Razprava
o družbenoekonomskem
položaju mladih
Zakon je "pozabil" na mlade družine
Občinska konferenca ZSMS Ljubljana-Siška bo na pobudo RK ZSMS organizirala problemsko konferenco o družbenoekonom-skem položaju mladih.
Mladina v naši družbi nima nobenega po-sebnega družbenega položaja, ki bi ga bilo moč ocenjevati zunaj položaja delavskega razreda. Zato lahko razpravo zastavimo samo skozi analizo splošnega položaja delavcev in delovnih ljudi, znotraj katerega je moč opo-zoriti na nekatere specifičnosti, ki zadevajo šolsko in študentsko mladino. V mladinski organizaciji se zavedamo, da ni dovolj, oe se vključijno v stabilizacijska prizadevanja sa-mo s konkretnimi akcijami, kot je na primer mladinsko prostovoljno delo ali zbiranje se-kundarnih surovin, ampak je naša družbena dolžnost, da prispevamo k stabilizacijski na-ravnanosti vseh družbenih subjektov, od TOZD do družbenopolitičnih skupnosti.
Pomembna bo naša vloga pri razreševanju stanovanjskega vprašanja delavcev, mladih družin. Ne gre za to, da bi bile mlade dru-žine posebna kategorija, vendar so še v po-sebno težkem socialncm položaju in jim je najtežje reševati stanovelijsko vprašanje v. okviru delovnih organizacij. Mladinska orga-nizacija je podprla način zagotavljanja re-ševanja stanovanjskega vprašanja prek soli-darnostnih sredstev. Opozorila pa je, da predlog novega zakona o stanovanjskem go-spodarstvu ne posveča nikakršne pozprnosti reševanju stanovanjskega vprašanja mladih družin.
V  temeljnih organizacijah združenega dela mladim   družinam   in   mlajšim   delavcem   še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti in da-jejo   prednost   delavcem,   ki   stanovanje   že imajo.   Predsedstvo  RK   ZSMS  je  poudarilo, da je potrebno vključiti mlade družine v novi zakon   o   stanovanjskem   gospodarstvu   tako, da bi lahko razreševali stanovanjsko vpraša-nje prek različnih oblik.
Položaj učencev in študentov bi lahko strnili v obravnavo odprtih vprašanj na pod-ročju štipendijske politike in stanovanjske problematike. Materialne možnosti so se z družbenim dogovorom znatno povečale, prav tako tudi množičnost štiperidiranja. Še vedno pa lahko ugotovimo, da je brez štipendij še 49 % rednih študentov in 63 % učencev.
Višina štipendij še vedno ne pokriva dc-janskih stroškov življenja in študija v Ljub-ljani. To potrjuje tudi porast zaposlovanja študentov prek štud.entskega servisa, to pa negativno vpliva na študijske uspehe študen-t«v.
V   Sloveniji je po podatkih  82 domov, v katerih je bivalo 15.966 učencev. Zmogljivost študentskih  domov pa  je  5.335 postelj.  Zelo slab je položaj  študentov podnajemnikov, ki se iz dneva v dan še slabša. V podnajemni-
ških sobah namreč prebiva 35 % študentov, ki plačujejo zelo visoke najemnine. Na osnovi takšnih ocen moramo ugotoviti pristojnost družbenih dejavnikov za skupno reševanje tega vprašanja.
Položaj ženske v združenem delu se je z uveljavljanjem delegatskega sistema močno izboijšal. Zenske so enakopravno vključene v razprave in odločanje v TOZD, KS in SIS ter družbenopolitičnih skupnostih. Izboljšati pa bi bilo potrebno še neusklajeno in po-manjkljivo usmorjanje ženske mladine v per-spektivne poklice, zmanjšati odstotek pol-kvalificiranih in nekvalificiranih delavk ter odpraviti nočno delo delavk.
Socialni položaj kmetovalcev se je na osnovi boljšega zdravstvenega in otroškega varstva bistveno izboljšal, še vedno pa nji-hov položaj ni izenačen s položajem delavca v združenem delu, kar vsekakor odvrača mlade od kmetijstva.                   Zdravko Fic