if] SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO) XXIII. (17) No. (štev.) 40 ERTLOVE NIA ¡LIBRE BUENOS AIRES 1. oktobra 1964 Živimo ! Važna vprašanja v razpravi koncilskih očetov Misli iz ¡čestitk in zahvale Miloša Stareta, tajnika NO za Slovenijo, ob otvoritvi razstave slovenske grafike dne 26. septembra 1964 v Slovenski hiši Ko sem opazoval priprave za to veličastno razstavo slovenskih zdomskih umetnikov, sem se z mislijo večkrat znašel v domovini. V spominu so vstajale podobe, ki so bile nekoč nepogrešljiv in neločljiv del okolja, v katerem smo preživljali leta priprav za življenje ir. javne delo: Dvorana Akademskega doma v Ljubljani, katerega stene sta obložila z umetninami brata Kralja. Visakemu, iki jih je videl, so do dane’s ostale v spominu. Velika veža mestne hiše ina Ahacljevi cesti. Jakopič jo je opremil in spremenil v stalno razstavo njegovih umetnin. Miha Maleš se nam je skrivnostno smehljal, ko smo malo začudeno ogledovali njegovo „Deklico z rožo“. Prijazno nas pozdravlja vedno nasmejani Olči Globočnik in mimo se je dostojanstveno popeljal na kolesu Matija Jama. Tudi Čargo protestira z odsekanimi gestami in Vavpotič mirno sedi za kavarniško mizo. Vsem tem in še drugim so se pridružili obrazi: Dr. Mole, dr. Stele, Msgr. Steska, Izidor Cankar, Rajko Ložar, Marijan Marolt. S pisano besedo v revijah in razlagami na umetnostnih razstavah so nas vodili in spremljali, ko smo se skušali približati stvaritvam naših slikarjev. Marjan Marolt in njegov dom na Vrhniki! Prvi obisk v njem mi je še danes v spominu. Bil je dom, poln kipov, podob in umetnin, prava galerija v malem. Čudovit dom, poln ljubezni do umetnosti in darežljive gostoljubnosti umetnikov! Pa je bilo konec blagodejnega miru v domovini, iz katerega je rastla ustvarjalna sila. še več! Morali smo v svet. Sam današnji in tedanji najvišji oblastnik je zaloputnil vrata za nami in zavpil, da ne bomo nikdar več videli lepot Slovenije. Ali odmiramo ? Ali smo res zapisani smrti ? Tako smo se vpraševali polm skrbi, ko so prišle nad nas težke ure preizkušenj, mučne tegobe izseljenstva. Vsako leto v izseljenstvu nam je nosilo nove težave, nove probleme. Najhujše je bilo tistim, ki smo duhovnim vrednotam dajali prednost in ceno ter videli v njih življenjski sok emigracije. Pa je bilo z nami tako kot s semenom v trdi kraški zemlji. Med skalami in kamenjem si utira mlada rastlina pot na površje. Le tista ga doseže, ki ima močno, prav izredno življenjsko silo v sebi. Ko pa doseže Šonce, se razraste, vzcvete in razsipava nova semena za novo življenje. Tudi za nas so mislili, da bomo v izseljenstvu odmrli, ker nimamo življen-ske sile. Računali so, da je izseljenstvo naš grob. Toda glejte! Tam, kjer naj bi bilo naše pokopališče, je nastal lep, cvetoči vrt slovenskega življenja, slovenskega duha, slovenske lepote in umetnosti, slovenske kulture. Ustvarili smo si novo Slovenijo v zdomstvu. Danes so med nami navzoči s svojimi deli slovenski umetniki iz vseh kontinentov, kjer prebiva slovenski izseljenec. Ahčin, Bukovec, Gorše, Kramolc, Makek, Papež, Bara Remčeva, Marjanca Savinškova, Volovšek, Vodlan in Župančič. Današnja razstava je mogočen klic: Živimo! Ta klic velja onim doma in vsem bratom po svetu. Živimo. Živimo, ustvarjamo in uživamo lepote slovenske umetnosti. Čestitke in zahvala mojstrom, ki so mladim s poukom in vzgledom kazali pot. Zahvbla in čestitke mladim, da so sledili mojstrom in vzljubili umetnost ter stopili v njeno službo. Zahvala in čestitke Marjanu Maroltu in vsem funkcionarjem Slovenske kulturne akcije. Komisija Warren je zaključila preiskavo o lanskem umoru predsednika Johna. F. Kennedyja. Zaslišala je 552 prič. Prišla je do zaključka, da je 22. novembra 1963 umoril predsednika Kennedyja Lee Harwy Oswald sam in da pri atentatu ni imel ne domačih ne zunanjih pomočnikov. Preiskovalna komisija v svojem poročilu kritizira pomanjkljive varnostne odredbe tako zvezne policije FBI, kakor tudi krajevne v mestu Dallas, Letošnje jesensko zasedanje II. Vatikanskega koncila je, ¡sodeč po poročilih svetovnih agencij, močno razgibano. Časnikarske agencije prikazujejo zasedanje kot neke vrste vrhunsko konfe-, renco katoliške Cerkve, v kateri igra I vlogo samo človeški element. Zato poročajo o debatah ikakor o debatah sicer učenih in razgledanih mož, toda brez sleherne omembe bistva koncila: da je namreč pod varstvom in vodstvom sv. Duha. Zato debat in sklepov ni mogoče motriti z vidika števila glasov za en ali drug predlog ali da bi bili političnega značaja, pač pa z vidika nadalj-nega razvoja Cerkve v modernem svetu, v katerem ji je od Kristusa zagotovljen obstoj do konca sveta. Ena od prvih razprav na sedanjem zasedanju koncila je bila o vlogi škofov v vodstvu Cerkve in odnosu škofov do papeža. Po daljši debati so koncilski očetje izglasovali definicijo, da so škofje nasledniki apostolov, papež pa je naslednik -sv. Petra in da škofje skupno s papežem predstavljajo kolegij odn. eno telo v vodstvu Cerkve. Papež Pavel VI. je na začetku zasedanja izjavil, da naj škofje izpovedo svoje mnenje v tej zadevi, istočasno pa je tudi poudaril, da skupno vodstvo Cerkve ne Ibo zmanjšalo papeževega primata v vodstvu Cerkve niti mu odvzelo daru nezmotljivosti v doktrinarnih zadevah. Papež bo, ko bodo -sprejeli še nadaljne tozadevne sklepe, vladal Cerkev skupno s škofi vsega sveta preko neke vrste ¡škofovskega senata, čigar člani bodo škofje iz različnih delov sveta. Zatem ¡so koncilski očetje prešli na razpravo o verski svobodi, se pravi o svobodi vesti in o svobodi izpovedovanja vere. Za tozadevno deklaracijo Cerkve se zlasti zavzemajo ameriški škofje, medtem ko ji nasprotujejo nekateri španski in italijanski koncilski očetje. Ameriški škofje poudarjajo, da je treba „versko svobodo smatrati kot resnično in neovrgljivo pravico človeške osebe, vključno z varnostjo pred kakr-,šnim koli pritikom.“ -Nekateri škofje opozarjajo, da koncil ne sme enačiti vesti v zmoti z vestjo v resnici, tako da bi dal obema enake pravice. Prav tako so začeli debato o krivdi judov za Kristusovo križanje. Že lansko leto so izdelali tozadevni osnutek, pa so ga z različnimi popravki in pripombami močno spremenili. Kardinal Bea, vodja Tajništva za krščansko enotnost, je izjavil, da „judovskega naroda kot takega -danes ni mogoče dolžiti krivde, ki je nimajo samo oni“ in da je treba tozadevno deklaracijo izglasovati „klub tveganju, d-a bi potem Cerkev nekateri smatrali, da zasleduje politične namene.“ To je pripomnil z ozirom na poročila agencij, da nekateri arabski narodi pritiskajo na Vatikan, naj bi zmanjšal poudarek o judovskem problemu. Minulo nedeljo je Pavel VI. s kardinali in škofi odobril kanonizacijo 22 črncev plemena Bamtu, ki so v 19. stoletju umrli za katoliški vero mučeniške smrti. Slovesna proglasitev za svetnike ho 18. oktobra. Za blažene jih je pro glasil že papež Benedikt XV. leta 1920. Cerkev bo s to kanonizacijo ponovno poudarila -Svojo popolno nepristranost do vseh ras. Posebna papeška komisija je pod vodstvom kardinala Bea odnesla minulo nedeljo glavo -sv. Andreja v Patris v Grčiji, v prijateljski gesti do grške pravoslavne Cerkve, ki še vedno najbolj nasprotuje zbližanju s katoliško Cerkvijo. Pavel VI. pa je v nedeljo brez zunanjih proslav preživel svoj 67. rojstni dan. De Gaulle v Latinski Ameriki V ponedeljek, 21. septembra, je francoski predsednik grah De Gaulle priletel v Caracas, glavno mesto Venezuele, kot prvo točko svojega 27 dnevnega potovanja po 10 južnoameriških državah. Venezuelska vlada je izvedla najstrožje policijske ukrepe za varnost De Gaulla, zaradi nekaterih francoskih protidegaullovskih elementov, ki se nahajajo v političnem begunstvu v Venezueli in zaradi komunističnih teroristov, ki -s podporo Castra že dolge mesece rovarijo v ¡tej državi. Dp Gaulle je prvi francoski predsednik, ki prihaja na obisk v južno Ameriko. S svojim potovanjem namerava okrepiti stike med Francijo in južno Ameriko, ne da bi škodoval odnosom južnoameriških držav z ZDA. Po običajnih protokolskih pozdravnih formalnostih na letališču, poslušanju obeh državnih himn, polaganju venca na grob neznanega junaka, je bil De Gaulle sprejet v venezuelskem parlamentu ob velikem navdušenju kongresnikov. Iz Venezuele je odletel v Bogoto, glavno mesto Kolumbije. Tamkajšnja policija je zaradi De Gaullove varnosti priprla nekaj ur pred njegovim prihodom 169 oseb, med njimi člana bivše francoske Tajne armade Joberta, hudega nasprotnika De Gaulla. Tudi v Bogoti je De Gaulle doživel navdušen sprejem nad 300.000 Kolumbijcev. V prestolnici je obiskal Bolivarjev dom, nato pa govoril v francoski šoli na-d 10.000 študentom. V Quito, glavno mesto Ekvadorja, je priletel minuli četrtek. Sprejel ga je vodja vojaške junte admiral Jijón ter vodje raznih političnih -strank. Tudi ekvadorska vlada je pozaprla komuniste in druge prevratne elemente za čas De Gaullovega obiska. Nad 200.000 Perujcev je pričakovalo De Gaulla, ko se je v svojem letalu Caravelle spust,1 na letališče v Limi. Sprejel ga je predsednik Belaunde Terry ob neprestanem vzklikanju množice „Viva Francia!“ Topel sprejem je De Gaulle doživel tudi v Cochabambi v Boliviji, -kjer ga je sprejel predsednik Paz Estensoro. V torek zjutraj je De Gaulle prispel v Chile. Kljub sprejemom, ki jih je doživljal, pa De Gaulle v uradnih krogih ni nalete! vedno na topel sprejem. Zlasti imajo njegovi spremljevalci težave pri prepričevanju južnoameriških vlad za ustanovitev neke vrste evropsko-južno-ameriške zveze za napredek. V Caracasu se je predsednik Leoni pritoževal De Gaullu zaradi trgovanja Francije s Kubo. Kolumbijski pred-sedn,k Leon Valencia je -De Gaullu hvalil odlične odnose med Kolumbijo in ZDA. Perujski predsednik Belaunde Terry je De Gaullu zatrjeval, da smatra koncept latin-stva -za sentimentalnost in da se ne navdušuje za ustanovitev latinskega bloka združenih narodov, ker so „ZN ustanovljeni zato, da družiju, ne pa da razdvajajo.“ Kongres Cerkve molka V Koeningsteinu v Zvezni nemški republiki je bil od 1. do 4. avgusta t. 1. XIV. mednarodni kongres pod imenom „Kirehe in Not“ — Cerkev v stiski ali Cerkev molka. Na kongresu je 28 narodov zastopalo 700 delegatov. Slovenska skupina je bila številna, saj je štela 30 članov. Po večini so bili to slovenski izseljenci iz držav Zahodne Evrope, navzoči so pa bili tudi Slovenci s Koroške in iz Trsta. Letošnji mednarodni kongres Cerkve molka je obravnaval vprašanje mirnega sožitja in položaj kat. Cerkve v svetu. Prvo predavanje na kongresu je imel dr. Karel Hahn iz Rima. Govoril je o dogodkih v svetu po okrožnici Janeza I XXIII. o miru. Prof. dr. Gustav Wetter, ki velja za najboljšega živega poznavalca komunizma, je razpravljal, kako pojmuje komunistični svet „mirno koeksistenco“. Navajal je, da ideje -o mirnem sožitju ni iznašel Hruščov, ampak so jo poznali že Marx, Engels in Lenin, toda za komunistične voditelje je bila vedno le taktika. Koeksistenca je nekaj trenutnega, končni cilj pa je vedno isti: odstraniti sedanji red in uveljaviti komunistično družbo. Omenjal je stike med komunističnim in svobodnim svetom in pravi zanje, da so koristni ker ljudje iz komunističnih držav lahko vidijo, kakšno je življenje v demokrat skem svetu. Opozarjal pa, da predstavljajo neko nevarnost, da bi nehote delali propagando za komunistični sistem. Zato stiki svobodnega in kom. sveta ne smejo pomeniti odobravanja in priznanja komunističnih režimov. Večer ¡prvega kongresnega dne je bil posvečen Mariji, Kraljici miru. Pred umetniškim Marijinim kipom na odru so peli Marijine pesmi Litvanci, Letonci, Ukrajinci, Belorusi, Čehi, Slovaki, Madžari, Romuni, Hrvati, Slovenci, Flamci, Holandci, Francozi in Portugalci. Slovenska skupina je lepo zapela Marijino pesem „Marija skoz’ življenje“. Naslednjega dne je bila v stolnici slovesna sv. maša v bizantinskem obredu. Maševala sta dva škofa in 14 duhovnikov. Na dopoldanskem slavnostnem zborovanju bi bil moral govoriti biv. kancler dr. Adenauer, pa se zaradi prehlada ni mogel udeležiti kongresnih slavnosti. Zato je namesto njega govoril pater Werenfried von Straaten o položaju Cerkve za železno zaveso. V svojem referatu je zatrjeval, da se položaj Cerkve v času mirne koeksistence ni izboljšal, saj so npr. samo v Rusiji v teh, letih zaprli na tisoče cerkva. Opozarjal je udeležence kongresa, da komunistični voditelji sicer nočejo mučencev, skušajo pa uničiti Cerkev z vsemi sredstvi na miren način. Nagla-šal je dalje, da so vsa navidezna zboljšanja zmotna in da je že skrajni čas, da se vsi otresejo zmotne misli, da je nevarnost komunizma že minila. Po njegovem mnenju se bo komunistični sistem res sam v sebi razjedel, toda za to je treba časa. Končno pa je udeležence kongresa pozival, da je treba spoštovati neupogljive, odločne duhovnike, ne pa duhovnikov, ki oznanjajo mirno •'adržanje do komunizma in sodelovanje z njim. Na kongresu so bila zatem še predavanja o položaju pravoslavne Cerkve v Rusiji, o trpljenju vzhodnih kristjanov, o položaju v Latinski Ameriki ter o komunizmu v Italiji, kjer ima partija I Z TEDNA List New York Times poroča, da bodo ZDA posredovale med Argentino in Anglijo, da ne bi prišlo zaradi Mal-vinskih otokov do večjih debat v odborih ali glavni skupščini ZN. Taka debata bi lahko zavzela široke obsege ter bi jo lahko izkoriščali v svoje namene zlasti predstavniki komunističnih držav, med zavezniki pa tudi ne bi utrjevala medsebojnih zvez. Zato ameriška vlada meni, da bi bilo najbolje, da bi se razgovori glede suverenosti -nad Malvin-skimi otoki vodili -samo med Argentino in Vel. Britanijo. Tako, kakor je bilo sklenjeno v pristojnem odboru. Bivši brazilski predsednik dr. Gou-lart, ki živi s svojo družino v emigraciji v Montevideu, namerava v kratkem odpotovati v Pariz, zatem bo pa odšel na svoje posestvo v Španiji. V Vzhodnem Berlinu je umrl predsednik vzhodnonemške komunistične vlade Otto Grotewohl. Pred komunistično diktaturo je bil vodja socialistične stranke, s katero se pa komunistom ni uprl, ampak se jim je z njo priključil in z njimi ustanovil skupno tkzv. združeno delavsko stranko. Zaradi tega so mu socialisti v Zahodni Nemčiji dali oznako Judež Iškarjot. Za njegovega naslednika je bil soglasno, kakor je pri komunistih navada, določen Willi Stoph. Vlada Alda Mora v Italiji je znova v težavah. Prejnji teden je s svojim predlogom za ozdravitev gospodarskih razmer v tej državi v senatu ostala' v manjšini. Za predlog vlade je glasoval 101 senator, proti pa 107. Tajno glasovanje je izkoristilo 14 senatorjev vladne' večine, ki niso glasovali za vlado, ampak z opozicijo proti njej. Komunisti, neofašisti in liberalci so po izidu glasovanja zahtevali od Mora, da mora odstopiti. Vlada je pa objavila sporočilo, da ne bo odstopila, ker na izid glasovanja ni vezäla zaupnice. Izid glasovanja je pa vseeno v vladni kombinaciji ustvaril neugodno vzdušje, če bi prišlo v resnici do vladne krize, v Italiji lahko nastanejo velike težave. Predsednik republike Antonio Segni je še vedno bolan. Zdravje se mu sicer počasi izboljšuje, toda predsedniških poslov še ne more opravljati in ga med boleznijo PODPRITE „SVOBODNO SLOVENIJO“ Z REDNIM PLAČEVANJEM NAROČNINE! 1,600.000 članov in 33.000 celic. , Na zaključnem zborovanju so bile sprejete naslednje resolucije. 1. Kongres Kirehe in Not z zadovoljstvom ugotavlja, da se ljudje in narodi vedno bolj trudijo za ohranitev miru v svetu; 2. Žal se mirna koeksistenca pogosto drugače tolmači in izvaja, kakor se glasijo besede. Prava koeksistenca predpostavlja, da niso omejevane osnovne človeške pravice; 3. Komunizem z besedami razglaša mirno koeksistenco, a v resnici v vseh komunističnih deželah omejuje -osnovne človeške pravice; 4. V teku zadnjih let se ni v nobeni komunistični državi izboljšal položaj kr ščanstva, v nekaterih se je celo nevarno poslabšal. Poročila o življenju katoliške, pravoslavne in evangeljske Cerkve pri čajo o tem; 5. Kongres zato opozarja svet, naj se ne da varati z besedami o mirni-koeksistenci. Komunizmu ne služi koeksistenca za odkritosrčno mirno skupno življenje, ampak za nov način uničevanja Cerkve in vsake vere; 6. Komunizem je po svojem bistvu brezveren in zato nezdružljiv s krščanstvom; 7. Kongres poziva odgovorne ljudi, naj svet obveščajo o resničnem položaju. Vsi verni pa, ki imajo priliko srečati se z ljudmi izza železne zavese, imajo dolžnost, da se prikažejo pravi kristjani. Med kongresom Cerkve molka je bila tudi razstava komunističnega brezbožnega tiska. Na vidnem mestu je bila razstava slovenskega katoliškega tiska, ki ga je komunizem ob prihodu na'oblast leta 1945 uničil in zatrl. Prikazanih je bilo tudi nekaj žrtev komunistične revolucije na Slovenskem med II. svetovno vojno. V TEDEN nadomešča predsednik senata. Njegova pooblastila so pa po ustavi precej omejena. Zlasti kar tiče sprejemanja ostavke predsednika vlade in določanja novega predsednika. Razen tega bo Italijo v kratkem zajela tudi volilna kampanja za občinske volitve, ki bodo po vsej Italiji 22. novembra t. 1.; tedaj bo znova postavljena na politično preizkušnjo trdnost sedanje sredinsko-levičarske vladne koalicije. V Moskvi se je zaključil mednarodni mladinski komunistični kongres. Tudi na njem je prišel do močnega izraza spor med Moskvo in Pekingom. Sovjeti so svojo obsodbo zadržanja kitajskih komunistov spravili tudi v kongresno resolucijo. Troti temu so protestirali kitajski mladinski delegati ter zatrjevali, da so bili stalno na kongresu predmet mnogo hujših napadov kot pa „ameriški imperialisti“. Čang Kajšek je na Formozi izjavil dopisniku ameriške tiskovne agencije Associated Press, da je res, da se je osebni spor med Hruščevom in Mao Tse Tungom razširil na politično, gospodarsko, kulturno, rasno in celo na obmejno področje. Toda pri vsem tem mora svobodni svet upoštevati dejstvo, da se tako Mao Tse Tung, kakor Hruščov nista odrekla svojemu cilju, da bi razširila komunizem po vsem svetu bodisi vsak zase, ali pa s skupnimi napori Svobodni svet bi napravil veliko napako, če bi se dal s poročili o napetosti in sporih med Moskvo in Pekingom uspavati in bi zmanjšal svojo budnost pred komunistično nevarnostjo. V Južnem Vietnamu je predsednik vlade general Nguyen Khanh ob imenovanju članov civilnega sveta, ki naj določi bodočo civilno vlado v tej državi, poudarjal, „da bo domovina neizprosno padla komunistom v roke in bo izgubljena, če se bodo sedanje zmede in ho-matije v—državi nadaljevale“. Kljub tenih opozorilu se pa širijo še naprej govorice, da mlajši častniki pripravljajo nov državni udar, v provinci Ban Me Thuot so se pa uprla tamošnja plemena ter zahtevajo večjo avtonomijo. Vse to se dogaja v Južnem Vietnamu v času, ko komunisti v severnem Vietnamu pripravljajo nove akcije za podjarmljenje še nekomunističnega vietnamskega področja. / 'Stran 2 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 1. oktobra 1964 OB 10-LETNICI SLOV. KULTURNE AKCIJE RAZSTAVA SLOVENSKE GRAFIKE Slovenska kulturna akcija je za svoj 10-letni jubilej pripravila dve slavnostni prireditvi: razstavo slovenske grafike in III. umetniški večer s sodelovanjem glasbenega in gledališkega odseka. Otvoritev razstave slovenske grafike je bila v dvorani Slovenske hiše v soboto 26. septembra zvečer, III. umetniški večer bo pa prav tako v isti dvorani prihodnjo soboto, t. j. dne 3. oktobra t. 1. Za razstavo slovenske grafike so poslali svoje umetnine naslednji v svobodnem svetu delujoči slovenski umetniki: Iz Argentine: Bara Remec, France Ahčin, Milan Volovšek, Ivan Bukovec, Andrej Makek in France Papež; iz ZDA: France Gorše, Jože Vodlan in Miro Župančič; iz Kanade Božidar Kramolc in iz Francije Marjanca Savin-šek. V vsem 63 umetnin. Po številu razstavljenih umetniških del je to največja umetnostna razstava, kar smo jih doslej imeli v izseljenstvu ter je mogočen izraz tvorne sile svobodnega slovenskega duha v svobodnem svetu. Prav tako je bila tudi udeležba pri njeni otvoritvi največja od vseh dosedanjih. Otvoritev razstave je bila napovedana za 19. uro. Že pred to uro so prihajali v razstavne) dvorano ljubitelji umetnosti ter predstavniki društev, ustanov ter tiska slovenske demokratske izseljenske skupnosti. Besedo je povzel predsednik SKA Ruda Jurčec. Na vse je naslovil topel pozdrav, zatem pa povedal, da je bila odločitev za prireditev te razstave „čisto v skladu s prvimi nastopi SKA pred 10 leti, ko je bila za uvod v prvi umetniški večer prirejena razstava „Slovenska krajina“. Ob istem času so bili zastavljeni vzporedno tudi prvi temelji za ustanovitev umetniške šole, v septembru istega leta je pa bila I. razstava slovenske zamejske grafike. Priprave za razstavo so vedno bolj dozorevale in „nocoj je pred nami bleščeča in zmagovita manifestacija ustvarjalnosti slovenskega duha v zamejstvu, stvaritve slovenskih umetnikov iz Evrope, ZDA, Kanade in Argentine“. S poudarkom navaja, „da je to res slovenska umetnost, umetniki so iz raznih kontinentov, a veje iz njih pričevanje o bogatiji in popolni individualnosti slovenskih umetnikov. Vsi korakajo s časom, vse preveva isti navdih poslanstva, polni so podobne nuje po izrazu“. Zato je razstava res „izreden poudarek ravni, na kateri slone temelji naše zavzetosti poslanstvu, ki nam je bilo naloženo, ko smo šli v zamejstvo“. Končno se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji razstave. Za predsednikom SKA Rudom Jur-čecom je spregovoril vodja umetnostnega odseka SKA in njen tajnik g. Marijan Marolt. V uvodnih odstavkih je povedal, kako so slovenski slikarski mojstri Matija Jama, Rihard Jakopič in Matej Sternen sami delali tudi okvire za svoje slike, kipar Michelangelo pa za vsako svoje kiparsko delo sam lomil marmor v Carrari. Za pričujočo razstavo so to delo opravili tudi slikarji mojstri sami. Med temi na prvem mestu imenuje Ivana Bukovca, „ki se je že mesece, odkar se je misel na to razstavo sprožila, ukvarjal s skrbmi, ki so pri takem aranžiranju neizogibne“. Ob strani mu je stal g. Andrej Makek. Pomagala sta tudi gg. Ahčin in Kržišnik. Za vse pravi, „da so opravili težaško delo, a tudi za takšno težaško delo, je potrebno umetniško mojstrstvo, umetniški impulz, da se res umetniško opravi“. Poudarja, da „umetnostni odsek SKA nima dovolj besedi v svojem leksikonu, da bi se jim zasluženo zahvalil“. Mojstra nista namreč opremila le svojih lastnih umetnin, ampak tudi umetnine svojih tovarišev“. Po njihovem prizadevanju je „že razstava kot celota umetniško doživetje“. V nadaljnjih odstavkih je g. Marolt povedal, da je SKA povabila k sodelovanju „vse najboljše slovenske umetnike v izseljenstvu“. Nekateri mlajši se niso odzvali, od starejših pa samo ne ga. Aleksa Ivanc in to iz tehničnih razlogov. Vsem se zahvali, da so s svojo udeležbo na razstavi počastili 10-letni-co SKA. Končno je g. Marolt navajal, da se je prve grafične razstave SKA pred 10 leti udeležilo pet umetnikov, med njimi tudi Marijan Koritnik, ki je bil že mrtev. Na tokratni razstavi je pa zastopanih 11 umetnikov. Zanje pravi, da zastopajo različne smeri. V teku 10 let so bili „v stiku z vsemi tokovi, ki so spremljali sodobno umetniško snovanje“. „Lahko rečemo,“ je naglašal dalje g. Marolt, „da jih bridka izseljenska usoda ni v ničemer ovirala, da ne bi bili stalno na tekočem.“ Zato ugotavlja, „da slovenska izseljenska umetnost vzdrži vsako primerjavo z umetnostjo vodilnih središč; rečemo lahko še več, da ni kljub temu nikoli hlastala po trenutno modernem, ampak je z lastnimi silami držala korak z ustvarjanjem v svetu.“ Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo: „Svoj čas so radi pisali o starejši slovenski umetnosti, da je bila vedno nekoliko v zaostanku za vodilnimi zapad-noevropskimi strujami. To mnenje je že deloma pobil umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc. Včasih seveda je bilo tako, da se slovenska umetnost ni mogla ali hotela naslanjati na vodilno tujo umetnost, postavim v časih italijanske in nizozemske renesanse. Tudi so se drugič posamezni tokovi tako globoko zatezali v slovensko čutenje, da jih slovenstvo ni moglo kar opustiti. A kadar je slovenski umetnik s svojim delom iskal sodobnih rešitev, jih je sam pravočasno našel in tako tudi slovenski iz seljensiki umetnik 20. stoletja.“ „Nekoč bo gledal umetnostni zgodovinar nazaj na naš čas. Ko bo pisal zgodovino slovenske umetnosti v prvih desetletjih druge polovice 20. stoletja, bo moral napisati, kako so v tegobah slovenski mojstri v izseljenstvu ustvarjali, napredovali, se množili in si sproti vzgajali sebi enakovreden umetniški naraščaj. V težkih časih in v dostikrat bridkih okolnostih so ustvarjali velika in pomembna dela.“ Po odobravanju, ki je sledilo izvaja- njem vodje umetnostnega odseka SKA g. Marijana Marolta je na razstavi slovenske grafike zbrane rojake nagovoril tajnik Narodnega odbora za Slovenijo g. Miloš Stare. Njegove pomembne besede ter čestitke in zahvalo slovenskim umetnikom objavljamo na uvodnem mestu. Izvajanja g. Miloša Stareta so navzoči sprejeli s toplim odobravanjem, nakar je predsednik SKA g. Jurčec proglasil razstavo za odprto. Rojaki so si nato z zanimanjem ogledovali razstavljena slovenska umetnostna dela. Globoko hvaležnost in priznanje so izrekali vsem ki so se tedne in tedne žrtvovali samo, da so s tako temeljito pripravljeno razstavo pred ro-iake razgrnili vso prelest in lepoto umet.* nin, ¡ki so jih v svobodi ustvarili svobodni slovenski izseljenski umetniH. Od razstavljalcev so se otvoritve raz stave osebno udeležili: France Ahčin, Milan Volovšek, ki je na razstavo prišel naravnost z letališča, ob vrnitvi v Bs. Aires iz Clevelanda v ZDA, Ivan Bukovec in Andrej Makek. Za desetletnico SKA je Glas SKA izšel na 16. straneh. Poleg običajnih zaglavij prinaša naslednje članke: Vaš in naš jubilej, Glasba na jubilejnem večeru (A. G.), Pesem—Beseda—Igra-Srečanje s poeti (IN. J.), Deset let glasbe pri Kulturni akciji (Alojzij Gerži-nič), Naše knjige v desetih letih (A. B.), Aktualnost in neaktualnost našega dela (Zorko Simčič), Deset let gledališkega opravila (Nikolaj Jeločnik), Avstralska Slovenija čestita in Leposlovna nagrada Slovenske kulturne akcije za leto 1965. Proslava JS-letnice Društva Slovencev v Mendozi Mendoza, 18. sept. V nedeljo, 13. t. m. smo mendoški , joče posledice in moralne obveznosti, ki Slovenci spet imeli svoj velik ohčestve-ni praznik. 15. obletnico smo praznovali, obletnico ustanovitve našega Društva Slovencev v Mendozi. Z vnemo in ljubeznijo so se vsi sodelujoči oprijeli odborove pobude in dali od sebe vse najboljše, da bi bi praznik lep, prisrčen Dopoldansko skupno sv. mašo je daroval za vse pokojne mendoške rojake g. Petek, ki je bil te dni slučajno službeno med nami. Ob obilni udeležbi rojakov je za uvod v versko proslavo zbor zapel in v srcih vseh navzočih obudi! mogočno proseč klic: „Marija, mogočno nas brani — sovražnikov povsod; — dobrotno nam ohrani — predragi dom in rod!“ Popoldne je bila ob petih popoldne v Domu svečana proslava, ki jo je pričel društveni predsednik ing. agr. Marko Bajuk (ml.) V uvodnih besedah je omenjal sestanek mendoških Slovencev dne 21. avgusta 1949 v prostorih lesne tovarne v ul. Alte Brown u Godoy Cruzu, ki so tega dne po devetmesečnem delu posebnega pripravljalnega odbora ustanovili svoje Društvo Slovencev v Mendozi. S tem so potrdili svojo željo „po povezanosti, sodelovanju in združenju“ ter jo izrazili tedanjemu dušnemu pastirju g. Ivanu Casermanu, „za obrambo svojih socialnih, narodno-kulturnih in verskih koristi.“ Zatem je pa nadaljeval dobesedno „Ne bomo podrobno pregledovali kaj je naša skupnost dosegla v preteklih letih. Ohranili smo se kot Slovenci. To je glavno. Uspehi bi morda lahko bili lepši, če bi mnogokrat imeli več sloge med seboj in če bi med nami vladala vedno trdno zakoreninjena prava krščanska ljubezen, kot to pristoja na krščanski podlagi zgrajenemu občestvu. Pa kaj je naša dolžnost v bodoče ? Po 15 letih se je mnogo okoliščin spremenilo. Bistvenega seveda nič. Mlajši rod odrašča in stopa v življenje na lastnih nogah in z lastnimi gledanji. Sam sem bil pred 15 leti kratkohlačni tolmaček, ki je spremljal mamice z otročiči k zdravnikom, sedaj pa imam že važne odgovornosti. Na splošno so si družine in posamezniki ustvarili zadovoljiv življenjski standard in so skrajne stiske, brezposelnost, nepoznanje jezika, stanovanjski problemi itd. vsaj za večino popolnoma mimo. Pred 15 leti smo še živo sanjali o povratku v domovino. Možakarji so debatirali o politiki, če bo vojna ali ne, in podobno. Na vsak božični večer je bilo običajno voščilo: 'Da bi bil prihodnji doma. Tega danes ni več. Zavedamo se, da smo neizogibno v Argentini. Večina od nas bo našla svoj zadnji počitek jv tej zemlji, kakor so ga našli že mnogi. katerih se danes posebej spominjamo. Naši otroci so že in bodo še argentinski državljani. Tej odločitvi božje Previdnosti se ne moremo izogniti, temveč moramo razbrati vse temu pripada- jih to stališče in te okoliščine zahtevajo od nas. Enostavno povedano: Kakšen je naš poklic tukaj v Argentini, kaj Bog zahteva od nas? Tudi na svetu se dogajajo velike spremembe. Svetovne vojne in pa dolgotrajne socialne krivice so prebudile ne samo vsakega , posameznega človeka, ampak cele narode in kontinente. O tem nam pričajo bliskoviti razvoji dogodkov v Afriki in Aziji in tudi v Evropi. Enako kot tu okrog nas v Južni Ameriki. Svet bo v kratkem našel novo pot, novo življenje. Borba je samo to, ali bo ta svet urejen na medsebojnem spoštovanju in načelih krščanske ljubezni ali pa bo izenačen v materialističnem sistemu, v katerem bo vladalo nezaupanje in sovraštvo. V tej uri se nihče ne more izogniti odgovornosti Mora se postaviti na to ali ono stališče ter se nato zanj dosledno boriti. Tako imamo tudi mi, mala peščica Slovencev tu v Mendozi, vsak osebno in vsi skupno družbeno poslanstvo. In sicer kot Slovenci, kot slovenski potomci s slovenskimi verskimi in kulturnimi vrednotami. Naša naloga v Društvu Slovencev je: Čim več in čim dalje gojiti ter ohranjati pristnost slovenskega elementa predvsem v tistih, ki se vključujejo v argentinsko okolje. Ne moremo biti zaprti sami vase. Nov svet moramo graditi tukaj, kamor smo pač bili postavljeni. Naše delo mora biti neutrudljivo, ker razmere tako zahtevajo. Živimo v času, ko veljajo besede apostola Pavla: „Čas je kratek.“ Vse pa mora biti pod zavestjo, da smo Slovenci. Tudi za naše najmlajše bo vedno temelj njihovega verskega prepričanja, če se bodo zavedali, da so Slovenci. Za našo usodo tukaj so lepe in pomembne besede pesnika Župančiča, ki pravi: Kuj me življenje, kuj, če sem jeklo, bom pel, če kamen, naj se rgziskrim, če steklo, naj se zdrobim. Naš poklic je, da v Argentini pojemo kot jeklo, da prispevamo v polni meri kot zavedni Slovenci, tej zemlji svoj verski in kulturni zaklad. Če nas usoda najde „kamen“, dajmo ob udarcu ogenj, iskro, luč. Bog pa nas varuj, da bi bili steklo verske plitvosti in narodne zanemarjenosti, ker potem nas bo zdrobilo v črepinje in prah.“ »Navdušeno odobi-avanje je sledilo krepkim besedam mladega društvenega predsednika.. Čestitke najstarejši članici — Nastop mladine Po govoru je predsednik sporočil, da je odbor sklenil ob tej slovesni priložnosti počastiti najstarejšo društveno članico — go. Apolonijo Grintal, „Grinta-lovo mamo“, ki ji prav malo manjka, da izpolni 88 let svojega zglednega krščanskega življenja. Žal si vkljub siceršnji Iz življenja in dogajanja v Argentini Argentina se pripravlja, da bo čim bolj slovesno sprejela francoskega predsednika generala De Gaulla. Njegov prihod v Buenos Aires je napovedan za soboto dne 3. oktobra. Na letališču ga bo sprejel predsednik republike dr. Illia s člani svoje vlade ter ostalimi visokimi civilnimi, vojaškimi in cerkvenimi osebnostmi. Med De Gauliovim obiskom v Argentini je predvidenih več razgovorov med predsednikoma ¿beh držav, govorov na raznih pogostitvah in obiskih kulturnih gospodarskih in socialnih ustanov. V zvezi z De Gauliovim prihodom je imel te dni predsednik razgovor z notranjim, ministrom dr. Palme-rom in ministrom za narodno obrambo dr. Suarezom. Peronisti namreč napovedujejo, da bodo manifestacije za De Gaulla obenem tudi manifestac,ja za Perona in njegovo vrnitev. Če boto ta svoj načrt res tudi izvajali, bo lahko prišlo do neredov. Zvezno sodišče je odredilo preventivni zapor za 119 čilosti vprav ta dan zaradi vremenskih okoliščin ni upala z doma in je predsednik izročil spominsko darilo njenemu sinu g. Luki Grintalu. Prevzvišeni nadškof mendoški msgr. A. M. Buteler ji je za to priložnost poklonil lep, velik križ, ki ga je bil prinesel iz Rima s koncila; slovenski par v narodni noši pa je izročil v odborovem imenu šopek rdečih nageljnov. Sledil je otroški nastop. „Otroci, ki so naš najdražji zaklad in naše upanje za bodočnost, nam bodo v naslednjem prikazali to, za kar se predvsem borimo in žrtvujemo v našem društvu in v šolskem tečaju: našo besedo, pisano in govorjeno, v vezani besedi, v deklamaciji in v ljudski popevki.“ Tako je napovedal prof. B. Bajuk, ki je nato razlagal ves naslednji nastop. Najprej je od štirih najboljših^ učencev iz višje stopnje, ki ga vodi gdč. Lenčka Božnarjeva, Nemaničeva Irena prebrala svojo šolsko nalogo: „V slovensko šolo .hodim...“ Ob kratki napovedni razlagi k posameznim točkam so nato otroci zapeli „Lipa zelenela je“; sledila je deklamacija štirih malih v narodnih nošah: „Kje smo mi doma“; nato so zapeli „V dolinci prijetni je ljubi moj dom“; poslušali smo M. Kunčiča deklamacijo, kako „Ded pripoveduje“ mali Polonci o lepotah domovine. Sledila je pesem „Navzgor se širi rožmarin“. In spet je po M. Kunčiču v deklamaciji Polonca poslušala „Na dedovih kolenih“, kako je. v Sloveniji. Otroci so nato zapeli „Popotnik pridem čez goro“ in v deklamaciji se je zopet po Kunčičevi pesmi „Ded poslovil“, ko je legel k večnemu počitku in zaprosil Polonco za nagrobni napis: „Tu sredi pampe žalostne moj dedek dotrpel je, do zadnjega, do zadnjega po domu hrepenel je. . .“ Za sklep je sledila še Mavova „Ej zato je v Sloveniji lepo“. Prisrčni nastop malih je marsikomu privabil solzo ganotja, porojenega iz poživljenega domotožja. Počastitev umrlih članov Predsednik je nato povabil vse navzoče na zaprto dvorišče pred dvorano k posebnemu dogodku naše proslave. Ob njegovih kratkih spominskih besedah sta fant in dekle v narodni noši odkrila okvir s spominskim seznamom vseh doslej v Mendozi umrlih slovenskih rojakov. Seznam je v umetniško zasnovani obliki izdelal in okrasil ing. Marko Bajuk (st.). Pomembnemu napisu „V večnem spominu bo pravični“ sledi 43 imen naših dragih z datumi njihove smrti. Pevski zbor je ob odkritju zapel Foersterjevo „Ne plakajte“. Nato se je predsednik v kratkih besedah še spomnil prvega društvenega predsednika ravnatelja Marka Bajuka, kateremu je bila pravtako odkrita posebna bronasta spominska plošča za njegove velike zasluge in žrtve, s katerimi je gradil našo mendoško slovensko skupnost. Zbor je zapel Foersterjevo „Pevec“ in v sklepnem refrenu: zakaj ne bi pel, navdušeno potrdil pokojnikov klic: „Zato — še bom pel!“ Po kratkem odmoru je imel nato spet v dvorani prigodniški govor naš dušni pastir g. Jože Horn V svojem nagovoru je ob spominu na 15-letnico Društva Slovencev, ki jo rojaki obhajajo v času, „ko se vse spreminja“ in ob pogledu naprej, naglašal, „da so v našem življenju stvari, ki se nikdar spremeniti ne smejo in ne morejo zamenjati svojega obraza“. „Kakšen duh naj vodi in usmerja funkcionarjev Glavne delavske konfederacije, ki so glasovali za izvajanje tkzv. bojnega načrta proti vladi. Razen tega je odredilo tudi zaplembo premoženja vsakega pripornika v višini 10.000 pesov. Sodišče svojo odločbo o preventivnem zaporu utemeljuje z ugotovitvijo, da so imenovani funkcionarji Glavne delavske konfederacije s svojim tkzv. bojnim načrtom hujskali javnost na izvrševanje zločinov proti osebam in tujemu premoženju. V Sv. Slov. smo poročali, da so posamezni delavski sindikati med izvrševanjem svojega bojnega načrta zasedli tudi tovarniške in ostale gospodarske obrate, med zasedbo podjetij pa njihove lastnike zapirali kot talce. Krščansko-demokratska stranka bo imela dne 10, 11 in 12. oktobra v Rosariu ideološki kongres. Na njem kongresa se bo razvijalo v treh komisijah: v komisiji za zgodovinsko interpretacijo, v komisiji za razjasnitev sedanjega položaja v državi in v komisiji za splošne cilje, ki naj jih zasleduje stranka. naše organizacije?“ se vprašuje in odgovarja: „Isti duh, ki vodi in usmerja življenje vsakega zavednega posameznika in družino, ki živi izven naravnega doma, v tujini. Isti duh, ki ga skrivata v sebi dve besedi „slovenski krščanski človek“. To dvoje je v našem življenju nespremenljivo“. Poudarja, da so za dosego tega cilja slovenskemu človeku, ki ga krščanski duh oživlja, za bodočnost potrebne tri stvari: jasnost, odločnost in ljubezen. Jasen in pravilen naj bo naš pogled na vse tri stvari. Načela nam morajo biti sveta. Po načelih živeti in delati. Odločnost mora biti vodilna sila in zavest vsakega zavednega slovenskega rojaka v okolju, kjer živi. Tu govornik navajo besede dr. Mihe Kreka „Svoboda ni zastonj Treba je delati zanjo in se odločno boriti neprestano vsak dan, iz leta v leto kot za vsakdanji kruh.“ Ljubezen je pa za katoličana nova zapoved, ki jo naj rojaki uresničujejo v medsebojnih odnosih in v medsebojni pomoči. Svoj govor je zaključil: „Naše načelo je slovenski človek, ki je versko prepričan in narodno zaveden. Imamo pravico biti Slovenci, zato tudi dolžnost. Slovenske prireditve, govorjenje, narodni in verski shodi, izdajanje slovenskih listov, knjig, revij, proslave, koncerti,, organizacije in vse ostalo, to je naš ponos. Slovenska domovina je naš ponos z vso njeno zgodovino in tradicijo. Naj se zato naš ponos z minevanjem let ne1 ohlaja. Naj ne bo vse to le še bežna misel preteklosti. Bodimo junaki na svojih mestih!“ Nastop pevskega zbora Sledil je še nastop pevskega zbora, ki je v zaokroženi obliki, katero je v pomembni šopek misli „Bog in Slovenija“ povezala razlaga napovedovalca, zapel 8 domorodnih pesmi pod vodstvom prof. B. Bajuka-, Prvi je bil- na sporedu „Psalm 126“, ki ga je bil pokojni ravnatelj Marko Bajuk uglasbil za blagoslovitev našega Doma (če Bog ne zida hiše...). Sledila je Prešernova Zdravica v Premrlovi skladbi, nato Aljaževa „Oj z Bogom ti planinski svet“. Ženski zbor je zapel Vodopivčevo „Ptici“ z obema dodanima begunskima“ kiticama župnika G. Malija in Davorina Jenka „Na tujih tleh“ ob Vspremljevanju klavirja. V mešanem • zboru je sledila Sattnerjeva „Na planine“, nato dr. B. Ipavca „Slovenska dežela“. Za sklep sta Viktor Mulcev in Alenka Ocvirkova v narodnih nošah deklamirala dr. Pregljevo pesem „Bog in Slovenija“, ki jo je nato zbor zapel v Ocvirkovi skladbi za mešani zbor. Voščila dušnemu pastirju Končno se je predsednik ob tem svečanem prazniku spomnil še drugega važnega dogodka, čestital je v imenu vseh mendoških Slovencev in se zahvalil za njegovo delo dušnemu pastirju g. Jožetu Hornu, kateremu prav v teh dneh poteka deset let, odkar živi in deluje med nami. Slovenski par mu je izročil med prisrčnim ploskanjem šopek nageljnov. Po končanem programu v dvorani so se vsi navzoči podali na igrišče, kjer so jih že čakale in vabile belo pogrnjene mize. Kmalu je prav po domače zadišalo okoli nas, ko so dekleta pričele iz peči nositi pristne domače krvavice. Razvila se je prisrčna prosta zabava med prijatelji in znanci. Dekleta so nas vmes presenetila s posrečenim šaljivim prizorom o petelinu, ki so ga prodale, ker jih je prezgodaj klical na delo. Poskočna glasba je po zvočniku povečala zabavno razpoloženje in ojunačila mladi svet, da se je veselo zasukal. Mnogi so v razigranem razpoloženju ostali na zabavišču tja v pozno uro. Bb. Buenos Aires, 1. oktobra 1964 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3 iz Na sestanku sveta za notranjo varnost ljubljanskega okraja so ugotovili, da je največ kršitev javnega reda v mestih ljubljanskega okraja, največji problem pa oblastem povzročajo mladoletni prestopniki. Sprejeli šo sklep, naj bi sodniki „še poostrili kaznovalno politiko“. Umrli so. V Ljubljani: Jernej'Koritnik, upok., Marinka Kunaver roj. Kregar, Drago Grbec, Anton Marinšek, Anton Mikuš, strojni tehnik v p., Marija Petrič roj. Žavbi, vdova, Ivan Novak, Ana Marn roj. Hribar, Branko Rovšek, strojnik, Marija Poljak, upok., Primož Pristov, Rozi Battelino, Stanislav Rafolt, soboslikar, Jože jDolinšek, direktor biroja za zun. trgovino, Lojze Hočevar, filmski snemalec, Rezka Bricelj roj. Slapničar, Gregor Kurent, kroj. mojster Franc Sedej, upok., Cecilija Bezek roj Mikuž, Ivan Praznik, biv. mizarski mojster, Rezka Černič roj. Koporec, Elinor Tome in msgr. Franc Krhne, dolgoletni dekan v Postojni, Vinko Požar, šolski upravitelj v p. v Šmartnem v Rožni dolini, Martin Blanko v Radečah, Srečko Bratuš v Celju, Elza Jazbinšek roj. Opresnik v Rušah, Vinko Hribar, livar in ročni brusilec v Dravljah, Ludvik Petkovšek v Planini pri Rakeku, Jožefa Kopic v Devici Mariji v Polju, Jože Ocepek, župnik v p. v Ovsišah, Alojz Rojc in Anton M.oškrjc, oba iz Vevč, Janez Bolka, obratovo-dja predilnice v Kranju, Vinko Setnikar v Domžalah, Amalija Gramc v Trbovljah, Beti Smole roj. Weiss 'v Kranju, Joško Žontar, član uredništva Glasa v Kranju, Fani Kobe v Novem mestu in P&pe Meden v Cerknici. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Razstava slovenske grafike v dvo rani Slovenske hiše, R. Falcon 4158, Bs. Aires, ostane odprta do jubilejnega večera v soboto, dne 3. oktobra 1964. Deveti kulturni večer SKA je bil v soboto dne 19. sept. 1964 v dvorani Bullrich. Na sporedu je bilo predavanje g. direktorja Antona Oreharja o temi Verska svoboda na cerkvenem koncilu. Predavatelj je v svojem referatu med drugim navajal, da je duh sprave, ki sije iz vsega II. vatikanskega koncila, našel poseben odmev v osnutku „O ekumenizmu* , katerega peto poglavje je „O verski svobodi“. To poglavje zagotavlja kot nujen predpogoj za zedinjenje vseh kristjanov in za sporazum z vsemi pozitivnimi verami — versko svobodo. Poudari načelo, da ima vsak .človek popolno svobodo do svojega verskega prepričanja in pravico do zunanjega izvrševanja tega prepričanja ter pravico do bogočastja zasebno in javno. To velja tudi za tistega, ki je v zmoti. Osnutek govori o tistem, ki je v zmoti v dobri SLOVENCI PO SVETU AVSTRALIJA V nedeljo dne 23. avgusta so imeli Slovenci v Melbournu po svoji maši v hrvatski cerkvi bi. (Nikolaja dobro obiskano prireditev, na kateri je prvikrat nastopil slovenski pevski zbor pod vodstvom g. p. Odila Hajnška. Dirigent pa zbora ni samo vodil, ampak je na prireditvi tudi spregovoril in povedal, da je posvečena g. p. Baziliju za njegovo 40-letnco, ki jo je praznoval 29. avgusta. Pevski zbor je zatem zapel še dve Slomškovi pesmi „Svetlo sonce se je skrilo“ in „Lahko noč, Bog nam daj svojo pomoč“. Vmes je zapel eden od pevcev še Gounodovo „Ave Maria“. Pevci, ki bodo v kratkem znova nastopili s koncertom samih Slomškovih pesmi, so bili deležni splošnega odobravanja. Glavno breme za prireditev dne 23. avgusta je pa -nosila Slomškova šola Slovenski otroci so namreč pod vodstvom svoje učiteljice uprizorili precej zahtevno igro „Kekec in Mojca“. Igro je priredil za oder Milan Stante.. Nastopilo je 14 otrok. Ljudje so jih občudovali, še bolj pa njihovo učiteljico gdč. Anico Sernečevo, ki jih je za igro tako lepo pripravila. / Pred slovanskim folklornim festivalom v San Justu Naš dom v San Justu praznuje v nedeljo, 11. oktobra, svojo osemletnico obstoja. Toda letos je v svoj tradicionalni program dal nekaj, kar gre preko njegovega lokalnega pomena in ki zasluži, da zajame vso slovensko skupnost velikega Buenos Airesa. Organiziral je slovanski folklorni festival. Kakor vemo, ima Naš dom lepo slovensko folklorno skupino, ki se že nekaj časa uveljavlja med nami pod vodstvom gdč. Mačkove. Ta je navezala stike s podobnimi folklornimi skupinami drugih slovanskih narodov in iz te vseslovanske povezanosti se je rodila misel in se bo v. nedeljo realizirala v San Justu: dan slovanskih narodnih plesov. Nastopili bodo poleg folklorne skupine iz San Justa kot organizatorja, še kot dragi gostje folklorne skupine Čehov, Slovakov, Poljakov in dalmatinskih sviračev na ba- lalajke z ruskimi narodnimi popevkami. Skromna slovenska folklorna skupina, ki je šele v začetku, se je v svoji težnji po razgibanosti in izpopolnitvi, tako naslonila na razvite in umetniško visoko stoječe sorodne slovanske skupine, kakor npr. folklorni balet poljskega kul. turnega društva „Beli Orel“ - Merlo, ali plesne skupine češkega in slovaškega „Sokola“ v Dook Sudu in drugih, da dobe pri njih zgledih vzpodbud in navdušenja; na drugi strani pa želi, da tujci pokažejo našemu občinstvu pomembnost takih nastopov ne samo za notranjo narodno prebujanje, temveč tudi za najlepšo narodno reprezentanco pred svetom. Da Naš dom pokaže Slovencem lepoto slovanskih narodnih noš in ljudskih plesov, njih moderno prireditev za naš čas in umetniško visoko stoječi nivo tega gibanja pri naših bra- Vsak teden ena PESEM Stanko Janežič Tiho, tiho — Skrivnost v mojem srcu spi, čaka na klic.. . Tedaj se zbudi, spregovori v besedi zveneči, vsa srca osreči. ■ ■■■■■■■■M*«««»! veri, zdi se pa zelo potrebno priznaL to svobodo tudi tistemu, ki je v zmoti v slabi veri,, ker nihče nima pravice „od zunaj“ koga soditi v njegovem notranjem prepričanju in ga obvezati k določenemu verskemu nazoru. Posameznik in državna oblast mora na podlagi tega načela svobode pustiti vsakega, da izpolnjuje božje zapovedi, kakor mu jih narekuje njegova vest. V izpolnjevanju te božje volje je človekova svoboda omejena le po božjem zakonu in po upoštevanju občega blagra. To pravico do verske svobode človekove mora spoštovati posameznik in družba, organizirana v državi. Država ne sme dodeljevati in omejevati državljanskih pravic na podlagi določenega verskega nazsira. Pavel VI. je rekel množici, ki ji je govoril v Betlehemu in so bili različnih ver: „Nikakor vas ne nrosimo dejanj, ki bi ne 'bila svobodna ali iz prepričanja, to je: ki bi ne bila vodena po Duhu Kristusovem, ki veje koder hoče in kadar hoče. Pričakujemo srečne ure!“ V času, ko toliko tokov materializma in ateizma, teoretičnega in praktičnega, skušajo zbrisati vsako vero iz obličja zemlje in skušajo zatreti potrebo po veri v človeških srcih, vatikanski koncil močno zatrjuje pravico do verske svobode in tako dela veliko uslugo človeškemu rodu, ne le za danes, ampak še bolj za bodoče rodove. Zatrjuje polno svobodo človeikovo za ureditev njegovih najpomembnejših odnosov t. j. odnosov do Boga, kar je osebna vera. Izvajanja predavatelja so navzoči spremljali z zanimanjem ter posegli nato tudi v debato. Osebne vesti Družinska sreča. V Lourdesu je bila v nedeljo, 27. septembra krščena Monika Terezija IClobovs, hči Petra in Ivanke roj. Grilc. Krstna botra sta bila: G. Zdravko Fale in Marija Grošelj iz Men-doze, zastopani po gospe Mariji Grilc, otrokovi stari materi. Krstil jo je župnik Gregor Mali. t Marija Iiupena. V Košakih pri Mariboru so se iztekli življenjski dnevi go-spej Mariji Rupeni roj. Ribarič. Rajna je bila Istranka ter je bila ne samo med svojimi ožjimi rojaki, v Mariboru živečimi Primorci, ampak tudi med mariborskimi Slovenci zelo znana po svoji narodni zavednosti. Bila je modra ženska, vzorna in dobra žena in nad vse skrbna mati svojim šesterim otrokom, i Preskrbela jim je najboljšo in najlepšo doto, ki jo sploh more otrok dobiti od svojih staršev — dobro vzgojo in primerno izobrazbo. Kako zelo je bila priljubljena pri ljudeh, je pričala velika udeležba na njenem pogrebu. V Argentini žaluje zanjo njena hčerka Zora Gr-zetičeva z možem in otroci, v domovini pa njen mož Ivo, sinova Milan, gradbeni tehnik in zdravnik, Stanko ter hčerki Nada, mag. ph., in Marica z družinami ter 'ostalo sorodstvo. Vsem izrekamo iskreno sožalje, rajna pa naj mirno počiva ’ v domači zemlji. MIRAMAR JANEZ JELENC — PETDESETLETNIK Jubilant se je rodil dne 28. avgusta leta 1914 v Vel. Laščah na Dol. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, klasično gimnazijo pa v Ljubljani. Ker pa je čutil v sebi več veselja za mizarja kot ipa za učenje jezikov, se je po opravljeni mali maturi šel raje učit mizarske obrti k mizarskemu podjetja Egidija in Karla Erjavca v Št Vidu nad Ljubljano. Tu je obiskoval tudi obrtno-nadaljevalno šolo ter se udeležil različnih tečajev, ki jih je priredil za mizarje Urad za pospeševanje obrti. Leta 1934 je napravil pomočniški, leta 1940 pa mojstrski izpit. Delal je pri različnih mizarskih podjetjih v Št. Vidu nad Ljubljano ter si tako večal svojo strokovno usposobljenost, dokler ni ¡štolam leta 1942 postal samostojen obrtnik z lastno mizarsko delavnico. Tik pred nemškim napadom na Jugoslavijo leta 1941 je bil vpoklican na orožne vaje v Sodražico, od koder se je, ko je bila Slovenija zasedena po Nemcih in Italijanih, vrnil domov, kjer je ostal do italijanske kapitulacije 1. 1943, ko je šel k Vaškim stražam na Turjak. Od tu se je, umaknil na Zapotok, nato pa v Ljubljano, kjer se je takoj prijavil k domobrancem. Maja 1945 se je z ostalimi domobranci umaknil na Koroško, kjer se je v Vetrinju dne 21. maja istega leta poročil z gdč. Kristino Marolt, doma iz Gornjih Podpoljan pri Vel. Laščah. Iz Vetrinja je mladi zakonski par odšel v Italijo ter preživel begunska leta v taboriščih v Serviglianu in Se-nigaliji. Leta 1948 je z ženo in sinčkom s prvim transportom prišel v Ar- gentino. Do meseca avgusta istega leta je ostal v Buenos Airesu, nakar je odšel v Mar del Sud, mestece, ki leži približno 15 km južno od Miramara. Leta 1959 se je preselil z družino v Miramar, kjer si je v kratkem, času postavil lastni dom in ustanovil tudi lastno mizarsko podjetje, ki slovi tako med' rojaki, kakor tudi med domačini po solidni izdelavi pohištva. Jubilant se je že v mladosti udejstvoval v različnih kat. društvih in organizacijah, predvsem pri Orlu in pozneje pri Fantovskih odsekih ter pri prosvetnih in strokovnih organizacijah. Po razpustu prosvetnih društev je postal tajnik Križarskega bratstva v Št Vidu nad Ljubljano. Kakor njegov oče, ki je bil vedno član SLS in zadnja leta pred drugo svetovno vojno celo veliko-laški župan, je bil tudi jubilant odločen pristaš slov. voditelja dr. Korošca in je bil v času „zelenih kravat in klobukov“ zaradi demonstrativne nošnje istih celo en teden zaprt v ljubljanskih sodnih zaporih. Tudi v Argentini se pridno udejstvuje med svojimi rojaki, zlasti odkar živi v Miramaru, kjer je eden izmed ustanoviteljev tamkajšnjega Slovenskega doma. Jubilanta zvesto spremlja na njegovi življenjski poti njegova soproga, vedno družabna in gostoljubna ga. Kristina. Oba versko in narodno zavedna vzgajata v tem duhu tudi svoje štiri otroke, od katerih najstarejši sin Gregor študira v Adrogueju, dočim od ostalih treh, rojenih že v Argentini, sin Matevž pomaga očetu v mizarskem podjetju, starejša hčerka se uči za frizerko, dočim mlajša Majdka hodi še v ljudsko šolo, ter obiskuje tudi slovenski tečaj, ki se je letos ustanovil v Miramaru. V domovini živita še jubilantova starša, ki sta lansko leto obhajala svojo zlato poroko, ter njegovih pet sester, od katerih so štiri poročene; njegovi trije bratje pa so bili kot domobranci vrnjeni iz Vetrinja ter doma pobiti. V soboto, dne 29. avgusta t. 1. so se na slavljenčevem domu zbrali njegovi številni prijatelji, tako rojaki kot domačini, ter proslavili jubilantovo „srečanje z Abrahamom“ ter istočasno 15-let-nico njegove starejše hčetke Kristine. Tega slavja so se udeležili tudi slavljenčevi svaki iz Buenos Airesa ter zastopniki rojakov iz Mar del Plate. Ob obilnem in okusnem „asadu“ ter ostalih dobrotah se je med vsemi udeleženci kmalu ustvarilo veselo razpoloženje, ki ga je še povečala lepa slovenska pesem. Oba slavljenca so navzoči počastili s številnimi darovi ter jima k njunima jubilejema iskreno čestitali. Čestitkam in voščilom se pridružuje Sv. Slovenija in želi jubilantu še dolgo in srečno življenje! Silvo Kranjec: 14 Slovenci na noti v Jugoslavijo Neodločen državnopravni položaj in skrb za meje sta zahtevala čim hitrejše zedinjenje s Srbijo, ki je bila priznana zaveznica zmagovite antante in je razpolagala s svojo vojsko in diplomacijo. Za zedinjenje s Srbijo se je izreklo Narodno veče že v svoji deklaraciji 19. oktobra, to zahtevo je ponovilo 21. oktobra, ko je pozdravilo Wilsonovo noto, in isto je sklenil tudi hrvatski sabor v svoji zadnji seji 29. oktobra. Tudi srbska vlada se je bila že v krfskem paktu izrekla za zedinjenje v enotno državo, vendar Pašičeva nadalnja politika ni šla v tej smeri dosledno naprej. Pasic je zavezniške vlade le obvestil o krfski deklaraciji, dočim je Trumbič hotel, da bi od njih kar zahteval priznanje nove Kraljevine SHS. Takrat je bil za to ugoden trenutek, kmalu nato so pa prišli v Rusiji na vlado boljševiki, Italijane je na zadela kobaridska katastrofa. Odmev teh dogodkov se čuje v Avstriji prijaznih govorih Wilsona in Lloyd-Georgea januarja 1918. Jugoslovanski odbor je hotel, naj bi srbska vlada v odgovor sklicala nekak prvi jugoslovanski parlament iz članov srbske skupščine, Jugoslovanskega odbora, dobrovoljcev itd., ki bi pod regentovim predsedstvom proglasil jugoslovanske zahteve in pritisnil na antanto, da pristane na ustanovitev Kraljevine SHS. Ker previdni Pašič ni maral o tem niti slišati, ampak si je hotel od zaveznikov zagotoviti predvsem Bosno in Hercegovino, je Jugoslovanski odbor obupal nad srbsko vlado in skušal kot zastopnik avstro-ogrskih Jugoslovanov zase doseči mednarodno priznanje, kot ga je že dobila Poljska. To' priznanje so najprej preprečili Italijani, a ko je 29. junija Francija priznala samostojno češkoslovaško, je bila pripravljena storiti isto tudi za Jugoslovane iz Av-stro-Ogrske. Temu pa se je sedaj uprla srbska vlada, češ, da je jugoslovansko vprašanje bistveno različno od poljskega in češkoslovaškega. Ta dva naroda nimata svojih držav. Jugoslovani pa imajo Srbijo, ki jih bo osvobodila, tako kot bo Italija osvobodila avstrijske Italijane. Zaman so se potegovali za Jugoslovanski odbor tudi Angleži, Pašič se ni hotel vdati in s Trumbičem sta predložila francoski vladi svoj predlog za priznanje Jugoslovanov, ki je zaradi tega padlo v vodo. V svojih izjavah, ki jih je dajal časopisju, pa je Pašič celo govoril, da Srbija priznava avstro-ogrskim Jugoslovanom pravico samoodločbe, da se pridružijo njej ali pa „ustanovijo male države kot v preteklosti“6), to se 6)M. Pavlova, o. d. 514, 516 pravi, da se naj podrede Srbiji, ali pa naj gredo kamor hočejo. O teh usodnih nasprotjih med Jugoslovanskim odborom in srbsko vlado naši politiki doma seveda niso mogli vedeti. Ko so dr. Korojšec, dr. Žerjav in dr. Čingrija 26. oktobra prišli v Ženevo, so povabili na sestanek Pasica in Trumbiča. Ta je še 27. oktobra rotil Pasica, naj dovoli priznanje avstrijskih Jugoslovanov, ker bodo sicer Italijani zasedli njihovo ozemlje in jim zaplenili vojno in trgovsko mornarico. Pašič na to sploh ni odgovoril, pač pa je na pritisk srbske opozicije in pod vtisom prevrata v Zagrebu sprejel v vlado njene zastopnike. Dr. Trumbiča je dr. Korošec na njegovo željo pooblastil, da zastopa Narodno veče pri pogajanjih o premirju in mu poslal načrt pogojev za premirje, ki ga je izročil tudi angleški in francoski vladi. Po tem načrtu naj bi zavezniki priznali jugoslovansko državo pod vlado Narodnega veča v Zagrebu in ji prepustili vse po Jugoslovanih naseljeno ozemlje, ono ozemlje, ki je sporno z Italijani, naj bi pa zasedle ameriške ali angleške čete. Oboje je poslal Korošec preko srbskega poslani-I štva v Bernu, toda načrt pogojev 'se je , izgubil, pooblastilo pa je prejel Trumbič I prepozno. Tako ga niso pripustili k posvetovanjem zaveznikov 31. oktobra v Ver- sailesu, kjer so določili pogoje premirja z Avstro-Ogrsko, ki so jo obravnavali še kot celoto, ne meneč se za nove narodne države, čeprav so jih bili deloma že priznali. Tudi Beneša so na njegov protest šele k drugi seji povabili, najbrž zato, ker so govorili takrat o morebitnem napadu na Nemčijo iz Češke; njihova prva skrb je bila popoln poraz Nemčije, pa tudi pred Avstro-Ogrsko se še niso čutili čisto varne. Zato so postavili za prvi pogoj premirja, da Av-s'tro-Ogrska izprazni vse ozemlje do demarkacijske črte, ki so jo določili v smislu londonskega pakta. Razen tega smejo zavezniki zasesti vse strateške točke v monarhiji, če se jim, bi zdelo za Vzdrževanje reda potrebno. Izročiti se jim mora vsa avstro-ogrska vojna in trgovska mornarica ter izprazniti vsa obala s pristanišči. Izpustiti se morajo takoj vsi zavezniški vojni ujetniki, medtem, ko ostanejo avstro-ogrski ujetniki še naprej v ujetništvu. Na podlagi teh pogojev je Italija sklenila 3. novembra premirje z avstro-ogrskim vrhovnim poveljstvom, pri čemer so Italijani določili, da se končajo sovražnosti 24 ur po podpisu. Ker je avstro-ogrsko poveljstvo že 12 ur prej ukazalo konec boja — kolikor so se vojaki sploh še hoteli bojevati so imeli Italijani lahko priliko, zajeti par sto tisoč ujetnikov in povečati zunanji videz svoje zmage. (Nadaljevanje prihodnjič) tih Slovanih med nami, zato je z mnogimi žrtvami pripravil to pravo kulturno presenečenje za svojo obletnico. Popoldanski program obeta biti veliko doživetje, saj bo samo poljska Skupina prišla z desetimi plesnimi pari in s svojimi svirači ter predvajala najznačilnejše svoje narodne plese ob petju narodnih pesmi! In češke ter slovaške slikovitosti v nošah, pesmih in gibih! In balalajka in ruske pesmi! Folklora, ki se pri nas šele počasi razgibava, ki se nikakor ne more razviti, čeprav je kazala lepe nastavke v delu ge. Vivado ve, g. Bitenca in zdaj gdč. Mačkove, bo tu ddbila nove vzpodbude in zglede, vsi udeleženci pa lep pogled v ljudsko folkloro slovanskih narodov. Prilika se nudi, da znova potrdimo svojo slovansko zavednost in obnovimo prijateljske stike z slovanskimi narodi, ki z nami v novi domovini v svobodi ohranjajo in goje najlepše tradicije svojih prednikov, da jih, olepšane z lepoto domotožja, predajo novemu v tujini živečemu rodu v domoljubno budilo in estetski užitek! td PO ŠPORTNEM SVETU Internazionale osvojil evropsko-ameriški pokal nogometnih prvakov. Zadnje tedne se je argentinska javnost, ne samo tista, ki se zanima za nogomet, ampak vsa, bolj zanimala za nogomet, kot za politične dogodke. Za naslov svetovnega klubskega prvaka se je namreč meril klub Independiente iz , Avellanede, ki je osvojil južnoameriško prvenstvo z evropskim prvakom Internazionale iz Milana. V prvi tekmi za ta pokal sta se 3. septembra oba kluba srečala na igrišču v Avellanedi. Tu je italijansko moštvo izgubilo z 0:1, čeprav bi bolj odgovarjal neodločen rezultat. Gol je Independienteju podaril italijanski vratar Sarti, kateremu je prav nenevarna žoga ušla iz rok v gol. Brazilski sodnik Marques, ki je odlično sodil, je brez obotavljanja dosodil gol, čeprav je Sarti naglo potegnil žogo, ki je komaj prekoračila golovo črto. Zmagalo je torej argentinsko moštvo, vendar ni prepričalo in so igralci In-ternazionala zapravili nekaj ugodnih nrilik, nekaj pa jih je preprečil vratar Santoro. Gledalci, ki so napolnili igrišče v Avellanedi, so plačali na vstopnini kar 20 milijonov pesov, 6 milijonov pa je klub dobil za direktni prenos po televiziji. Povratna tekma je bila 23. septembra v Milanu, kjer so dobili na vstopnini skoro 190 milijonov lir. Čeprav so 'bili Argentinci skoro prepričani v zmago tudi v Milanu, je Inter-nazionalu uspelo premagati Independiente z 2:0. Madžarski sodnik Gere je po izjavah vseh argent. športnih kritikov sodil pristransko, vendar skoro vsi priznavajo, da je rezultat odgovarjal poteku igre. Gola sta zabila Mazzola in Corso v prvem polčasu. V drugem polčasu je v polju prevladoval Independiente, vendar napadalci niso znali ali pa mogli premagati italijansko obrambo, ki se je odlično branila. Njihovi protinapadi pa so bili tudi vedno nevarni. Ker sta oba kluba zmagala na svojih tleh, je bila potrebna za odločitev «e ena tekma. To sta odigrala v soboto, 25. septembra v Madridu. Tekma sama se je končala z 0:0. Sicer je v drugem polčasu sodnik razveljavil gol, ki bi Independienteju prinesel naslov prvaka, ker da ga je zabil E er na o iz nedovoljene pozicije. Mnogo se govori, da je bil gol popolnoma veljaven in da je s tem španski sodnik Mendivil oškodoval Independiente. Toda igralci Independi.enta niso prav nič ugovarjali sodnikovi odločitvi, zato bi se moglo sklepati, da je bila sodnikova odločitev pravilna. ^ Takoj nato so odigrali še podaljšek 2x15 m. Tekma je postala precej nezanimiva, kajti Internazionale. se je potegnil popolnoma v obrambo, zavedajoč se, da mu neodločen rezultat v Dodali šku zadošča za osvojitev pokala. Independiente je napadal, igralci Internazionala pa se branili in odbijali žoge. V protinapadu je nekaj minut pred koncem Corso zabil za Internazionale zmagoviti gol. Ta gol mnogi osporavajo, češ da je bil zabit iz ofsida. In tako je Internazionale nezasluženo premagal Independiente, toda tudi ta ni znal izkoristiti svoje ofenzive. . Tekma v Madridu je bila tehnično slabša kot prejšnji, predvsem zaradi dežia, ki je padal ves prvi polčas. Dež je tudi vplival na obisk tekme, saj so gledalci vplačali na vstopnini samo 1,900.000 pezet, posebno, ker sn mogli gledati tekmo po televiziji, ki jo je „Evrovizija“ prenašala istočasno po vsej Evropi. Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 1. 10. 1964 - No. 40 PONOVNA PROŠNJA Uprava Svobodne Slovenije je zače !a razpošiljati opomine vsem tistim naročnikom, ki še nimajo plačane naročnine z navedbo dolžnih zneskov. Prav lepo prosimo za čimprejšnje plačilo. Zelo hvaležni pa bomo tistim, ki ne bodo čakali na prejem opomina in bodo sami še pred tem uredili svoje obveznosti do lista. Uprava Vestnih SFZ II. lahkoatletski turnir, ki ga orga-nira Zveza, bo v Lanusu na državni praznik, 12. oktobra. Panoge: 3000 m — 200 m — daljina dopoldne disk — krogla — višina popoldne Prijave do 5. oktobra ob 21 zvečer. Vpisnina za vsak odsek 100 pesov. Vsak odsek lahko vpiše za vsako panogo 4 tekmovalce. Kosilo bo pripravljeno za vse nastopajoče. Mladinski športni dnevi so v polnem razmahu. Preteklo soboto se je odigrala tekma v šahu in ping-pongu med moštvi iz Lanusa in San Martina. V šahu je zmagal Lanus 3:1 in si tako priboril prvo mesto. Posamezni rezultati: Černak 1 Masič 0; ‘Sušnik 1 Verbič 0; Nabrgoj O Gabrenja 1, Černak 1 Smersu 0. V ping-pongu je Lanus dobil točke. V nogometu je San Justo premagal z 2:0 Morončane. Igra je bila počasna, ker nobena ekipa ni imela dobrih napadalcev. Oba gola je zabil Janežič v 35 in 38 minuti drugega polčasa. Sodil je Janez Mežnar. Prihodnja tekma v nogometu bo v nedeljo, 4. t. m. med Moronom in Lanu-som v Castelarju ob 10.30. Zadnja tekma v šahu in ping-pongu se bo odigrala med San Justom in San Martinom prihodnjo soboto, 3. t. m. v Našem domu. OBVESTILA Sestanek naraščajnikov iz Morona in okolice bo v soboto, 3. t. m. ob 16 na Pristavi. Zvezni sestanek SDO bo v nedeljo, 4. oktobra po mladinski sv. maši. Zanimivo predavanje g. dr. Romarja. San Martin: Sestanek naraščajnikov bo v nedeljo, 4. okt. ob 10, naraščajnic pa ob 11 v domu. Izlet Družabne pravde na otok Hiawatha bo na državni praznik, v ponedeljek, 12. oktobra. Ob tej priložnosti se bomo poslovili od Pirčeve družine, ki nas je mnogo let gostoljubno sprejemala, sedaj pa zapušča otok. Odhod iz Tiger ob 10 s posebno motorko, povratek ob 18 iz otoka. Hrano naj prinese vsakdo s seboj. Vabimo vse rojake. — Družabna pravda. Dramatski odsek društva Slovenska vas vljudno vabi na ljudsko igro v 7. slikah: MIKLOVA ZALA. Podrobnosti so razvidne iz oglasa v današnji številki našega lista. Preberite jih in ne zamudite izredne prilike! Planinski večer v Slovenskem domu v San Martinu bo v soboto, 10. oktobra zvečer. Govori Peter Amšek iz Bariloch. DRUŠTVENI OGLASNIK Redni letni občni zbor društva „Zedinjena Slovenija“ bo v nedeljo, 25. oktobra ob 10 v Slovenski hiši. Dnevni red bo pravočasno objavljen. HOTEL TIHO L (bivši hotel „Primavera“) vam nudi lepe sobe s kopalnico, centralno kurjavo, garaža MAKS in ZORA BANČNIK MAR DEL PLATA Mitre 2024 T. E. 2-8425 Hotel je odprt vse leto Recreo „Europa“ de Rovtar y Rovtar Hnos., Río Carapachay, Tigre, T. E.: 749-0589, na razpolago tudi Slovencem. Na razpolago je mesto oskrbnika na moderni kokošjereji blizu Morena. Zelo primerno za kak, četudi starejši zakonski par, ker delo ni težko, vendar se zahteva vestnost in poštenost. Plača po dogovoru (hiša, luč, kurjava, fiksna plača in procenti od prodaje). Informacije v Tiskarni Vilko, Estados Unidos 425, Capital. Pr. Frane Knavs \ odvetnik ■ ■ ■ ■ Avda. de Mayo 560/11 T. E. 33-2486 £ 30-0067 : ■ (Escribanía Zavala) ■ ■ ■ ■ NAŠ HOM V SAN JUSTE 8. obletnica — 11. ohtohra Slovanski folklorni fesiival DOPOLDNE: • ob 8 sv. maša za žive in umrle člane Našega doma POPOLDNE: • začetek ob 15,30 O dviganje zastav • beseda v pozdrav I. Oven kult. ref. • ob 10: B e bratje v kolo se vstopimo — dr. £ T. Debeljak — otvoritev I • slovanske pesmi — poje zbor £ B — duhovna misel — č. g. Janko Gallus Mernik s 9 ruske narodne melodije — izva- £ jata na harmoniko in balalajko £ — temeljni kamen — ga. Petri- Troitzky in Van-Fu i ■ Čkova 9 nastop folklornih skupin: Slovenci —- Naš dom San Justo : — narodne pesmi — poje šolski Čehoslovaški Sokol — Villa Do- j tečaj France Balantič B minico I Poljski Beli Orel — Merlo — govor -— predsednik Našega Čehoslovaški Sokol — San Juan doma 9 roko proži biatu brat — simb. prizor — rodoljubne pesmi — poje do- 9 slovanska polka — plešejo vsi mači pevski zbor nastopajoči PROSTA Z A B A V A Sodelujeta orkestra: Moulin Rouge in Donau Melody Vstopnina k popoldanskemu programu: dame $ 50.—; gospodje $ 100.— | Mladina do 16. leta brezplačno 1 5 [Slovenska kulturna akcija ob jubileju 1954-64 III. umetniš hi večer PESEM - BESEDA - IGRA SLOVENSTVA NOVA PODOBA (uvodna beseda Ruda Jurčec) GLASBENI ODSEK ' GLEDALIŠKI ODSEK | KONCERT SREČANJE S POETI Kvartet FINK V gledališki interpretaciji zdomski j Skladatelji Emil Adamič, F. Gerbič, poetje Branko Rozman, France Pa-L. M. Škerjanc, A. Lajovic, pež, Vladimir Kos, Rafko Vodeb, A. Geržinič K. V. Truhlar Peli bodo: Marija Fink Geržiničeva, Neda Fink, Marta Fink in Božo Fink; igrali pa: Nataša Zajc Smersujeva, Majda Uršič Volov-škova, Marjeta Smersu, Nikolaj Jeločnik in Frido Beznik Režija: Nikolaj Jeločnik Pri klavirju Alojzij Geržinič Scena: arh. Marijan Eiletz Sobota, 3. ohtohra, točno od osmih na odru Slovenshe hiše Vstopnice v predprodaji v Dušnopastirski pisarni d-.OkTOKR -^TABLICA: $.50*- Začetek tombole ob 15 Po tomboli ljudska veselica Sodeluje Moulin Rouge JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Burniaa Airea •■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■■■■■•■ VLOGE - POSOJILA Slovensha hranilnica z. z o. z. Avda. San Martin 263 1. nadstropje, desno Ramos Mejia (pol kvadre od Slomškovega doma) Uradne ure ob sobotah od 16 do 20 Dežurna služba ob nedeljah od 9—11 ESLOVENA LIBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Cenceaióa N 8SU Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 817.086 Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1964: za Argentino $ 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 Tečaj valut v menjalnicah v Bs. Airesu v torek, 29. sept. Prodajna cena: 1 USA dolar................ m$n 144,— 1 angleški funt ............ „ 402,— 100 italijanskih lir .... „ 23,95 100 avstr, šilingov .... „ 556,80 100 nemških mark .... ,. 3.650,— PRODAM stanovanjsko hišo (2 kuhinji in 2 kopalnici, klet in 3 spalnice). — Ugodni pogoji. Informacije koncem oktobra Europa 2492 — Ituzaingo IZLET „DRUŽABNE PRAVDE“ NA HIAWATHO bo v ponedeljek 12, oktobra PETEK, 9. OKTOBRA ob 20 v Slovenski vasi SOBOTA, 10. OKTOBRA ob 20 v Slovenski hiši, R. Falcon 4158, Bs. As. NEDELJA, 17. OKTOBRA ob 20 v Slovenski vasi MIKLOVA ZALA Ljudska igra v 7. slikah Po dr. Jakob Sketovi povesti dramatiziral Marko Bajuk. Režija: Maks Jan. Nastopa nad 30 igralcev. Igralo se bo 'samo trikrat točno po gornjem sporedu. Otroci slovenskih šolskih tečajev imajo na vseh treh predstavah znižano vstopnino. Prireditev, prvotno določena na nedeljo, 11. oktobra, odpade zaradi obletnice Slovenskega doma v San Justu. Vabi: Dramatski odsek društva SLOVENSKA VAS Na svojem domu v Košakih pri Mariboru je odšla po svoje zasluženo plačilo naša dobra mama Marii a Rupena roj. Ribarič Priporočamo jo v molitev. Zanjo žalujejo: v domovini: mož Ivo; sinova: Milan, gradb. tehnik in Stanko, zdravnik; hčerki: Nada, magister pharm. in Marica, profesorica. Vsi z družinami ter družina pok. sina Ivota, zdravnika; v Argentini hčerka Zora Grzetičeva z možem in otroci ter Dušan Ribarič, bratranec. Bariloche, 24. septembra 1964. NASI MLADINI 15 TVOJA GREDICA Bil je lep dan in mama je šla na vrt, da ga nekoliko uredi. Rezika seveda z njo. Pa se je čudila: koliko dela da tak košček zemlje! Treba je lopatiti, razbijati grude, rdhljati zemljo, ruvati plevel — nič kaj lahko delo! A je potrebno, drugače bi na vrtu rasel saimo plevel. „Vidiš,“ pravi mama, „tako je tudi s tvojo duhovno gredico!“ Rezika se čudi: „Z mojo duhovno gredico?“ „Točno!“ pove mama. „Tvoja duhovna gredica je tvoja duša, tvoje srce. Srce je včasih trdo in ne vidi potrebe bližnjega. V duši je plevel: laž, nevoščljivost, jeza, samoljubnost in še marsikaj. Ves ta plevel je treba izruvati iz duše-gredice. Vanjo ije treba sejati seme ljubezni do Boga in do bližnjega, usmiljenje, dobrosrčnost, darežljivost. Težko delo, a potrebno, šele potem bo tvoja duša-gredica takšna, kakor je Bogu všeč!“ MAMICI ZA GOD M. Jakopič God praznuje mamica. Kaj naj ji Bernardka da? Naj ji stisne roko belo, jo poljubi prav veselo? Rožice še ne cvetijo, ptički še ne žvrgolijo. Torbica je moja prazna, kakor zima neprijazna. Najbolj mama bo vesela, če bom sama žvrgolela, pela ji, jo poljubila, da bom pridna, se trudila! Oče in sin Mihec je „brihten“ fantič ■—- se pravi: misli si, da je. Zato z očkom večkrat prav ostro „debatirata“. Mihcu se namreč zdi, da očka ne ve veliko. Je pač v takih letih. Očka se je „debat“ naveličal. Prinesel je Mihcu neko knjigo, jo odprl in dejal: „Na, preberi, kar je podčrtano. Morda ti bo kdaj koristilo!“ Mihec je bral: Kaj misli človek o svojem očetu? Pri 6 letih: „Moj očka vse ve!“ Pri 10 letih: „Moj očka res mnogo ve!“ Pri 12 letih: „Moj očka pravzaprav ne ve vsega!“ Pri 15 letih: „Kar moj očka ve, vem tudi jaz!“ Pri 18 letih: „Moj očka nič ne ve!“ Pri 25 letih: „Moj očka je pravzaprav marsikaj vedel!“ Pri 35 letih: „Moj oče je res dosti vedel!“ Pri 50 letih: „Moj oče je vse vedel!“ Pri 60 letih: „O, ko bi mogel vprašati očeta za nasvet!“ Ko je Mihec prebral to reč, se je zamislil. Očka upa, da poslej „debate“ ne bodo več tako ostre — če jih sploh kaj bo, seveda. Fran Milčinski Dva brata Pravljica Onkraj visokih gora, širokih voda je živel oče. Bil je že v letih in je imel dva sina. Mlajši je bil zlatih las in zlate volje in vse ga je rado imelo, le sta- rejši brat ne. Ta ga je zavidal, s krajem očesa ga ni mogel videti. Neki dan reče starejši mlajšemu: „Zlatolas, vzemi košaro, greva v gozd, da naberem gob!“ Zlatolas uboga in gresta v gozd. Pa prideta do brezna in starejši mu veli: „Zlatolas, glej jamo. Vrzi kamen vanjo, da slišiva, kako je globoka!“ Mlajši je storil, kakor mu je velel brat, in je vrgel kamen. In da bi bolje videl in cul, kako bo kamen padal, je pokleknil in se sklonil čez rob. Pa ga je hudobni brat iznenada prijel za nogi in ga potisnil v brezno in Zlatolas je zletel za kamnom in objela ga je tema. Brat pa je bežal proti domu. Z o-strim zeliščem si je namazal očesi, da so mu tekle solze, stopil je pred očeta in vekal in pravil, da je brata raztrgal silen medved: „Še mene bi bil kmalu, komaj sem mu utekel.“ Ubogega starčka je strašna vest pobila, zgrabil se je za sivo glavo in omedlel in omahnil na trda tla; nesli so ga v belo posteljo in še tisti dan je umri. Zlatolas pa je v temnem breznu padal in padal; padal je tri dni in tri noči in še ni prišel do dna. Bil je lačen in žejen, drugo bolj ko drugo, in glava mu je šumela od dolge in nagle poti. Četrti dan pa mu na mah prevzame oči neznanska svetloba, zamežal je, da ne oslepi, in že se je znašel na tleh. Pa- del pa je na mehko in ni se mu zgodilo nič zlega; le truden je bil, da je zaspal pri tej priči. (Nadaljevanje sledi) PISAN DROBIŽ Slovstvena uganka ...............Prešeren ............Gregorčič ............ Jenko ............Jurčič Pregelj ............Kunčič Namesto pik vstavi odgovarjajoče črke, da dobiš krstna imena gornjih slovenskih pesnikov in pisateljev. Čarobni kvadrat 1. 2. 3. 4. i. A A A A 2. E E E L 3. L O R R 4. V V Z Z Iz črk v dvadratu sestavi besede, ki se berejo vodoravno in navpično enako. Besede so: 1. Največji ptič, ki mu pravijo „kralj ptičev“; 2. Žensko krstno ime; 3. Moško svetopisemsko ime; 4. Izmeček ognjenika. Rešene uganke iz 14. številke Besedna uganka: črka „d“. Zlogov -nica. Jemlješ zloge izmenoma od spredaj in zadaj. Dobiš: Brez potu ni medu!