Štev. 33. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 12. avgusta 1927.
Leto V.
Izhaja vstvk petek dopoldne. Izdaja konsoroij Malega lista, fianlov : Mali list, Trieste, ca-sella contro 87. — Urad : via Imbriani 9-I1I.
OdgoTorni urednik: dr. I.. BKUCfe.
POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol lota F. L., četrt leta H Ij. - IZVEN ITALIJE celo leto ‘Ai L., pol leta 1SJ h., četrt leta 5 ti.
ALI L
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
CENA OGLASOV IN OBJAV
Za 1 oni, v.i&ine v 1 stolpec !
P--i 5>' ni	fh	...	atni
'etft)
m c-- k	vl	l'	1	'	:<y)/*
lJL UVBUAUA (JVGOV
_——	.stalnem
}inmeron popust.
Mali koledar.
Petek, 12 avgusta:	Klara;	Hilarija
(Veselka). — Sobota, 13.: Hipolit in Iva-sijan. — Nedelja, 14.: Evzebij; Anastazija. — Ponedeljek. 15.:	Vnebovzetje
Marije 1). (Veliki Šmaren) — Torek, 16.: Joahim; Rok. — Sreda, 17.:	Hiacint,
Julijana; Emilija. — četrtek, 18.: Helena (Jela). — Petek. 19.: Julij. — Sobota, 20.: Bernard; Samuel.
MALE NOVICE.
Slava Bricev po svetu.
V mesecu juliju so priredili v Frankfurtu mednaroden pevski nastop, ki so se ga udeležili najboljši zbori vseh narodov. Prvovrstno je nastopil in žel velik uspeh pevski zbor «ft"olo» iz Zagreba pod vodstvom briškega domačina g. Sre-čkota Kumarja. Nemški, francoski, angleški in drugi listi ne morejo dovolj pohvaliti zbora in pevovodje. In to so sodbe mednarodnih strokovnjakov.
Poroka.
Priznani naš kipar Fran Goršč se je te (lni poročil z gospodično Maro Kodričevo. učiteljico. Mlademu paru čestitke in voščila!
Slovenski umetniki na Reki.
l)ne 7. avgustu se je otvorila umetniška razstava na Reki. Od slovenskih umetnikov sla razstavila svoje dela Kos in Kralj.
Poitalijančenje priimkov.
Prefekturska komisija za spremembo priimkov je imela več sej. Ta komisija ima dve nalogi. Prvič sprejema prošnje tistih oseb, ki želijo, da dobi njihov priimek laško obliko. Doslej je prosilo že nekaj oseb, med temi tudi gg. Rodolfo Saversnig (Završnik), Lodovico Freisin-ger, Beloglavez, Jurza, Zadnik, demenci ch. Komisija je določila, da se ti priimki takole spremenijo: Saverni, Frassini, Cobianchi, Giorgiani, Sadini.
En mesec se ti sklepi razstavijo pred občino za morebitne ugovore, potem počaka prefektura še 15 dni, nakar izide odlok.
Druga naloga komisije pa je, da uradno, to je brez ozira, ali oseba želi ali ne, popravi obliko priimka in vrne priimku prvotno iašk.o, oziroma latinsko obliko. Komisija ,ie tako spremenila priimke Adamič, Adamovich itd. v Adami, Afrič v Afri, Atnbrosig, Ambrožič v Ambrosi, Antončič, Antonich, Antonovi ch v Antoni. Po preteku postavnega časa izide odlok.
Sedaj se bavi komisija s premembo plemiških priimkov, da jim da prvotno laško lice.
Arabščina v šoli.
\ rripolitaniji,'jn sicer v mestu Ben-gasi, je vlada otvorila višjo gimnazijo, ki je seveda italijanska.
Med učnimi predmeti je tudi arabščina. ki je materin jezik večine domačinov.
Železnice v Sloveniji.
Zgradba železniške proge iz Rogatca v Krapino je bila oddana neki sarajevski diu/.bi. Razpisana so tudi dela za železnico od St. Janža do Sevnice. Obe zadevi je spravila v tek Slovenska ljudska stranka.
Nova premogovna žila.
V Rajhenburgu na Stajersken so delavci kopali neko jamo. Pri kopanju so zadeli na zelo lepo žilo premoga. Čim globlje so kopali, tem lepši je bil. Domneva se, da bi tam utegnilo biti veliko ležišče premoga. Rajhenburg je nedaleč od Trbovelj in pravico do kopanja bo imela trboveljska družba.
Radič je zanič.
Časnikarji so vprašali drja Korošca, če bo morda tudi Radič prišel v vlado. Korošec je izjavil:
nStjepan Radič je popolnoma nemogoč v vsaki bodoči vladi. Z njim ne more sodelovati nobena stranka. To je Radič že dovoljnokrat pokazal. On je tako nestalen, da se mu sploh ne morejo zaupati nobeni državni posli. Radič lahko dobi tudi 315 mandatov, ali vlade ne sme dobiti, ker ne more jamčiti, kam bi privedel državo. Dajati Radiču kroglice, se pravi, metati jih v Savo, da odplavajo v Črne morje. Vsaka druga hrvatska stranka more lažje priti v vlado, toda z Radičem na čelu nikoli. O lem sploh ni govora«.
Hop, Ceflzelj!
Na Francoskem so spet. zaprli kojnu-nistovskega tajnika Semarda, ki je z Do-detom vred prišel opoldne iz ječe. Do-de sc bolje skriva; pravijo, da je nekje v Belgiji.
Avtomobilska tarifa.
Tržaška občina je odredila, da se z javnih avtomobilov (izvoščekov) sname tablica «Tariffa ridotlan, namesto lega pa znotraj voza nabije nova tarifa. Najnižja tarifa je 2 liri (800 m daljave); vsakih 100 m več je 20 stotink. To velja za rdeče izvoščeke. Drugi zasebni avtomobili dobe 2 L za prvih 670 m in za vsakih nadaljnih 87 m 20 stotink. Do: ločena je tudi tarifa za čakanje in tarifa za prazen povratek iz tržaške okolice.
Solina ima telefon.
V torek 9. t. m. je bila odprta telefonska zveza iz Doline v Trst. To je za Dolino nov napredek. Prvi pogovor je imel podeštat Radovan s tržaškim prefektom.
Spomin zgubil vsled strahu.
Nedavno so v tirolskih planinah pastirji slišali klice na pomoč. Našli so med skalami in prepadi nekega turista. Z zadnjimi silami se je držal kamna, ki je molel iz stene, truplo pa je viselo nad globokim prepadom. Pastirji so mu vrgli vrv in ga z lastno nevarnostjo ter veliko težavo privlekli na varna tla. Poskrbeli so zanj, kakor gre, a zvedeti niso mogli od njega, kdo je. Mož je od prestanega strahu izgubil spomin.
NaSi bratje po svetu.
V Ameriki živi 250.000 oseb slovenske
m
arodnosti, oziroma slovenskega poko-
lenja.
OPOMBE.
Je, pa ni! Gospod Jelinčič je podal v Edinosti posebno izjavo. Naša trditev, da je svobodomislec in da snuje svobodomiselna društva, ga je vznemirila. Sklenil je narediti slovesen «autodafe». Povedal je torej in zatrdil, da ni svobodomislec. Toda brž se je pokessal, češ kaj porečejo moji prijatelji, ki poznajo moje nazore in moje delovanje, pa se bodo norčevali, da sem pred Malim listom zlezel pod mizo. Zato je prvi izjavi dodal drugo: »Mislim pač svobodno«. Torej mož svobodno misli, vendar ni svobodomislec. Društva, katera on snuje, vodi in navdihuje, torej niso svobodomiselna, vendar mislijo svobodno, zanemarjajo versko življenje, odvračajo, če tako nanese, svoje člane od nedeljske maše ali drugih verskih dolžnosti, širijo «Naš glas» z grdimi povestmi, nudijo v knjižnicah grde romane, dajo zaslombo plesni strasti, ponagajajo, če tako nanese, domačemu duhovniku itd. itd. G. Jelinčič odločno prepoveduje rabo samostalnika «svobodomislcc,». Zatekli se bomo torej k glagolu ter se izražali n.
pr. takole: «Znani g. N. N., ki svobodno misli, je osnoval tako in tako društvo, ki bo svobodno mislilo....» Ali bomo tudi za glagol dobili zaušnico?
Opasilo bo. Ta kratka beseda povzroča skrbi in muke tisočerim. Ta beseda: Opasilo bo v Trebčah tja bo treba iti z ljubico plesat — je Antona Bernetiča zmešala. Da bi dobil denar za ples, je človeka ubil. Za 80 lir je razdejal dve družini in samega sebe še najhuje. Ali se ne bi izplačalo, mladeničji, slovenski, razmišljati nekoliko o ti grozni žaloigri. Kaj je opasilo in čemu je? Kaj je ljubezen in kaj nje namen? Kaj je ples in kakšna njega korist? Kaj je denar in kako peklenska njegova moč? lvaj je človek in koliko je vreden? — Toda vi nimate časa misliti? Opasilo bq, ples je napovedan, obseda vas le ena misel:
Plesat moram iti, če se vse potrže...........
Tako postane človek suženj. Značajen fant pa lahko reče: «Kaj meni mar, jaz lahko tudi ne grem, jaz naredim, kar mi veleva boljše prepričanje*. Ali ni taka samostojnost več vredna ko vsa opasila vkup?
Postava glede plesov. Končno je izšla postava, ki določa, koliko plesov sme biti v vsaki vasi. Ta postave pa ni izdala vlada, ampak so jo naredili in tiskali edinjaši. Edinost in Novice so več mesecev obravnavale vprašanje plesov, zadnje Novice pa so priobčile postavo.
Takole pišejo po besedi: nEnkrat na [leto naj bi imela vsak nas ples». Doslej ■— hvala Bogu in pametnim ljudem — niti polovica naših vasi ni imela plesa. Od sedaj najprej pa naj bi imela vsaka vas en ples na leto.
če pomislimo, da imamo duhovnije, ki imajo po 15 vasi, lo bo v fari cel hola-drijo s plesi. Ali nismo skraja rekli, da je pisanje in moraliziranje o plesih v liberalnih listih samo humbug?
Obsodba ženskega sveta.
Mesečnik ženski svet., ki je najbolj razširjen list med Slovani v Italiji — saj se tiska v 14.000 izvodih — je začel na zelo pretkan način pisati in vzgajati či-tatcljice v paganskem duhu. S tem izpod-kopuje zasebno in javno moralo. Ni čuda, če je zato začel strokovni mesečnik «Zbornik» — ki ima tudi namen, čuvati nad javno moralo —, baviti se z vsebino Ženskega sveta. Priobčil je študijo, v kateri obsoja Ženski svet kot kvarljiv in škodljiv list, ker da oznanja svobodno ljubezen, s tem ruši zakon in družino; uči, da imajo umetniki pravico do nemorale. članek v Zborniku se konča takole: ženski svet je za ženstvo nevaren list, ker je brez vsakih verskih načel, ker širi moralno skrajno zmotne in kvarne nauke. Za list ni v toliki meri odgovorno uredništvo, ampak lastniki, ki so v prednjih vrstah tržaškega edinjaškega kroga.
□
Zavod dr. E0NGIN9-FINETTI
TRST, via Fabio Filzi Z3. Tel. int. 48-23.
Y Zdravljenje
SJATIKE
(ishias, vnetje bedrnih živcev)
v treh dneh zajamčeno.
Zdravi se tudi trganje živcev v rokah in bokih.
Sprejema od lO-I-J in od 15-17.
Avtonomija na Koroškem.
Avstrijska republika je razdeljena na razne dežele, katere imajo precejšno samostojnost in svoje deželne zbore, v katerih se delajo deželni zakoni. Tak deželni zbor je tudi v Celovcu. Znano je tudi, da so na Koroškem Slovenci, ki imajo v Celovcu dva svoja poslanca. V narodnem oziru Nemci hudo stiskajo slovensko manjšino. V smislu mednarodnih pogodb je pa republika pravno zavezana, da ščiti narodne manjšine. Zato se pritožbe koroških Slovencev daleč slišijo. To je Nemce prisililo misliti, kako bi kaj ukrenili, da potolažijo evropsko javno mnenje in da odvrnejo od sebe očitek nasilstva. Celovški deželni zbor
je dobil predlog, naj sklene posebno deželno postavo o narodni avtonomiji Slovencev na Koroškem. Kaj določuje ta postava, oziroma nje načrt?
t. Narodni kataster.
Ustanovile bi se posebne knjige ali registri po občinah. V te knjige bi se vsako leto vpisali tisti, ki so dopolnili 20. leto in hočejo veljati za Slovence. Vsako leto bi biia knjiga 14 dni odprta za vpisovanje. Prvikrat se razume, bi se vpisovali stari in mladi, seveda le tisti, ki bi hotel. Kakor so torej zemljišča popisana v zemljiškem «katastru», tako bi imeli po občinah »narodni kataster«, v katerem bi bili popisani vsi zavedni in trdni Slovenci.
Vsi v enem katastru vpisani bi se smatrali kot ena posebna «kulturna občina". Z ozirom na šolske potrebe družili bi se katastri v «šolske občine«.
2. Narodni svet.
((Kulturne občine* bi imele svojo zvezo s sedežem v Celovcu. Ta osrednji urad bi se imenoval Narodni svet. Vo-liitve v Narodni svet bi se vršile po (deželnem volilnem redu (t. j. kakor se \olijo poslanci za dež. zbor). Narodni svet bi imel pravice gospodarskega in kulturnega značaja.
3. Šolske" pravice
Slovcnei bi imeli, razume se, pravico ustanavljati zasebne šole na lastne stroške. Toda novi zakon določa, da bi imeli pravico tudi do javnih šol, katere bi vzdrževala dežela. Po vseh krajih, kjer i bi se priglasilo 40 otrok, katerih starši so vpisani v narodni kataster, bi se odprle deželne slovenske šole. Državni ' avstrijski zakon sicer določa, da mora biti od ene do druge šole vsaj 4 km daljave, toda to ne bi veljalo za slovensko manjšinsko šolstvo. Lahko bi torej v isti vasi poleg nemške šole stala slovenska.
Narodni svet v Celovcu bi imel pravico, da predlaga učitelje v imenovanje. Imenovanje izvrši koroška deželna vlada. Od učiteljev se poleg strokovne organizacije zahteva avstrijsko državljanstvo, vendar ima deželni glavar pravico, da v posebnih slučajih dovoli izjemo.
* * *
To je v glavnih črtah osnova zakona o narodni avtonomiji Slovencev na Koroškem. Predlog nudi na prvi pogled dokaj ugodnosti in dokazuje, da so se Nemci mnogo naučili od 1. 1914. dalje. Slovenska stranka pa s predlogom ni zadovoljna, zlasti pa nasprotuje ((katastru«. O tem pa prihodnjič kaj.
Za vojsko niso vedeli.
Parnik, ki je prišel letos v pristanišče Petropaviovsk na Kamčatki — na skrajnem vzhodu Sibirije —, poroča, da je prišel na svojem potovanju skoz Beringovo cesto do otoka, kjer o svetovni vojni niso še prav nič vedeli. Zelo so se otočani začudili, da niso več podaniki velikega carja.	z
Oh, le sovraštva ne!
V 31. številki Malega lista smo objavili članek ((.Ljudstvu v pouk». Ugotovili smo, kako majhno je za dejanske potrebe število letošnjih novomašnikov. Kot enega glavnih vzrokov, da so duhovniški poklici tako redki, smo pa navedli liberalno vzgojo dijaškega naraščaja. Tudi za to svojo ugotovitev smo morali sli-žati očitke, da delamo sovraštvo. Ako torej človek vidi zlo in pokaže na rano, tedaj dela sovraštvo. Če bi molčal in si mislil: kaj meni mar, naj gre vse k vragu — tedaj bi to bila menda ljubezen, sloga in edinost.
Kako liberalec misli.
Tolminski kmet, prepojen liberalnega mišlenja, nam je poslal brezimno pismo, katero ima za nas to vrednost, da pokažemo na 'njem uničujoče delovanje liberalnega časopisja, katero dan za dnem pod krinko ljubezni in sloge po-neumnjuje naše po naravi tako inteligentno ljudstvo.
V pismu, ki ga kmet piše, najdemo sledeče pristno liberalne ideje:
1. vSaj ima človek prosto voljov.
Pisec je hotel reči, da kdor hoče, ta
gre za duhovnika, kdor noče, pa n«. Če torej fant gre v duhovski stan, nima pri tem nobenega zasluženja pobožna mati in skrben oče, fantov dušni pastir, dobri profesorji, krščanski prijatelji, ampak fant je šel v lemenat pač zato, ker se mu je tako zahotelo. Če pa ne gre v lemenat, nimajo nobene krivde brezverski profesor, brezverske knjige, lahkomiselni prijatelji, pijača in razuzdanost — ampak zato ne gre fant v bogoslovje, ker noče.
Dobro si povedal, modrijan. Ti si torej prepričan, da boi šel za duhovnika tudi mladenič, ki v brezverskih šolah izgubi vero, v liberalnih društvih spoštovanje do vere in Cerkve, v beznicah in brlogih poštenje in nedolžnost. Sel bo v bogoslovje — če bo le hotel. Goriški nadškof je bil torej neumen, ko je zidal posebne krščanske šole, na katerih uče verni in bogoljubni profesorji; kjer so fantje pod skrbnim nadzorstvom, da ohranijo poštenje in lepe krščanske navade; škof je mislil tako obvarovati in ohraniti v mladeničih kal duhovniškega poklica; pa si je naložil nepotrebno skrb in stroške; saj bodo tudi z tfrezverske gimnazije in iz beznic prišli v lemenat vsi tisti, ki bodo — hoteli.
2. «Kdor ima poklic, pride, če pa pride brez poklica, je bolje, da ga ni».
Tudi ta modrost je vredna Salomona. Ali smo morda rekli mi, da naj kdo brez poklica gre za duhovnika? To bi mogel
, zahtevati ali odobravati samo liberalec. O tem se torej ni treba prerekati. Toda ti praviš: «Kdor ima poklic, pride«. Vidiš, ljubi moj, to pa ne drži. Saj si zgoraj rekel, da «ima človek prosto voljo«. Lahko kdo čuti poklic, pa slednjič vendarle duhovnik ne postane, ker — noče. In to se zgodi ne tako red-kokrat. Z doma pride fant pobožen, veren, pošten, z namenom, da bo za duhovnika študiral. Razuzdani tovariši pa ga zapeljejo na slaba pota, fant začne lahkomiselno živeti, opuščati krščanske dolžnosti, zgubljati vero in spoštovanje
do vsega, ker je v zvezi s cerkvijo.........
lak je prvotni poklic izgubil.
Vidiš, ljubi pisec, ti o duhovnišken poklicu nimaš jasnih pojmov. Misliš, da kdor ima za kako reč poklic, da ga Bog tja pritira kakor birič tata. Pa si v isti sapi trdil nekaj o prosti volji. S poklicem Bog vabi in nagiblje, sili pa ne. Odločiti mora človek sam. Človek pa ne odločuje kakor angel, temveč je njegova prosta volja izpostavljena vsakovrstnim vplivom. Tako je tudi pri duhovniškem poklicu. Pobožna mati, skrben krščanski oče, skrben dušni pastir, dober učitelj, bogoljubni prijatelji, krščansko društvo, vse to vpliva na fantovo odločitev, kadar izjavi: grem za duhovnika. Če pa so vplivi nasprotni, dozori v fantu nasproten sklep. Zdaj boš tudi razumel, zakaj je nadškof postavil posebno šolo in zavod, da se v njem goji duhovniški poklic. V liberalnih edinjaš-kih društvih pa se študentom duhovski poklic ubija z oznanjevanjem verske brezbrižnosti, z branjeni potiverskih kujig, nemoralnih romanov, z običajnim norčevanjem iz duhovnikov in celo verskih skrivnosti.
Ti pa v svoji preprostosti pišeš:
3.	uTo je pa že preneumno, če se očita pomanjkanje duhovnov edinjašemv.
Naše trditve v članku ((Ljudstvu v pouk« so bile dobro premišljene in odtehtane. Mi vemo iz skušnje, da edi-njaško mislenje ubija duhovniške po-| klice, in edinjaško mišlenje se goji v i liberalnih dijaških društvih. Na spreten l način se edinjaško mišlenje vceplja z liberalnimi listi. Žalostno priložnost smo imeli nedavno obsoditi n. pr. mesečnik «Naš glas« radi neke skrajno pohujšljive povesti. Sicer pa je to tvoje pismo tudi zgovoren dokaz, kako se neopaženo človek navzame liberalnega duha.
K duhovništvu jih je le malo poklicanih, toda h katoliški veri smo poklicani vsi. Pri liberalnih študentih, pa žal opeša ne le morebitni duhovniški poklic, ampak vera sama. Poslušaj resničen zgled: Nekaj let je tega. V znano
vseučiliško mesto v Italiji pride prvikrat mlad fantič, Slovenec iz Julijske dežele, ki je dovršil srednje šole. Z obraza mu sije nedolžnost in poštenje. Približa se mu preizkušen starejši dijak, član katoliškega dijaškega društva, ter ga skuša pridobiti za svoje ideje. To vidijo liberalni dijaki. Neizkušenega mladeniča povabijo v svojo družbo, peljejo ga v gostilno, potem pa pod vplivom alkohola ga spravijo v hišo nesramnosti... čez nekaj dni reče liberalec katoliškemu agitatorju: «No zdaj pa tistega fanta lahko loviš, če hočeš. Nikdar več ne bo vaš!
4.	Se ena liberalna.
Ta je pa zelo pristna edinjaške marke. Pisec brezimnega pisma meni, da je pomanjkanja duhovnikov krivo največ to, da se ženiti ne smejo. Vidite: kriva je katoliška cerkev sama s svojo tako postavo, nasprotniki vere so pa nedolžni.
Zdaj mi pa to razloži, ljubi moj, kako pa pride, da je dovolj duhovnikov na Štajerskem in na Kranjskem? Ali se morda tamkaj smejo ženiti? Ne. Pač pa na Štajerskem in Kranjskem edinjaštvo nima tiste moči in tistega razsežnega vpliva kakor pri nas. Tam se duhovski poklic lažje varje in goji, manj ima priliznjenih in hinavskih in tudi manj oči-
tih nasprotnikov. Zato pa tam ni takega pomanjkanja dušnih pastirjev kakor po teh krajih, kjer je že pedeset let ((Edinost« za berilo in evangelij.
Naše sovraštvo proti edinjaškemu liberalizmu ni slepa strast, ampak premišljena skrb za najvišje dobrine naroda. Tako je sovražil slavni Mahnič, tako je sovražil veliki dr. Krek. Ne oseb, ampak napačne idbje in škodljivi sistem je treba preganjati.
5.	uVeč napravi slabega en strasten klerikalec, kakor en zmeren liberalec».
To si dobesedno pobral iz besedišča liberalnih listov. Ko pritiraš liberalca v kot in se ne zna več braniti, pa takole blekne. Liberalcu je vedno liberalizem ideal dobrote, a katoliška doslednost in borbenost jim velja za fanatizem, pred katerim sc hinavsko križajo. «Zmeren» liberalec jim je tisti, ki v miru in slogi seje liberalno seme, kdor ga pa krene po roki, je «strasten» klerikalec.
Na Mahniča, Kreka, Lampeta in druge javne delavce za slovenski napredek, so tudi leteli očitki, da so strastni in škodljivi, vendar smo raje v taki slavni družbi izpostavljeni očitkom, kakor pa da bi se senčili v jnilosti liberalnih advokatov. Prihodnjost bo nam dala prav.
Kaj nam z dežele pišejo
Iz DOLINE.
Bilo je prejšnji torek, 2. avgusta ob 1!/,, popoldne, ko je naenkrat začelo biti plat zvona, znamenje ognja. Gorelo je posestniku Jakobu Samcu na št. 196. Naenkrat je bila vsa vas po koncu in vsi so pritekli gasit. Vnel se je hlev in senik. Fiila je velika nevarnost za bližnje hiše, sreča, da ni bilo vetra. Ženske so pridno donašale vodo, moški pa so bili na strehah in so presekali tramovje, tako da so rešili 2 tretjini hiše. V hlevu je bila krava s teletom, ki so ju skoraj zadušene od dima izvlekli in zaklali. Največja nesreča pa je bila, da je zgorel 4 letni otrok Ignacij. Vsega sežganega so ga izvlekli iz ognja. Pohvaliti treba posebno našega g. brigadirja, ki je z nevarnostjo lastnega življenja pomagal pri gašenju in vkazal zazidati neka vrata, da se ni ogenj razširil na ostalo poslopje. čez eno uro potem so prišli tržaški gasilci, ki so ogenj popolnoma zadušili. •
Kako je nastal ogenj? Domača gospo-J dinja se je napravljala, da pomolze kravo. šla je za en hip k sosedi, da si da izdreti trn iz prsta in je pustila na dvorišču 4 letnega Ignacija in 0 letnega Justa, ki sta mlatila fižol. Medtem, ko je mati bila odsotna, sta zlezla na senik; in ko se je gospodinja vrnila, je že gorelo.
Pogorelec je bil zavarovan, a le za nizko svoto, in trpi občutno škodo. Ai usmiljeni ljudje mu bodo gotovo priskočili na pomoč.
Ob tej priložnosti se je zopet videlo,) kako potrebna bi nam bila ročna briz-
galna, ko vode nam ne manjka. Ljudje, zganite se, in nabavite si tako brizgalno, ki je bolj potrebna nego žganjekuha ali kaj sličnega.
Dne f>. avgusta zvečer je umrl v tržaški bolnišnici listi 28 letni mladenič Anton Sancin iz Doline, ki ga je obstrelila vojaška straža na letališču v ža vij ah na potu v tovarno dne 23. julija zvečer, ko je divjal silen vihar. Bil je preveč prestreljen,, da bi bil mogel okrevati. Kakor je pokojni sam povedal piscu teh vrstic, se je on straži oglasil in tudi povedal, da se hoče zavarovati pred viharjem v hangarju. A straža mu jc ukazala, naj se ne gane, stopila nekaj korakov nazaj in pričela streljati vanj, dokler se ni zgrudil ves okrvavljen na tla. Stražo so zaprli; a kedo ho plačal stroške?
V torek, !) avgusta zvečer, so ga prepeljali v Dolino, kipr so mu delavci-tovariši napravili lep pogreb z godbo in mu je g. župnik govoril ob odprtem grobu v slovo.
ŠTANJEL.
V nedeljo 14. I. m. priredi lJralno in pevsko društvo Štanjel veselico v Štanjelu. Začetek točno ob 3. Spored:	1. Edoflrdo e la sua cameriera, burka. 2. Planinska roža, pesem. 3. Vino in voda, kuplet. 4. Golgota, drama v 3 dejanjih. Med odmori in po veselici svira godba iz Prvačine, Lepaki se ne bodo nabijali. Prireditev se vrši na prostem v Grajski pristavi ob vsakem vremenu, iz Trsta in Gorice ugodne železniške zveze.
Odbor.
PODLISTEK.
Šmarje pri Sežani.
(Konec)
V odprtem zvoniku (teru) vise trije zvonovi; veliki zvon je zgodovinski. V njem je baje tri polovnike srebrnih cvanckarc, katere je baje v ta namen darovala neka pobožna grofinja. Ustno izročilo trdi, da sta ta zvon pripeljali iz ljubljanske livarne dve kravici in sicer sami brez voznika, ker se je ta na potu zamudil. Škoda, da je ta zvon sedaj precej poškodovan, da nima več prvotnega glasu. Gorenja zvona sta nova. Pripeljali so ju iz tržaške zvonarne dne 9. septembra 1922. Prejšnja sta bila delana
1.	1885. v Ljubljani, a sta bila rekviri-rana 1. 1915. z dvema sežanskima vred.
Kakor se vidi po unanjosti, je bila cerkev večkrat predelana. Nekdaj je bilo o'crog tudi pokopališče, kamor so nosili, oziroma vozili pokopavat svoje mrliče tudi iz daljnih krajev, celo Pivke in Brkinov! Ob času kolere leta 1852. so to pokopališče opustili ter napravili novo ob občinski poti, ki vodi iz Šmarij v Dane. Ob pokopališčnem zidu so dobili
šmarci prd več leti zakopanega precej starinskega denarja.
Poleg cerkve ob deželni cesti dvigujeta svoji košati kroni proti nebu dve mogočni lipi — nekdaj so bile tri — Govori se da sta stari 1500 do 2000 let. Nižja lipa — «Zora» imenovana — je popolnoma votla; druga — «Večernica» pa je masivna. Pod temi lipami so imeli nekdaj šmarci svoje veselice ali ta-kozvane šagre, o katerih bom pozneje bolj obširno povedal.
II.
Pred kakimi šestdesetimi leti so nosili Šmarci, kakor tudi drugi Kraševci, Še narodno nošo. Možki so nosili tein-me kučme, obšite s kožuhovino in z rudečim cofom, imeli, so sive jopiče in kratke hlače, ki so mahljale brez gumbov pod kolenom in izpod katerih so se videle rdeče ali višnjeve nogavice. Obu-tj so bili v visoke, debele in podkovane škornje. Če so šli od doma so se oborožili z debelo gorjačo.
Bolj slikovita je bila ženska noša. One so nosile moderc, dolgo krilo raznih ljarv, ki se je pritrjevalo s štiri prste širokim barvastim suknenira ali platne-nini pasom, nad katerim je bil pri praz-
nični obleki še kovinast, večkrat srebrn ali meden pas (oklepalec), in bel trdo zlikan ter lepo nabran «ošpetelj». Vrat in nedra je pokrivala pisana svilena ruta. Na glavi so nosile ženske platneno pečo, pozneje avbo z okroglim oglavjem in bogato vezenino nad čelom. Take avbe so bile za velike praznike; male avbe brez zglavja in priprosteje napravljene pa za delavnike.
Ošpeteljni, peče in avbe so bile vezene brez tujih vzorcev in načrtov. Še sedaj pripovedujejo šmarske babice, kako so se ukvarjale s to vezavo. Napravile so košarico s cvetjem, srček, zraven klas, vejico, polžka i t. d.
Današnje dni je šla seveda ta noša rakom žvižgat! Današnja mladina se je poprijela gosposkih mod in prismodarij, ker meni, da je to bolj lepo in moderno. Le še kaka stara mamica ali dedek hrani svojo narodno nošo — za smrt!
Tudi hiše in gospodarska poslopja so bila drugačna, kakor dandanes; zidana so bila po starinskem vzorcu (ili slogu. S ceste si prišel čez par stopnic do hišnih vrat, katere so vodile v vežo. Ta prostor je bil navadno obokan in njega zadnji del je navadno služil za kuhinjo. V kuhinji je bilo tri pedi od tal vzdignjeno ognjišče in poleg njega krušna
peč. Iz kuhinje se je prišlo v glavno sobo ali «štibeljc«, v katerem je bila razvrščena starinska oprava. Najznamenitejša je bila velika prostorna škrinja, ki je bila okrašena s svetimi podobami in cveticami. Enako pobarvana in z rezbarijami okrašena je bila tudi postelj. Tudi drugo hišno opravo kakor kolovrate, preslice, žličnike, je okrasila ljudska umetnost. V nobenem štibeljcu se ni pogrešalo velike javorove ali hrastove bele mize, ponos hišne gospodinje! Oko-lti mize so bili stoli ali klopi. Nad njo je viselo v posvečenem kotičku sv. razpelo, ob katerem so se vrstile na steklo slikane podobe.' Strop m bil ometan, temveč se jc tramovje videlo. Tudi zunanjost hiš je imela svojo prikupljivost in lepoto. Podzidje pri hiši je bilo zidano ter navadno pobarvano ali vsaj pobeljeno, enako kameniti okviri pri vratih in oknih; zunaj na stenah so bile vdolbene majhne linice, v katerih so bile slike raznih svetnikov.
V gornjem delu hiše je bila proti soln-č.ni strani obrnjena veranda, lepa izrezljana ir rdeče pobarvana. Strehe so bile plitve imele pa so vplike zakajene dimnike. Večina hiš jc sedaj izgubila tako obliko. Le Še nekaj starih bajt, zidanih Bog ve kdaj, priča, kako je bilo nekdaj I
Pepo brez doma.
V Osapski dolini.
Vod kar me je dau Fakuč af grauf, gre n malo več po Kraše. Jemo sn patent -za bruset žagone. Ta moštro me ga je vzeu. Zakleu sn se,'de nardin ščopero za šest mesco za ne prit nekamr. Ma so tašne, ke nej bla druga ko jet. Ana je, ke so v Osapšče doline dobre ledje; čuje se kašno, ke jo ne zna vsak; jen kamr je člouk popoten vre vajen, lehko gre, me nej težavna cesta.
Pr Sv. Jevane sn biu tri dan zadrugama za šagro. Nedielo jen pondelk smo plesale jen se vozile na ringlšpingle; v tork smo najele ano rejavo veturo jen smo nardile an žiro del mondo h Vo-rehe, v Pasjo vas jen vele na Črnekau, v Osp jen domu. Če ne ble jemele bušole s sabo, be ble fenile tam či na severnem tečaje. Bravo! sn zabu povet: smo jemele tude remoriko s sabo; celo cesto smo 110-lezale; buoga, ma jeh je prestala! Mi ne be tašnih uganjale, ma nesmo mogle po-njucat šoldo v anmc dneve.
V sredo me je pregnala sila, sn mogo
1‘et noset žakle v Žavle. Slabe cajte so, ;oza je jalova. Ma ka maram, sn dobr fakin. V žavleh so me pravle fakine z Ospa, de bo na tri junja pr neh šagra. Zmirej sn hodu glet na kolendr, de kulku ga je. V nedelo tri malga srpana sn jo mahno čes hrib Sv. Jevana h Vorehe jen gor po Osapšče doline. Vzeu sn ro-ceh jen vse štrnfaniče. Na Križpot sn vido napravljen brjar jen tam volcule so se vi d le še stopnje vod Desetga brata. Ara, sn se začudo, de se tude on prdrsa v Osapsko dolino....
S Križpot sn šou direto v Osp. Vele ko sn prso h Verpče, sn vido na anem zide vse sort grdga pisano. Reko sn me, de ka de tu pestijo. On je reko pej, de gad gada ne vpiči. Polc sn šo v cirku, m a so me godce zmotle. Ko sn jeh čou, sn šo vele vn jeh gled. Pej so šle še pro-ve nared v jamo. .les pa očiret po vasi po ano .vije gor, po druje dol. Vsako tolko je kašna mula pokukala skuz okence, de sn vido bandete jen rice. Oštro ma pod okno nesen se upou det...
Zmatran sn prdrso na plac Lamarmora jen pole na plac dej pompirji. Vglih godce so šle dol z jame na plesišče. Začele so godet alarmi. Tem šipe so ble vse strice jen tetke na plesišče. Mulce jen fantiče so šle vele prvega. Jen pole je šlo tako pozno v noč. Narveč so ble vesele mulce od osem do dvanajst let, ker so ble proste ritat po plesišče.
Nedelo večer sn se prnočo pod kolo-njo zlizu generalštaba. Teta od Toneta Košlelenjeta sc me je usmilla za pjatič radiča za večerjo. Drugo ietro sn začno še tešč rekognoseirat po Ospe. Popoldan sn se dau na osmico h Fcbete. Pondelk smo ceu dan plesale, samo zvečer je biu aufbiks, samo prekratek je biu; paglavcem be se telo več jeh namazat.
še v sredo smo plesale, ka nam mar. Nest ano rušeo radiča v Mila, pej je še za -an teden za frajerat... V nedelo smo se dale pr našmo ženeralc po štire jen štire, pej avanti marš bataljon v Gaberco. Tude hornist je biu naprej, pej vglih tiste nema ruga. V Gaberce je biu ripožo jen *lc.v ostarijo; špendale smo anih * 0 lir> ka nam mar. Hornist je za-fnvn il. a,‘.cnti- Vstou je vičegeneral; go-do tabet v ferjere, se ne še nanka vmov. Dav je befel, de ne sme nobena pupajet plesat, niti fant ne. Mule so ble jezne, ke so jemele «škrato». Ko so pasale muhe jen obade, je biu komando nkverc masiren.
O Gaberce nemarn kej povet, jeh je Pon moje ideje. Z Gaberce sn šou na-Prej po svete, še v Socerb za štenjake •n or e n jet vid kašn dan, pej i)n <jruje
Bazovica.
Prav veseli smo bili zadnjega dežja v nedeljo zvečer, ki je vsaj nekoliko osve-tako suho zemljo. Močnejšega dežja kilo tod že od Binkošti. Za seno'in bo« Je bda dobra letina, krompirja pa Prirt.prav zaradi dolgostrajne suše malo Ne hk‘l!i-,LiuciJe.so.8a žc pričeli kopati, drueort .njIV:,h -Jc kljub suši debel, tudi ne PK «irubajo santte orehe. Fižola
tud ne i °- ne bo še ka-i več dežja, *.	. P° otave, repe in ajde. Tudi ži-
vina trpi vsled suše. Večinoma se pase po gmajni kjer sj malo ubere. Piti mora gnusno zelenkasto vodo iz blatnih kalov. „ a vsakem koncu vasi jc vodnjak, oba emurjena, v njih malo ali nič vode.
Prav bi bilo, ko bi se vaški možje zganili, iztrebili kamenje in popravii vodotoke.
Po vasi so zbolele 4 osebe na tifusu. Prepeljali so jih v tržaško bolnišnico. Ena, mati 3 nedoraslih otrok, je umrla.
Marsikaj je v naši vasi zanimivega, razveseljivega in tudi ne, o čemer bomo še poročali.
KOMEN.
Otroci Marijinega vrtca v Komnu pri-redc dne 14. in 15. t. m. ob 4 popoldne v žujinišču misijonsko predstavo z bogatim sporedom. Peljali nas bodo skozi zamorsko Afriko, kjer bomo videli ples kanibalov, v Indijo h krstu prodane deklice. Rezen dveh iger je več pesmi in deklamacij
SOČERGA.
Olga Gregorič od Ivana ima 15 let in služi nekaj časa v Trstu pri družini Franceta Furlana pri Sv. M. Magdaleni. Predpreteklo nedeljo popoldne je stopila iz hiše in v veži je neki Benedikt Vatovec čistil puško. Puška se je sprožila in zadela Olgo, ki so- jo prepeljali v tržaško bolnišnico.
LOKEV.
S prvim avgustom se je odpravila poštna nabiralnica pri nas in se je združila z divaško. Včasih pa smo mislili, da dobimo telefon in brzojavno postajo.
DEKANI.
Te dni bomo imeli cerkveno jjobož-nost, tridnevnico. Dne 12. pride g. misijonar, v soboto 13. pa mons. Slavec iz Trsta. V nedeljo bodo 3 sv. maše: ob 5., ob 7 in ob 10. Drugi dan, na praznik Vnebovzetja, slavimo župnijsko prošče-nje ali opasilo. Pobožnost se bo zaključila s procesijo, v kateri bodo nosili kip sv. Frančiška.
DORNBERG.
Pri nas se je pojavila neka nalezljiva bolezen, katera gre od hiše do hiše. Morda je zopet kake vrste španska influenca. Bolnik čuti močno vročino. Bolezen ga drži kakih 5 dni, jjotcm pojenja. Ni čuda če v ti silni vročini pride kaj takega. Da le ne bi imelo hujših posledic.
PLAVJE.
Po prizadevanju kmetijske potovalne šole v Milah se je vršil kmetijski tečaj v Strmarju, ki ga je vodil g. učitelj, in pa tečaj pri nas, ki ga je vodil naš vrli domačin Josip Hrovatin. Te dni sta se tečaja zaključila s poskušajo. Najboljši gojenci so dobili knjige in eepilne nože, jeseni dobijo še po nekaj sadik.
AVBER.
Tujski promet pri nas je letos nekoliko zrasel. Naš gostilničar g. Maks Ukmar je dozidal nekaj sob ter teraso za sončne kopeli. Vse je oddal v najem, tako da so se morali nekateri letovičarji umakniti v zasebna stanovanja. Trgovec g. Mihael Klavora ima na razpolago še scbo in sobico. Ker je Avber skoro 400 m nad morjem, ter ima prelep razgled po vsem Krasu in ima vrhu vsega tudi nekaj gozda, je prav prijetno letno bivališče. škoda Ic, da trpimo letos j>o vsem krasu zaradi suše, ki ni le za kmeta škodljiva, ampak tudi za letovnike neprijetna.
Svetega Jakoba smo obhajali brez plesa, kar je našim fantom le v čast, kakor je tudi v čast našim gostilničarjem, da se ne zavzemajo za plesne prireditve, ki so v vsakem oziru ljudstvu na kvar.
OPATIJA-VOLOSKO.
Trgovska zveza in Trgovska zbornica reške pokrajine sta pred kratkim proučevali stanje naših kopališč. Stanje je precej slabo; vzrok je znan: tujcev imamo malo. Zakaj? Na eni strani propaganda v škodo naših kopališč, na drugi pa nekoliko previsoke cene, čeprav to ne velja absolutno, kajti cene na pr. v bližnji Cirkvenici niso nič nižje, se višje so. Malinska in podobni kraji res nudijo nižje cene, a tujec nima nikjer take udobnosti, kakor jo nudi Opatija.
Sestanek je sklenil pozvati vse hotelirje kavarnarje in druge lastnike, da se dogovorno znatno znižajo cene, tako da bomo pri nas v vsakem oziru konkurenčni. če ne pojde zlepa, bo treba pa z ukazom. — O uspehih teh sklepov se bo dalo soditi šele čez mesec dni.
ŠTJAK.
Pod prejšnjimi župani so prišli v vas miličniki in so dogovorno zasedli našo duhovniško hišo. Seveda nam škofija ni mogla poslati duhovnika, dokler je bila hiša zasedena. Ko smo videli, da gre javna vzgoja rakovo pot, smo se vzdignili., in naredili na prefekturo prošnjo, naj bi miličniki zapustili farovž, ker le v *em, slučaju dobimo duhovnika. Gospod prefekt je odobraval našo prošnjo ter se imamo njegovemu posredovanju zahvaliti, da so miličniki izpraznili farovž. Ker niso dobili tu nikjer stanovanja, so se naselili v Avberu. Minila sta dva meseca, in še vedno smo brez duhovnika. Dva gospoda sta si farovž ogledovala, a
nihče noče k nam, ker je občinska pi-sarna še vedno v župnišču; tudi je treba celotno hišo v notranjosti nekoliko počistiti. Prosimo g. jioteštata, naj bi uredil, kar je nogoče, da bo čimprej farovž prost in da bomo mogli dobiti dušnega pastirja, ki ga naša občina s 1400 dušami pač nujno jiotrebuje.
OPČINE.
Leta 1914. je bila sklenjena pogodba 'med tržaškim žujmnstvom in lastniki hotela pri obelisku. S jmgodbo je občina izročila večji kos zemljišča hotelskim lastnikom s tem pogojem, da bodo postavili moderen velik in lep hotel. Ker se to ni zgodilo in še vedno stoji stari hotel, začelo se je javnosti razpravljati, naj se kaj naredi, ali pa naj občina vzame nazaj zemljišče, katero je bila odstopila v določeni namen. Bomo videli, če se bo kaj zganilo.
GOLAC.
Kakor sploh po Istri, tako je tudi pri nas občutna susa. Kako ne? Kdor vidi naše selo, vsak lahko spozna, da na tem kamnitem svetu mora dež obilo namakati, drugače gorje! Tako bo letos pri delka malo. Najbolj pa je hudo pomanjkanje vode za ljudi in živino. Nekaj hiš ima vodnjake, seveda jih drže gospodarji skrbno zaklenjene, drugi pa morajo v oddaljene Loče po vodo ali še dalj, le kateri je tako srečen, da jo dobi v uro oddaljenem Obrovu. Tega ne bi bilo treba, ker še pred vojno smo začeli delati velik vodnjak, kjer bi bilo vode dosti za vse; ko je vojska pričela smo pustili že obokan in cementiran vodnjak v miru in tako stoji že 13 let. Kdo je kriv, da ga ta čas, nismo mogli dokončati? Pred kratkim smo kupili križ za na pokopališče, ker stari je bil razpadel. Seveda smo križ plačali skupaj s-Poljanci. In kaj so si izmislile brihtne glave? Zakaj, nismo tistega denarja raje porabili za vodnjak mesto za križ, saj brez križa smo lahko, brez vode pa ne». Kje pa ste bile ve študirane glave 13 let, da niste znale za potrebo vodnjaka? Lahko bi imeli na Golcu to in ono, saj so vse nedelje gostilne polne in se pije in pleše čez vsako mero, da naša mladina jjro-pada dušno in telesno in gre naše gospodarstvo naglo «po vragu«. Mnogokaj se dogaja pri nas, a raje molčim.
še nekaj o vodi. šola ima vodnjak, katerega se poslužuje tudi naš g. župnik, ker župnišče nima vodnjaka. Ker učiteljev sedaj ni tu, je rabil vodo župnik in je dal še nekaterim, ki so jo,prosili. To pa ni bilo drugim všeč, češ, če dobi oni, zakaj ne tudi jaz in tako je celo selo naskočilo šolski vodnjak — brez ozira na g. župnika — in vodnjak jc bil ,v par urah prazen, a ženske bi se bile kmalo podušile in v vodnjak jiopadale, lako so se ruvale za tistih par vrčev vode, čas je že, da se naša občina v Materiji malo jjobriga za naš komun in napravi enkrat za vselej red.
DIVAČA.
Okolica Divače krije v svojem osrčju mnogo podzemeljskih krasot. Pol ure peš poti iz Divače naletiš na slikovito skocijansko jamo, ob lokavski cesti pa šniva med grmovjem Divaška jama, ki so jo pod bivšo vladavino uradno zvali cesarjeviča Rudolfa jamo; sedaj je last italijanskega planinskega društva in uradno sliši na ime «Grotta Principe Umberto« dočim ji ljudstvo pravi Divaška jama; 20 minut je od Divače. , To jamo je odkril ne kak profesor učenjak, ampak preprost mož Gregor Žiberna, ki stanuje v Divači, združuje več poklicev, a je j)o vsem Krasu znan pod imenom Tentava. Tentava je največji stikavec kraških jam, bil je vodnik rajnega jiro-fesorja drja Moserja, ki je spisal znamenito knjigo «Der Karst und seine Hbhlen«. Tentavo poznajo vsi jamoslovci, tudi avstrijski, nemški in celo francoski. Baje je njegovo ime ovekovečeno v neki francoski knjigi.
Divaška jama «Principe Umberto« leži na gmajni, skrita med grmovjem. Do njenega vhoda jielje zidana, kačasta steza, ki postaja vedno bolj hladna, čimbolj se bližamo jamskim vratom.
Na svoji zunanji strani kaže jama pošastno žrelo, ki pa je zdaj zastran varnosti prepleteno z bodečo žico. Skoz to okno se je tudi Tentava spustil v vratolomno globočino, ko jc odkrival jamo.
Divaška jama ne slovi tako daleč kakor njeni posestrimi, škocijanska in postonjska, a je vendar zelo lepa in privlačna, dasi manj razkošna. Tudi dovolj obširna je. če tedaj zaide (izraz je točen; jama bo namreč zapadla sčasoma popolni pozabi če ji ne bo posvečalo planinsko društvo več skrbi) samotni izletnik med to goščavje in potrka na jamska vrata, se mu na stežaj odpre, nov, doslej nepoznan svet in on strmi in gleda v to čudotvorno delavnico narave, ki jo preveva duh božji!-Stalagmiti so tu združeni v bratskem objemu s stalaktiti, slede «pekel», «vice;> ((nebesa«, «Kalvarija», ((tabernakelj«, «orgle», «cedre», «šotori» in.... «razbiti zvon«, vse v podobah prekrasnih kapnikov, ki
so se nekdaj tolikokrat kopali v prelestnem morju tisočerih in tisočerih lučic. A sedaj vsega tega ni več, ostali so le še spomini.
TOMAJŠČINA.
Konec julija smo imeli dva cerkvena shoda, v Koprivi in Avberu, ko smo praznovali sv. Elijo in sv Jakoba. Kot zelo pohvalno moramo omeniti, da letos v Koprivi niso imeli plesa, v Avberu j)a ga že več let ni bilo. Mladina je bolj pametna, kot so bili stari. Dočim gremo v tem oziru v Koprivi in Avberu gor, gremo v šepuljah dol. Po veliki noči smo imeli kar dva nora plesa. Dobro bi bilo voditi register o tistih, ki toliko silijo v plese, ko nas vse oboliščine od njega odvračajo.
AJDOVŠČINA.
V nedeljo 17. julija se je vršila otvoritev strokovnega tečaja za mizarje, v katerega se je vpisalo okrog 20 oseb iz Ajdovščine in okolice.
OBROV.
Ali mar ne veste, da bomo imeli 15. avgusta shod? Seveda brez plesa bo težko šlo, ker ne gre nobeno leto. Pa če je že tako, naj bi se vsaj dekleta malo bolj spodobno obnašala. Bojimo se, da pride Deseti brat na shod in če bodo dekleta kaj, prismojene v obleki ali vedenju, ali pa pomalane kakor lipovi svetniki z raznimi firneži, bo potlej okrog raznesel in spravil našo vas ljudem v zobe. Povedal bom tudi, kdo na ples ne. spada. To so najprej družinske matere in gospodinje. Mi jih želimo spoštovati, zato jih ne maramo videti na kraju lahkomiselnosti. Drugi pa so otroci; starši, držite jih doma z vso ostrostjo; pametni ljudje vsi, zapodite otroke proč od gostilne in ple&isča! Matere, zahtevajte od svojih hčera, da pridejo o pravem času domu. Ve boste natančen odgovor dajale, kako ste svoje hčere vzgajale; zato pa tudi ve hodite z njimi natančne in si nikar oči ne zavezujte. Če pa kakšna mati misli, da mora njena hči z razuzdanostjo moža loviti, bo po vsej priliki falota ujela, ki bo obema pisal spričevalo po hrbtu. Brus bi bil, če bi se dal na greh ujeti in potlej na verigi voditi kot medved Marko. Torej pamet, matere in hčere!
RICMANJE.
Na 24. julija je bila po stari šegi letna «šagra». Slabo je to, da so se stari ljudje skoro še bolj vrteli kakor mladina. Posebno loške žene so se odlikovale v plesni gorečnosti. Tudi otroci, še ne 6 let stari, so bili zastopani na plesišču po svoje. Takole napredujemo... če bi bili tako vneti za delo, kakor smo za ples, tedaj bi bili veliko bolj srečni in ne bi poznali mizerije, ki vlada po svetu. Na sagri smo opazovali veliko potratnost v obleki. Nekateri fantje so do pol tedna kar naprej noreli s harmoniko noč in dan. Ali bi se to ne dalo omejiti?
V petek, 29, julija smo imeli osmino za pok. Ivanom Hrvatičem. Sveto opravilo je imel 4;. župnik Cvejn iz Boršta.. Cerkev je bila polna kakor o Veliki noči. Tudi pevci so častno izvršili, svojo dolžnost.
iiiiaiiiiiaiiiiiiuiiiaiiaiiiiiiiiiiiiuiiiiiiaiiiiiiuaiiiuauiKiiiiiiiiiuiiiiiitiniiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiianiMiitai
ZANIMIVOSTI.
Cesarica Elizabeta in potrata.
Cesarica Elizabeta, žena Franca Jožefa, je bila zelo potratna ženska. Vsako leto je dajala samo za igle za vse rabe do 200.000 goldinarjev, kar bi se danes v lirah reklo: 2 milijona lir.
V zapuščini so našli nekaj zanimivih računov; en tak račun se glasi za nakup rokavic 1857 goldinarjev (20.000 lir).
Kdo dela avtomobile T
Doslej je bilo narejenih po vsem svetu skupno 27 milijonov in pol avtomobilov; od teh nekaj nad 2 milijona v Evropi, vse drugo v Ameriki. Smo torej še daleč za Amerikanci!
^UI!ll!ll!!ll!ll!l!lllll!llllll!ll!ll!lllll!llll!!ll!|||||l||!|!!ll|||!il|||!||||!l|l!IO|l!l!l|!!||{|l!||!|||^
1 Zobozdravnik
dr. Sardoč D.
ordinira
v Trstu
via M. R- Imbriani 16III
(Prej vla S. Giovanni)
od 9-12 in od 3-7.
4
« M A L I L f S T »
Gospodarstvo
Delavsko izseljevanje.
Izšle so nekatere nove določbe, katere naj dobro pomnijo tisti, ki se žele izseliti 'iz Italije kot delavci. Nove določbe stopijo v veljavo s 1. septembra letos Delavski potili list bodo moglii dobiti takile:
1) državljani, kateri ob izročitvi proš nje za potni list razpolagajo s pravilno delovno pogodbo, sklenjeno s tujim delodajalcem.
2) taki, ki so dobili pozivnico s strani svojih sorodnikov (do tretjega člena. Torej: od moža ali žene, sinov, starišev, dedov, bratov, sester, stricev po očetu ali materi).
3) Samo v izrednih slučajih dobe potni list tudi taki, ki imajo pozivnico s strani oseb, katere so z njimi v svaštvu do tretjega člena (od tastov, svakov itd.).
Pogodbe ali pozivnice morajo imeti «vizum« diplomati čiyh in konzularnih oblastev s pristavljenim dovoljenjem, da sme prosilec priti v tisto državo. To velja izrecno tudi za Francijo in Belgijo. Za Kanado mora dovoljenje dati urad zunanjih zadev v Ottavi, potem pa mora biti še overovljeno od italijanskega konzula v Ottavi.
V Združene države ne delajte prošenj, ker je že za več lot naprej dovoljeno število zasedeno za sorodnike že tam bivajočih. Prošnje sa sploh za sedaj ne sprejemajo.
Kdo sme odpreti „osmici>“.
Po veljavnem policijskem redu ima vsak vinogradnik pravico, da sam razpe-ča doma pridelano vino v prodaji na drobno. Za prodajanje ni potrebno, da se prosi običajno krčmarsko dovoljenje in tudi ni treba plačati pristojne kavcije. Dovolj je, če se prijavi odčinskemu načelniku, da bo prizadeti razpečal vino. To se napravi s prošnjo napisano na kolkovanem papirju za dve liri. Priloži naj se še 3 lire v kolekih za odgovor.
V prošnji navedi, v katerih vinogradih si vino pridelal in kako veliki so. Dalje navedi, koliko vina si pridelal in koliko ga misliš razprodati na drobno. Slednjič zapiši, kje boš osmico držal (vas, hišno štev. itd). Prošnja se izroči občinskemu uradu.
Sežana. Na zadnjem sejmu je šla goved po 300-325 L kvintal jive teže; zaklana teleta 450-500 L kvintal. Konji prve vrste 400 L; 5 do 10 tedenski prašički 100-220 L*
Konkurenca. Angleška plovna družba «’Cunard Line« se je baje pogodila z jugoslovansko vlado, da bo imela prednost za prevoz jugoslovanskih izseljencev. Nakladala in razkladala bi jih v Sušaku. Na ta način izgube tržaške plovne družbe zopet košček dela in zaslužka, kajti doslej je mnogo izseljencev iz Jugoslavije šlo na Trst.
Tržaški vinogradniki, ki imajo vinograde znostraj užitninske črte, morajo do 31. avgusta prijaviti, koliko vina bodo pridelali. Obrazci za prijavo sc dobe pri Glavnem užitn. uradu, Punto franco Vitt. Em. III. Prijava se napiše v dveh izvodih in se vloži ravnotam.
Travellers’ Cheques v Italiji. Iz Amerike včasih prinese kdo čeke, podobne dolarjem, sešite v zvezek. Kadar jih vnovči, se nanje podpiše pričo uradnika; podpis mora biti enak prvemu podpisu, narejenemu tam, kjer je imetnik čeke kupil. Te vrste čeki imajo pred bankovci to prednost, da ne mikajo tatov in nosijo obresti. Banca Commerciale Ita-liana v Milanu je zdaj vpeljala v Italiji take čeke ter jim vzdela ime «Assegno Vademecum». Posamezni listi so po 250, po 500 in poi 1000 lir. Zvezki se lahko nabavijo pri raznih bankah.
Kozalld, največja plovna družba v Trstu, ima delniškega kapitala četrt milijarde. Po bilanci za 1. 1926. je imela čistega dobička 16,930.745 L. To je
razmeroma majhen dobiček in družba razdeli samo 5% dividende. — Staro brodovje ceni se v bilanci nizko na 82 milijonov, a novo, ki se gradi, pa na 150 milijonov. — Vsi rezervni fondi družbe so cenjeni no 45 milijonov. — Na borzi so delnice tekom letošnjega leta padle za 50 točk, ker je malo dobička.
Srebrni denar. Sedaj imamo nov srebrn denar po 5 in 10 lir. Pred vojsko je Italija tudi imela srebrn denar po 1, po 2 in po 5 lir. V naših krajih se le redko vidijo taki stari novci. Vendar je dobro vedeti novo postavo z dne 27. junija toga leta. Ta postava določa, da stari srebrni novci izgube veljavo letos 30. septembra. Prepovedano pa je tudi take novce zbirati v večjih množinah, le par kosov se sme obdržati za spomin v zbirki starih denarjev. Če bi kdo imel tega blaga kaj več, se mu zapleni in bo kaznovan.
Sadje in zelenjava. Cene v Trstu na debelo: Česen 150 L stot; čebula 40-80; zelje v glavah 100; kumare 80-120; ! krompir 55-70; paradižniki 25-110; špinača 140-180; sala.ta 140-180; fižol v stročju 100-180, izluščen 240-260; hruške 70-450; breskve 80-450; jabolka 80-150; limone 30-35 (zaboj); slive 60-170; radič 80-440.
lacoooooonoioooaooooi
Kje pa vi kupujete obutev?
Najboljšo čevljarnico v Trstu ima
Matija Pahor
0
0
8
a
0
0
0
o
o
Trst — Via Arcata 10 — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
Čevlji
delani samo roko
na
Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih.
Velika izbera.
Prijazna postrežba — Zmerne cene.
io^oaoao^oaiDiaocooaB
2JDHAVNIK
Podpirajte tiste trgovce
podjetnike in profesioniste, ■ Or. ibor nam
ki oglašajo v Malem listu! ■
Xaša pošta.
Vtovlje. V ti obliki je dopis preveč oseben. Posamezne osebe se kritizirajo listih le vkolikor se njih ravnanje tiče javnosti, zgolj hišne zadeve pa se ne morejo tako reševati.
Darovi za Mali list.
M. Vičič, Castiglion Fiorentino, daruje za sklad M. lista 3.— L. Ivan šiškovič, Casterlago, daruje 1.40 L. Bog povrni!
Po čem je lipa ?
Dne 10. avgusta si dal ali dobil:
Za 100 dinarjev			31.80	L
»	100	čeških kron	54.15	»
»	100	franc, frankov	71.70	»
h	100	švicarskih fr.	351.85	»
»	100	nemških mark	432.—	»
»	100	avstr, šilingov	250,—	«
»	1	dolar	18.—	»
))	1	angleški funt	88.75	»
Tipografia'Fratelli Mosettig — Trieste.
MALI OGLASI
DOBER SVET je zlata vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu in glavi, : slabemu teku in prebavi, grenkosti v | grlu, zaprtju, uživajte uGastrinn. — Iz- j kušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, j navadnim pljučnim boleznim, influen- ! ci, težkemu dihanju je Prsni sirup. — | Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno ] sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih, v Križu, v glavi je «Rcuma;(in» kot tekočina, a u Lini meni Laiiomento\» kot 'mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom — Šentjur jevo« mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU — liistrica.
Sucl Antonio Eiciitira
Lesna trgovina.
: Uvoz in izvoz. :
Skladišče lesa pod Skednjem
=— rr i%» s 'i". — ■■■ ...
300 m3 jelovih kr jev
dolgih 4-1;} rn, premer ‘20-60.
100 m3
4/ -fl/
/5 /11!
tramov
dolgih 4-10 m.
Cerova desbla,
dolga 4-13 m, premer 20-60.
Hrastova debla,
dolga 4-11 m, premer ‘20-30.
Jelševa debla,
dolga ‘2-6 in, premer ‘20-40.
Bukovina,
sveže posekana, dolgost 2-10 m, premer 25-40.
Orehova in češnjeva debla.
absolvent dunajske klinike, crdinira odslej samo
v IL. BISTRICI
vsak dan
od 10-12 in od 15-17 h.
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št.5
INajlepša prilika za nakup
liirmansklh daril'
Andrej Puric
TRST
Sil
Via Media St. 6
Kovaški
mojster
IZVRŠUJE vsakovrstna stavbena dela, železne ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseii vrst - Izdeluje tudi železne rolettes. Popruve spopolnitve
ACaUA DELL’ ALABARDA.
proti izpadanju las. Vsebuje kiniu in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Vin Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel.
GLYKOL CASTELLANOVICH .*
Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljenju teka in za ženske v slučajih nerednosti v čiščenju. Cena steklenici L. 8.50. Za popolno zdravljenje G steklenic. Cena L. 45.50, Trst, Via dei Giuliani, 42.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vreftio. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trat-Via Ugo Polonlo A.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Kaj dosežeš
ako daš na mizo polno skledo hrane, ki družini ne diši in ki ostaja, Kupi rajši dobro hrano, ki so jo vsi veseli. Taka hrana so testenine «Pekalete». Zanesljivo prave so le one v zavojih po V2 in 1 kg.
z napisom uPekatete» ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Čevljarnica FO !*££»£§ S IM
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
Trst — *ia Caprin 5 pri Sv. Jakobu — Trsti
$>
Le k' ForcessInuJvsI hitč, da si obujejo noge-
On živa trdno In močno, pa elegantno In Iep6.
Ko pa račun vam naredi, se vam celo poceni zdi.