Matevž Tomaževič1
raziskovanje in novosti v travmatologiji
Research and Innovations in Traumatology
izvleČek
KLJUČNE BESEDE: raziskovanje v travmatologiji, 3D-načrtovanje, 3D-tisk, zlom medenice, zlom kolčne
ponvice
Travmatologija je veda, ki se ukvarja s poškodbami. Te imajo pomemben vpliv tako na
posameznike kot na vse vpletene. Njihove posledice so lahko omejene le na mesto poškod-
be, na telo pa lahko vplivajo tudi sistemsko, kadar je prizadetih več anatomskih predelov
in se razvije sistemski vnetni odziv. Posledica poškodbe je lahko začasna ali trajna spre-
memba življenja posameznika in njegovih bližnjih, saj lahko vpliva na telesno zmoglji-
vost, psihično stanje ter socialno-ekonomski status. Pri zbiranju podatkov o poškodbah
ne merimo le števila poškodb in prizadetih, temveč tudi leta prizadetosti zaradi poškod-
be. Oskrba poškodovancev je timska in zapletena, vključuje različne zdravstvene delav-
ce ter poteka od prve oskrbe na terenu do rehabilitacije. Največji delež dela specialista
travmatologa v Sloveniji predstavlja obravnava skeletno-mišičnih poškodb, pri čemer trav-
matolog sodeluje tudi med reanimacijo in vodi bolnika med celotnim procesom zdravljenja
poškodbe. V zadnjih dveh desetletjih je prišlo do pomembnega napredka v urgentni obrav-
navi politravmatiziranih bolnikov, pri čemer je skeletna travmatologija igrala ključno vlogo
s konceptom t. i. ortopedije za nadzor škode. Napredki v tehnologiji vsadkov so omogo-
čili boljše izide za bolnike, ki se spopadajo s posledicami poškodb. Namen tega članka
je predstaviti razvoj in napredek v skeletni travmatologiji ter opisati nekaj zadnjih razi-
skovalnih objav s Travmatološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Poudarjeno je 3D-načrtovanje in tiskanje zlomov kolčne ponvice ter medenice, opisane
pa so tudi možnosti za nadaljnje raziskovanje na področju travmatologije.
aBstract
KEY WORDS: research, traumatology, 3D planning, 3D printing, pelvis fracture, acetabulum fracture
Traumatology, the study of injuries, profoundly impacts individuals and communities.
Injuries affect individuals locally at the injury site and systemically when multiple areas
are involved, triggering a systemic inflammatory response. These injuries can result in
temporary or permanent life changes, affecting physical ability, mental health, and socio-
economic status. Injury statistics quantify not only injury numbers but also years of disa-
bility. Patient care is multidisciplinary, spanning from initial field care to rehabilitation,
with trauma specialists primarily addressing musculoskeletal injuries. Recent decades
have seen significant advancements in polytrauma emergency management, with the
1 Asist. dr. Matevž Tomaževič, dr. med., Klinični oddelek za Travmatologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana,
Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana; matevz.tomazevic@kclj.si
49Med Razgl. 2024; 63 Suppl 1: 49–56
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 49
so-called damage control orthopedics playing a pivotal role. Advances in implant tech-
nology have notably improved patient outcomes. This article outlines recent develop-
ments in skeletal traumatology, highlighting research from the Traumatology Clinic at
the University Clinical Centre Ljubljana. Focus areas include 3D planning and printing
of pelvic fractures, underscoring future research in traumatology.
z reanimacijskim anesteziologom vodi t. i.
travmatološki tim v času reanimacijskih
postopkov in vodi bolnika od sprejema do
zaključka zdravljenja poškodbe. Zaradi
zapletenosti mehanizma poškodb in fizio-
loškega odgovora na poškodbe je pri obrav-
navi poškodovanca veliko možnosti za
raziskave in na njihovi osnovi tudi izbolj-
šave v oskrbi.
Nedavni napredki v kirurških tehni-
kah, tehnologiji vsadkov, obravnavi med
reanimacijo, v intenzivni terapiji in perio-
perativni negi so privedli do revolucije
v oskrbi poškodovancev in izboljšali izide
za bolnike, ki se spopadajo s posledicami
poškodb. V članku bomo predstavili ome-
njene novosti in nedavno raziskovalno dejav-
nost na Kliničnem oddelku za travmatologijo
Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
novosti zadnJiH dveH
desetletiJ
oskrba politravmatiziranih
poškodovancev 
V zadnjih dveh desetletjih je bil dosežen
pomemben napredek pri urgentni obravnavi
politravmatiziranih bolnikov. Veliko vlogo
pri tem je imela skeletna travmatologija
z uvedbo t. i. ortopedije za nadzor škode
(angl. damage control orthopaedics, DCO).
Sprememba obravnave je nastopila ob spo-
znanju v 90. letih prejšnjega stoletja zara-
di opažanja slabih izidov pri politravmati-
ziranih bolnikih, ki so bili obravnavani
z zgodnjo celovito oskrbo (angl. early total
care, ETC). Takrat je bil trend, da so bile obrav-
nave vseh zlomov že ob prihodu dokončne.
Zaradi poškodb pa je bil bolnik tako »pre-
več bolan za operacijo«. To so sprva opazili
50 Matevž Tomaževič raziskovanje in novosti v travmatologiji
uvod
Travmatologija je veda o poškodbah.
Poškodbe imajo pomemben vpliv na življe-
nje posameznika in vseh soudeleženih ob
tem nepričakovanem dogodku. Na posa-
meznika poškodbe delujejo lokalno in
sistemsko, kadar je poškodovanih več ana-
tomskih predelov (s posledičnim razvojem
sistemskega vnetnega odgovora). Moramo
se zavedati, da poškodba začasno ali trajno
spremeni življenje posameznika in njego-
vih bližnjih, saj prizadene poškodovančevo
telesno zmogljivost, psihično stanje in
socialno-ekonomski status. Zato pri zbira-
nju podatkov o poškodbah ne merimo le šte-
vila poškodb in poškodovanih, ampak tudi
leta prizadetosti zaradi poškodbe (1).
Oskrba poškodovancev je praviloma
timska. Gleda na zapletenost poškodbe je
udeleženih več različnih profilov zdrav-
stvenih sodelavcev in zdravnikov različnih
specialnosti ter subspecialnosti. Za psiho-
loško pomoč praviloma skrbi klinični psi-
holog in občasno tudi psihiater. Obravnava
poteka od prve oskrbe na terenu in pregleda
v ambulanti ali sprejema v reanimacij-
skem prostoru do hospitalizacije na oddel-
ku intenzivne terapije, vanjo pa je lahko
vključena nega, operativno zdravljenje,
perioperativna oskrba in rehabilitacija na
oddelku ter kasneje v rehabilitacijskih cen-
trih. Namen te zapletene obravnave je vrni-
tev k vsakodnevnim dejavnostim, ponovna
vključitev v kakovostno in aktivno življe-
nje ter tako globalno zmanjšanje let priza-
detosti zaradi poškodbe.
Največji delež dela specialista travma-
tologa v Sloveniji je obravnava skeletno-
mišičnih poškodb. Travmatolog skupaj
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 50
pri politravmatiziranih bolnikih z zlomi ste-
gnenice, pri katerih so kljub višji skupni
fiziološki obremenitvi zaradi poškodbe
opazili manj sistemskih zapletov, če je bil
zlom stegnenice najprej oskrbljen z zuna-
njo učvrstitvijo in šele kasneje z dokončno
notranjo učvrstitvijo (2, 3). Te ugotovitve so
bile temelj za hipotezo drugega udarca,
situacije, v kateri že poškodovan čezmerno
spodbujen imunski sistem, ki ga je pov-
zročila poškodba, še dodatno spodbudimo
z zgodnjim dolgotrajnim kirurškim pose-
gom, kar vodi v pretirano vnetno stanje, ki
povzroči zaplete, vključno s sindromom
dihalne stiske pri odraslem (angl. adult
respiratory distress syndrome, ARDS), sepso
in večorgansko odpovedjo (4).
Vsak poškodovanec se zelo različno
odzove na poškodbo. Obstajajo podskupine,
pri katerih ETC prinese boljše rezultate kot
DCO zaradi zgodnje mobilizacije in s tem
krajše hospitalizacije. Zadnjih 20 let potekajo
številne raziskave, kako bi lahko določili,
kateri bolniki so bolj primerni za pristop DCO
in kateri za pristop ETC. Opazujemo fizio-
loške in laboratorijske meritve ter anatom-
ske porazdelitve poškodb. Kazalnik, ki je
lahko določljiv, je laktat, znak nastajajoče
acidoze, pomembni pa sta tudi koagulopa-
tija, ki nastopi ob poškodbi, in telesna tem-
peratura – vsekakor pa je pot do dokončnih
zaključkov še dolga (5). Pomembno je, da
delujemo kot travmatološki tim in s skup-
nim znanjem skrbimo za najboljšo oskrbo
poškodovancev. S tem namenom se po-
skušamo včlaniti v TraumaRegister DGU®,
v katerega so včlanjene vse bolnišnice
v Nemčiji, ki smejo sprejemati politravma-
tizirane bolnike in veliko bolnišnic v Evropi,
ki sprejemajo politravmatizirane bolnike.
Namen registra je spremljanje kakovosti
oskrbe.
tehnologija vsadkov
Za boljšo oskrbo poškodovancev je pomem-
ben tudi razvoj tehnologije proizvodnje
vsadkov. V zadnjih desetletjih sta tehnolo-
gija izdelave vsadkov in izbor materialov
tako napredovala, da so popolne novosti
izpred desetih let danes stalnica v medi-
cinski praksi. Danes se občasno že upora-
blja vsadke, ki so še v fazi razvoja in bodo
morda postali stalnica v naslednjih desetih
letih.
Eden od takih vsadkov je intramedularni
žebelj (IMŽ), ki ga pri zlomu cevastih kosti
namestimo v medularni kanal. Intrame-
dularno žebljanje predstavlja učinkovit
sistem za zdravljenje zlomov dolgih kosti
z majhnimi operativnimi brazgotinami,
nizkimi stopnjami okužb in zgodnjo povr-
nitvijo funkcije (6). Najzgodnejši IMŽ so bili
kanulirani žeblji, sestavljeni iz trdih palic,
ki so se uporabljali v 19. stoletju. Pri vsta-
vljanju kanuliranega žeblja najprej vstavi-
mo vodilno žico manjšega premera, ki nato
deluje kot vodilo za vstavitev žeblja po kana-
lu, ki poteka po sredini žeblja (7). Napredki
v tehnologiji žebljev so zaradi težav pri zlo-
mih z več odlomki in poševnih zlomih pri-
peljali do razvoja zaklepnih IMŽ, ki so
postali priljubljeni v 70. letih 20. stoletja.
Uporaba je bila še vedno omejena na zlome
diafiz dolgih kosti.
Razvoj je v zadnjem času pripeljal do
možnosti zaklepanja s številnimi vijaki, ki
omogočajo trdno držanje v kratkih odsekih
s kotno stabilnostjo. Ti zaklepi omogočajo
enako aksialno stabilnost dolgih kosti po
učvrstitvi z močno izboljšano kotno in
rotacijsko stabilnostjo (8). Za celjenje kosti
potrebujemo kompresijo na mestu zloma.
Kompresijo je sedaj možno doseči tudi
s sistemi intramedularnega stiskanja, ki
po postavitvi zagotavljajo stiskanje prek
mehanizma vijaka, kar vodi v izboljšan stik
kosti in krajši čas kostnega preraščanja
(9). Čeprav te novosti razširjajo obseg intra-
medularnega žebljanja, še vedno veliko
težavo predstavljata staranje prebivalstva
in vse večje število osteoporotičnih zlomov.
Za ta namen so bili uvedeni sistemi za več-
kratno zaklepanje, ki združujejo prednosti
kotno stabilne zasnove z zasnovo zaklepnih
51Med Razgl. 2024; 63 Suppl 1:
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 51
konstrukcij pri osteoporotični kosti. Zgodnji
rezultati z uporabo teh sistemov za žeblja-
nje nadlahtnice so povezani z visokimi
stopnjami celjenja in dobrimi kliničnimi
rezultati (10).
Za izboljšano kakovost žebljanja ima
pomembno vlogo tudi priprava medular-
nega kanala. Pred vstavljanjem IMŽ izve-
demo povrtavanje kostnega kanala, da
povečamo stično površino kostnega kana-
la in žeblja ter na ta način tudi trdnost zgrad-
be, saj uporabimo IMŽ z večjim premerom
in s tem povečamo stično površino med
žebljem in kostjo. (11).
Vedno večjo vlogo imajo tudi žeblji,
prevlečeni z različnimi snovmi, ki prepre-
čujejo nastanek okužbe. Prvi taki žeblji so
bili prevlečeni z lokalnimi antiseptičnimi
snovmi, kot je srebro, a ta lahko povzroči
motnje v celični steni in posledično smrt
celice (12). Čeprav so bili na začetku izra-
ženi pomisleki zaradi možnosti lokalne in
sistemske strupenosti pri uporabi teh vsad-
kov, so se slednji dobro obnesli z nizkimi
stopnjami zapletov in skoraj trojnim zmanj-
šanjem okužb (13). Naslednja izboljšava
prihaja z antibiotičnimi žeblji. Prve smo
oblikovali travmatologi sami, in sicer smo
v kostni cement zamešali antibiotik in
nato z njim obdali IMŽ. Sledili so tovarni-
ško izdelani IMŽ z antibiotikom, ki se je nad-
zorovano sproščal v kost. Tako prevlečeni
žeblji zagotavljajo konstanten izpust lokal-
nih antibiotikov v prvih 48 urah, s čimer
dosežemo lokalne koncentracije, ki so več
kot tisočkrat večje, kot bi bile ob sistemskem
vnosu (14). Antibiotično prevlečeni vsadki
so se izkazali kot koristni pri obvladovanju
intramedularne okužbe po učvrstitvi zlomov
in so povezani s skoraj 75-% zmanjšanjem
stopnje okužb pri odprtih zlomih.
Tudi pri izdelavi plošč za notranjo učvr-
stitev je prišlo do velikih preobratov.
Sistemi plošč za osteosintezo morajo upo-
števati možnost slabe kakovosti kosti.
Omenjena težava se pogosto pojavi pri
obvladovanju periprotetičnih zlomov, pri
katerih je slaba kakovost kosti pogosto
povezana s težavno anatomijo ob prisotnosti
vsadka. Zato moramo spreminjati kot, pod
katerim vrtamo, da ima vijak zadostno
oprijemališče v kosti. To pogosto preprečuje
bikortikalno učvrstitev, še posebej pri obi-
čajnih zaklepnih vijakih. Za obvladovanje
tega sodobna tehnologija uporablja poliak-
sialne sisteme ploščic, pri katerih se vija-
ki lahko namestijo znotraj 30-stopinjskega
stožca. Te značilnosti dajejo omenjenim
vsadkom veliko prilagodljivost, hkrati pa
povečajo oprijem v osteoporotični kosti
do največje možne mere. S tem širijo obseg
indikacij, klinični rezultati pri njihovi upo-
rabi pa niso slabši v primerjavi z monoak-
sialnimi sistemi (15).
Biološko zdravljenje
Nezaraščanje zloma ostaja pomembna ovira
v sodobni ortopediji. Predstavlja veliko
težavo, ki nastane zaradi zapletenega med-
sebojnega delovanja med mehaniko in bio-
logijo, kar zahteva podrobno analizo bolnika,
učvrstitve nezaraščenega zloma in stanja
mehkih tkiv, da lahko zagotovimo ustrezno
zdravljenje. Tudi po uspešnem zdravljenju
bolniki pogosto poročajo o trajnih boleči-
nah, funkcionalnih omejitvah in slabših
zmožnostih od splošnega prebivalstva (16).
Koncept diamanta pomaga zdravniku pri
pregledu dejavnikov za uspešno celjenje zlo-
mov in tako opredeli, kaj morda manjka ob
nezaceljenem zlomu. Ta koncept predlaga,
da za uspešno celjenje zlomov v lokalnem
okolju potrebujemo prisotnost osteogenih
celic, osteoinduktivne posredovalce, osteo-
kondukcijske matrike, ustrezno mehansko
stabilnost in zadosten krvni obtok (17). Za
ta namen se obsežneje raziskuje pomen in
način spremembe mezenhimskih celic (18).
raziskovanJe na kliniČnem
oddelku za travmatologiJo
Na Kliničnem oddelku za travmatologijo
Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
smo razdeljeni na podpodročja, s katerimi
52 Matevž Tomaževič raziskovanje in novosti v travmatologiji
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 52
se ukvarjamo. Le na tak način smo lahko ves
čas v stiku s strokovnim vrhom travmato-
logije. Razdeljeni smo na športno kirurgijo,
kirurgijo stopala, kolena, rame, hrbtenice,
roke, politravme, ortogeriatrije, kostnih okužb
in medenice. Tako lahko obravnavamo vse
najtežje primere iz države in občasno tudi
iz sosednjih držav. Opisal bom le 3D-načr-
tovanje in tiskanje zlomov kolčne ponvice
ter medenice.
tridimenzionalno načrtovanje
in tiskanje
V zapletenih primerih sklepnih zlomov
obstaja veliko načinov zdravljenja. Zdrav-
ljenje se začne z načrtovanjem. Kirurgov
predoperativni načrt vključuje namestitev
bolnika na klinični oddelek, izbiro pristo-
pa, način redukcije odlomkov, začasno učvr-
stitev, izbiro vsadkov, varne trajektorije
za vijake, zapiranje rane ter pooperativno
obravnavo in rehabilitacijo. Zelo pomem-
bno je dobro razumeti in poznati zlom, da
se izdela ustrezen načrt, ki ga je mogoče
izvesti v realnem času operacije. Zato je bilo
razvitih in se še vedno razvija veliko modu-
lov za predoperativno načrtovanje. Na
našem oddelku uporabljamo programsko
opremo za predoperativno načrtovanje
(EBS©, Ekliptik d.o.o.), in sicer za načrto-
vanje operativnega postopka in notranjo
učvrstitev težkih sklepnih zlomov od leta
2007 (19). V tem času smo načrtovali na sto-
tine postopkov (avtor več kot 300 od leta
2012 naprej).
Območje, kjer je skrbno predoperativno
načrtovanje nujno, so zlomi medenice in
kolčne ponvice (acetabulum). Kolčna pon-
vica je zapletena 3D-struktura. Ima obliko
narobe obrnjene skodelice in je v medeni-
ci vpeta v dva kostna stebra medenice, ki
se raztezata od iliosakralnega sklepa. Kolčni
sklep je težko obremenjen sklep z lastno sta-
bilnostjo. Pristopi do kolčne ponvice so
omejeni z velikimi žilami, živci in močni-
mi ter dobro prekrvavljenimi mišicami.
Zaradi zapletene anatomije in težkih pri-
stopov je operacija kolčne ponvice razme-
roma nova. Pionirja kirurgije kolčne pon-
vice sta R. Judet in E. Letournel, ki sta
preučevala različne RTG-projekcije in
s kombinacijo anteroposteriorne, iliačne in
obturatorne naklonske projekcije omogočila
razumevanje zlomov in s tem operacijo kol-
čne ponvice (20). CT in računalniška teh-
nologija sta omogočila 3D-rekonstrukcijo
medenice, s čimer je postalo očitno, da
obstajajo velike razlike med posameznimi
medenicami. 3D-rekonstrukcije zlomljene
medenice so olajšale predstavo o morfolo-
giji zloma, vendar jih je še vedno težko pre-
nesti v realen čas kirurgije (21).
Zaradi zapletenosti 3D-anatomije mede-
nice in njenih okoliških tkiv so take ope-
racije povezane z izjemno strmimi učnimi
krivuljami. Edini način učenja in operira-
nja zlomov medenice ter kolčne ponvice je
bil včasih študij na truplih in učenje ob
pomoči bolj izkušenih kirurgov ter na
koncu operiranje na resničnih bolnikih.
Zaradi relativno majhnega števila primerov
je bil razvoj kirurških pristopov počasen,
vendar nenehen. Danes so še vedno v upo-
rabi stari ilioingvinalni, ilio-femoralni in
Kocher-Langenbeckovi pristopi do kolčne
ponvice, prav tako pa obstajajo novi pristopi,
ki se še vedno razvijajo (22, 23). Naslednji
korak k razumevanju zloma je bil omogo-
čiti razčlenitev zlomov. Razčlenitev zlo-
mov in možnost virtualnega premikanja
zlomljenih predmetov je omogočila načr-
tovanje tehnike redukcije zloma. Redukcija
zloma je ključni element za ustrezno notra-
njo učvrstitev. Načrtovanje, kako premak-
niti odlomek zloma in kako ga držati na
mestu, dokler ni opravljena dokončna notra-
nja učvrstitev, je ključno znanje vsakega
izkušenega travmatološkega skeletnega
kirurga. Uporaba predoperativnega 3D-
načrtovalnega orodja je kirurgom olajšala
redukcijo zloma (24). Načrtovanje virtual-
ne notranje učvrstitve zloma nam je omo-
gočilo razumeti, kateri vsadek bi morali
izbrati in kako ga upogniti, da bi se najbolje
53Med Razgl. 2024; 63 Suppl 1:
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 53
prilegal zlomljeni medenici. Z dobo novih
tehnologij, kot je razvoj 3D-tiskanja, se je
razvilo tudi tiskanje 3D-modela posamezne
medenice, glede na katerega bi se lahko
upognili vsadki (25). Tiskanje načrtovanih
vsadkov za notranjo učvrstitev je edini
logični korak. Obstaja nova funkcija, doda-
na obstoječi programski opremi EBS©.
Načrtovani vsadek se lahko izvozi v dato-
teko .stl (angl. stereolithography) in pošlje
v 3D-tiskanje. Na voljo so vodila za vrtanje
in nameščanje vijakov (26). Glede na zmož-
nosti, ki jih imamo, smo razvili protokol vir-
tualne repozicije odlomkov in posamezniku
prilagojeno oblikovanje plošč, ki jih nato
natisnemo in uporabimo za model pri ukri-
vljanju rekonstrukcijskih plošč. Na tak
način imajo bolniki njihovi anatomiji pri-
lagojene ukrivljene vsadke za najboljšo
oskrbo (27, 28). Za lažjo pripravo na opera-
tivno zdravljenje to uporabljamo tudi pri
načrtovanju oskrbe poškodbe hrbtenice (29).
raziskovanje v prihodnje
Na Kliničnem oddelku za travmatologijo
UKC Ljubljana raziskujemo in sodelujemo
pri več projektih. 3D-tisk je še vedno novost,
čeprav ga na naši kliniki uporabljamo že
nekaj let. Smiselno bi bilo raziskati vpliv
3D-tiska na uporabnika – kirurga.
Raziskujemo tudi na področju ortoge-
riatrije, kjer vrednotimo uspehe obravnave
starejših poškodovancev, načrtujemo pa
tudi vključitev v TraumaRegister DGU®, tj.
register politravmatiziranih bolnikov.
zaklJuČek
Travmatologija je hitro razvijajoča se veda,
v kateri je izredno pomembno timsko delo.
Področij za raziskovanje je veliko in nav-
kljub intenzivnemu raziskovanju, ostaja
prostor za izboljšave. Vse vabimo, da se nam
pridružijo pri skupnemu delu in razisko-
vanju novih področij.
54 Matevž Tomaževič raziskovanje in novosti v travmatologiji
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 54
literatura
1. Haagsma JA, James SL, Castle CD, et al. Burden of injury along the development spectrum: Associations between
the Socio-demographic Index and disability-adjusted life year estimates from the Global Burden of Disease
Study 2017. Inj Prev. 2020; 26 (Suppl 2): i12–26. Doi: 10.1136/injuryprev-2019-043296
2. Nowotarski PJ, Clifford H, Brumback RJ, et al. Conversion of external fixation to intramedullary nailing for fractures
of the shaft of the femur in multiply injured patients. J Bone Joint Surg Am. 2000; 82 (6): 781–8.
3. Scalea TM, Boswell SA, Scott JD, et al. External fixation as a bridge to intramedullary nailing for patients with
multiple injuries and with femur fractures: Damage control orthopedics. J Trauma. 2000; 48 (4): 613–23. Doi:
10.1097/00005373-200004000-00006
4. RM Smith, PV Giannoudis. Trauma and the immune response. J R Soc Med. 1998; 91 (8): 417–20. Doi: 10.1177/
014107689809100805
5. Benz D, Balogh ZJ. Damage control surgery: Current state and future directions. Curr Opin Crit Care. 2017; 23 (6):
491–7. Doi: 10.1097/MCC.0000000000000465
6. Lewis D, Lutton C, Wilson LJ, et al. Low cost polymer intramedullary nails for fracture fixation: A biomechanical
study in a porcine femur model. Arch Orthop Trauma Surg. 2009; 129 (6): 817–22. Doi: 10.1007/s00402-009-
0819-7
7. Rosa N, Marta M, Vaz M, et al. Intramedullary nailing biomechanics: Evolution and challenges. Proc Inst Mech
Eng H. 2019; 233 (3): 295–308. Doi: 10.1177/0954411919827044
8. Augat P, Hoegel F, Stephan D, et al. Biomechanical effects of angular stable locking in intramedullary nails
for the fixation of distal tibia fractures. Proc Inst Mech Eng H. 2016; 230 (11): 1016–23. Doi: 10.1177/0954411916667968
9. Högel F, Gerber C, Bühren V, et al. Reamed intramedullary nailing of diaphyseal tibial fractures: Comparison
of compression and non-compression nailing. Eur J Trauma Emerg Surg. 2013; 39 (1): 73–7. Doi: 10.1007/s00068-
012-0237-3
10. Jia Z, Li C, Lin J, et al. Clinical effect of using MultiLoc® nails to treat four-part proximal humeral fractures. J
Int Med Res. 2020; 48 (12): 0300060520979212. Doi: 10.1177/0300060520979212
11. Harwood PJ, Stewart TD. Mechanics of musculoskeletal repair devices. Orthop Trauma. 2016; 30 (3): 192–200.
Doi: 10.1016/j.mporth.2016.04.008
12. Mijnendonckx K, Leys N, Mahillon J, et al. Antimicrobial silver: Uses, toxicity and potential for resistance.
Biometals. 2013; 26 (4): 609–21. Doi: 10.1007/s10534-013-9645-z
13. Hardes J, von Eiff C, Streitbuerger A, et al. Reduction of periprosthetic infection with silver-coated megapros-
theses in patients with bone sarcoma. J Surg Oncol. 2010; 101 (5): 389–95. Doi: 10.1002/jso.21498
14. Fuchs T, Schmidmaier G, Raschke MJ, et al. Bioactive-coated implants in trauma surgery. Eur J Trauma Emerg
Surg. 2008; 34 (1): 60–8. Doi: 10.1007/s00068-006-6110-5
15. El-Zayat BF, Efe T, Ruchholtz S, et al. Mono- versus polyaxial locking plates in distal femur fractures –
A biomechanical comparison of the Non-Contact-Bridging- (NCB) and the PERILOC-plate. BMC Musculoskelet
Disord. 2014; 15 (1): 369. Doi: 10.1186/1471-2474-15-369
16. Hak DJ, Fitzpatrick D, Bishop JA, et al. Delayed union and nonunions: Epidemiology, clinical issues, and financial
aspects. Injury. 2014; 45 (Suppl 2): S3–7. Doi: 10.1016/j.injury.2014.04.002
17. Giannoudis PV, Einhorn TA, Marsh D. Fracture healing: The diamond concept. Injury. 2007; 38 (Suppl 4): S3–6.
Doi: 10.1016/s0020-1383(08)70003-2
18. Khatkar H, See A. Stem Cell Therapy in the management of fracture non-union – Evaluating cellular mechanisms
and clinical progress. Cureus. 13 (3): e13869. Doi: 10.7759/cureus.13869
19. Cimerman M, Kristan A. Preoperative planning in pelvic and acetabular surgery: The value of advanced
computerised planning modules. Injury. 2007; 38 (4): 442–9. Doi: 10.1016/j.injury.2007.01.033
20. Letournel E. Acetabulum fractures: Classification and management. Clin Orthop Relat Res. 1980; (151): 81–106.
21. Brown KM, Handa VL, Macura KJ, et al. Three-dimensional shape differences in the bony pelvis of women with
pelvic floor disorders. Int Urogynecol J. 2013; 24 (3): 431–9. Doi: 10.1007/s00192-012-1876-y
22. Keel MJB, Ecker TM, Siebenrock KA, et al. Rationales for the Bernese approaches in acetabular surgery. Eur
J Trauma Emerg Surg. 2012; 38 (5): 489–98. Doi: 10.1007/s00068-012-0229-3
23. Keel MJB, Ecker TM, Cullmann JL, et al. The Pararectus approach for anterior intrapelvic management of
acetabular fractures An anatomical study and clinical evaluation. J Bone Joint Surg Br. 2012; 94 (3): 405–11.
Doi: 10.1302/0301-620X.94B3.27801
24. Fornaro J, Keel M, Harders M, et al. An interactive surgical planning tool for acetabular fractures: Initial results.
J Orthop Surg Res. 2010; 5: 50. Doi: 10.1186/1749-799X-5-50
55Med Razgl. 2024; 63 Suppl 1:
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 55
25. Chana-Rodríguez F, Mañanes RP, Rojo-Manaute J, et al. 3D surgical printing and pre contoured plates for
acetabular fractures. Injury. 2016; 47 (11): 2507–11. Doi: 10.1016/j.injury.2016.08.027
26. Merc M, Drstvensek I, Vogrin M, et al. A multi-level rapid prototyping drill guide template reduces the
perforation risk of pedicle screw placement in the lumbar and sacral spine. Arch Orthop Trauma Surg.
2013; 133 (7): 893–9.
27. Tomaževič M, Kristan A, Kamath AF, et al. 3D printing of implants for patient-specific acetabular fracture
fixation: An experimental study. Eur J Trauma Emerg Surg. 2019; 47 (5): 1297–305. Doi: 10.1007/s00068-019-
01241-y
28. Cimerman M, Kristan A, Jug M, et al. Fractures of the acetabulum: From yesterday to tomorrow. Int Orthop.
2021; 45 (4): 1057–64. Doi: 10.1007/s00264-020-04806-4
29. Jug M, Tomaževič M, Cimerman M. 3D model-assisted instrumentation of the pediatric spine: A technical note.
J Orthop Surg Res. 2021; 16 (1): 586. Doi: 10.1186/s13018-021-02743-5
56 Matevž Tomaževič raziskovanje in novosti v travmatologiji
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 56