sir šmarski rok svinjska rebra 25% m.m., postrežno, postrežno, L Zelene doline, Farme Ihan, 1 kg ^ k. 1 k= »JAN SROT - ZUPAN PREDZADNJE DEJANJE AFERE O ZAOSTANKIH Stran 5 ALI MINISTER? Stran 9 ST. 46 - LETO 59 - CELJE. 18.11.2004 - CENA 350 SIT oto: aleks Stern DOBRO ZAME! Mercator (Somasc? doqg® MERCATOR d.d., Dunajska 107, Ljubljana - sobota 20. november 2004, dopoldan - nedelja 21. november 2004 med 9. in 12. uro UŽITKARUE - Čarobno potovanje Abrakadabra kurilno ECO OIL que 03/4902440 [NAROČILA od 7. do 18. ure EOCď.0.0. Maska 37. Maribor IZJEMNA PONUDBA v hipermarketu SPAR ŠENTJUR od 18. do 24.11.2004 S PAR 1NKA@IMPEX IPAVČEVA 22.3000 CEUE. SLOVENIJA A ELEKTROINSTALACIJE IN TRGOVIMA Ulica II. bataljona Ific. Šentjur Tel.: 03 749 21 OO. GSM: 041 611 603 PRIČAKUJEJO UVRSTITEV V ČETRTFINALE Stran 22 E/ektro[DQQG£J Trgovina z elektro materialom DEKORATIVNE RAZSVETLJAVE PO ZELO UGODNIH CENAH -DOBAVA IN MONTAŽA NUDIMO TUDI VES DRUGI NOVOLETNI PROGRAM DOGODKI UVODNIK Meje Javnega Celjski župan Bojan Šrot že drugič v zadnjih šestih letih, kar županuje Celju, razmišlja o tem, da bi odstopil. Tudi to pot je bilo povod za silno razočaranje domnevno stopnjujoče se zlivanje gnojnice po njem kot županu, a zdi se, da je. bilo zanj še bolj boleče blatenje njegove osebnosti. In če je bil prvič, na dobri polovici prvega mandata predvsem zelo jezen, celo besen, med svojim nastopom pred takratnimi mestnimi svetniki pa je bentil predvsem čez medije, ki da producirajo preveč afer, je bilo tokrat drugače. Županov nastop je bil predvsem poln žalosti. Povedal sicer ni kaj dosti novega, a ko je po tem nastopu sejo zapustil, je še dolgo sedel v sosednjem prostoru in se pustil tolažiti znancem, prijateljem, svetnikom s te in one strani... Če je bil morda prvi nastop odigran, je bil ta pristen. Celje takšnega župana pač ni vajeno. V vseh šestih letih, kar vodi občino, smo ga spoznali kot odločnega, čvrstega, zelo pogumnega, mestoma skoraj predrznega v odločitvah. Navajeni smo bili tega, da je za njimi tudi čvrsto stal, podstavil svoje rame in še kakšen organ dosti nižje, da jih je speljal. In četudi mnogi mislijo, da je le preveč enostransko usmerjen, da favorizira zgolj šport, da bo z obsežnimi investicijami za dolga leta do konca zadolžil občino in jo spravil celo v bankrot, investicijski ciklus še kar traja. Občina Celje se razvija najhitreje od vseh v Sloveniji, je edina, ki je uspela že z dvema okoljskima projektoma za nepovratni evropski denar. Počasi, a vendar, prihajajo tudi investitorji od drugod in z njimi kapital, nova delovna mesta ... Celjski župan ima kaj pokazati in je morda prqv zaradi tega tarča napadov. Videli bomo, če bo tudi tokrat na sodišču, če bo sploh prišlo do obtožnice po vloženi ovadbi zaradi malomarnega dela v službi pri prodaji kina Dom, potegnil daljšo. Sam je prepričan, da razlogov za takšno ovadbo ni in da dobro ter predano dela. Na nek način pa je njegovo razočaranje in žalost mogoče razumeti. Nikomur ni lahko, ko je tarča govoric. Marsikatero »zaslugo« za to pa si lahko pripišejo tudi nekateri mediji. Vse preveč je drezanja v zasebnosti, vse preveč namigovanj, iskanja slabosti. Zato primeri, kot je Severinin, pa tisti s prsmi Natalije Verboten, dnevni prispevki o ločitvah znanih. Slovencev ...Je rumenega tiska res preveč ali je peza odločitve, da boš opravljal nek javni poklic, pa naj bo to zabavljaštvo ali županovanje, res tako težka, da zmanjka prostora za zasebnost? Sicer pa smo si krivi sami. Če ne bi naravnost besno hlastali po takšnih tračih in pikanteri-jah, rumenega tiska ne bi bilo. KRATKE-SLADKE Ministrov pa ni več Povolilni utrip je posebej opazen na različnih slovesnostih. Za razliko od predvolilnega časa, ko se je na njih dre-njalo tudi po več ministrov, je zdaj pravi dolgčas. Tako je bilo tudi na odprtju asfaltirane ceste med Obsoteljem in Ptujem, ki se ga od najvišjih državnih predstavnikov udeležil le mag. Matija Majdič, eden od direktorjev Direkcije RS za ceste (iz sektorja za upravljanje in vzdrževanje). Savinjska škrtost Ocenjevalci urejenosti slovenskih krajev, ki so radovedni v sklopu projekta Turistične zveze Slovenije (Moja dežela -lepa in gostoljubna), so v Žalcu opazili, da v mestu »med pripeko primanjkuje senčnih kotičkov« ter da nima nobenega kažipota za železniško postajo. »Škrtost« je Savinjča-ne drago stala, saj so se uvrstili med srednje velikimi mesti Slovenije »šele« na 3. mesto. Prehitela sta jih Slovenj Gradec in Slovenske Konjice. www.novitednik.com Imamo prenovljeno internetno stran Za omejitev poslanske imunitete Stranka Aktivna Slovenija je oblikovala predlog za začetek postopka za spremembo 83. člena Ustave Republike Slovenije, s katerim bi omejili imuniteto poslancev državnega zbora. Predlog bo stranka poslala vodjem šestih poslanskih skupin in jih pozvala, da ga proučijo in podprejo s podpisi vsaj 30 poslancev in s tem omogočijo, da se postopek spremembe ustave začne. »Aktivna Slovenija se je že pred volitvami zavzela za omejitev imunitete poslancev državnega zbora. Prepričani smo namreč, da poslanci niso upravičeni do imunitete za vsa kazniva dejanja, ki so jih storili, temveč zgolj za besede oziroma mnenje, izrečeno na sejah državnega zbora ali sejah njegovih delovnih teles,« poudarja glavni tajnik AS-a Tadej Slapnik. ISKRICA Delavci, ki nimajo kaj delati, so tehnološki višek. Birokrati, ki se potikajo po pisarnah, pa tehnološko mrtvilo. JOŽE KARLOVČEC Tako Slapnik kot stranka v celoti pričakujejo, da jih bodo podprle vse parlamentarne stranke, »razen SNS Zmaga Jelinčiča, ki ima za to verjetno osebne razloge«. Nenazadnje so se glede omejitve poslanske imunitete stranke strinjale v predvolilnem obdobju. Podporo pri poslanskih skupinah bo AS začel zbirati že v naslednjih dneh. Postopek za spre- membo ustave se v državnem zboru lahko začne, ko ga s podpisi podpre 30 poslancev. »Pričakujemo, da bo podpisnikov še več in da bosta potem za spremembo ustave v tem členu glasovali potrebni dve tretjini poslancev. Z omejitvijo poslanske imunitete bo zagotovljena višja politična kultura in enakost pred zakonom. Državljankam in dr- žavljanom bo omogočen odgovornejše presojanje] primernosti, moralnosti j odgovornosti poslancev j poslank državnega zbotj saj bodo organi pregona sodstva lahko pravočasij dokazovali njihovo kaza sko odgovornost. To pa moralo biti v interesu vej ne poslancev,« še doda Slapnik. »Izkoriščajo vse, kar se da« Večina Celjanov se strinja, da so poslanci zaščiteni bolj kot kočevski medvedje, zal je po njihovem mnenju skrajni čas, da se omeji poslanska imuniteta. Štefka Lebič: »Popolnoma se strinjam, da so poslanci preveč zaščiteni, zato tudi podpiram predlog AS, naj se poslancem omeji imuniteta. Saj tako ali tako nič ne naredijo.« Sonja Goleč: »Prav je, da se poslancem omeji imuniteta, saj niso nič drugega kot navadni državljani. Ne vem, zakaj bi imeli ve£ pravjc kot ostali državljani. Že tako izkoriščajo vse, kar se da.« Slavko Henč: »V vsaka primeru se mora poslansl) imuniteta omejiti, saj je I pravica zastavljena popolni ma narobe. Poslanci so san sebi določili to pravico in ji tudi pošteno izkoriščajo i svoje osebne koristi.« Debele ogroža sladkorna bolezen Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki je bil 14. novembra, so medicinski strokovnjaki letos posebej opozarjali na tesno povezanost med prekomerno hranjenostjo in debelostjo ter ogroženostjo za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, ki prizadene starejše ljudi. Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je v Sloveniji približno 80 tisoč sladkornih bolnikov, od katerih jih je kar 80 odstotkov prekomerno hranjenih ali debelih. Vsaj 20 tisoč je takšnih, ki za svojo bolezen sploh ne vedo. Ena od preventivnih zdravstvenih dejavnosti, usmerjenih v preprečevanje diabete- sa, bo ta teden v Vojniku. V četrtek, 18. novembra, od 9. do 11. ure bodo v zdravstveni postaji omogočili obiskovalcem brezplačno merjenje krvnega sladkorja in svetovanje o pomenu zdrave prehrane ter primerne telesne teže. Kot poudarja prim. Jana Govc Eržen, nacionalna koordinatorica za preventivo srčno-žilnih bolezni in predstojnica Zdravstvene postaje Vojnik, lahko zdrav življenjski slog, ki vključuje zdravo in uravnoteženo prehrano in telesno dejavnost, zmanjša tveganje za nastanek sladkorne bolezni za več kot 60 odstotkov. »Nasprotno pa porast telesne teže za vsak kilogram v splošni populaciji lahko poveča tveganje za na- stanek sladkorne bolezni tipa 2 za skoraj 5 odstotkov. Prekomerno prehranjeni mladostniki imajo 70 odstotkov možnosti, da bodo prekomerno prehranjeni in debeli tudi v odraslem obdobju. Ta možnost naraste na 80 odstotkov, če sta eden ali oba starša prekomerno prehranjena ali debela.« Temu je vredno prisluhniti in upoštevati, saj je sladkorna bolezen, ki jo z debelostjo tvegamo, resno obolenje. Privede lahko do hudih zapletov, kot so slepota, odpoved ledvic, razjede in gangrena na nogah, ki vodi do amputacije, pa tudi pogostejše obolevanje in smrt zaradi srčnega infarkta in možganske kapi. MBP Avguštin Penič: »Poslal ci ne bi smeli imeti imunit« te za vsako reč, temveč le i poslanske stvari. Ne pa takj kot se dogaja zdaj, ko poj zroči prometno nesrečo in j odnese brez kazni. Za pošti nost gre.« BOJANA AVGUŠTINČ1 Foto: GREGOR KATK Izzivi šolske svetovalne službe Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije pripravlja jutri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu mednarodni strokovni posvet z občnim zborom na temo Šolska svetovalna služba pred izzivi Evropske unije. Za cilj tokratnega posveta so si postavili navezovanje stikov s kolegi, ki delajo v drugih državah, spoznavanje njihovih metod dela, ob njihovo delovanje pa postaviti svoje delo. Želijo se soočiti z različnimi pogledi teoretikov in praktikov, zaposlenih doma in v tujini. Skupaj s starši, otroki, vzgojitelji in učitelji so nenehno razpeti med zahteve, mož- nosti in pričakovanja, ki jih pred njih postavljajo hitre spi membe v šolstvu. Na srečanju bodo poskušali odgovoriti t številna vprašanja, ki se jim porajajo, kot npr. koliko so « spremembe pripravljeni v šolski svetovalni službi, je zag® tovljena strokovna podpora, kaj kažejo primeri dobre pra* se, kakšna je zgodba, ki jo pripoveduje Evropa in sosednjj države ter kje v tej zgodbi že nastopamo, kako sodelujejo vzgojitelji in učitelji, kako pomembno v njihovo delo vklj1 čujejo starše in kakšna so pričakovanja njihovih delodaja Koline tudi na turističnih kmetijah zjema v pravilniku omogoča klanje in predelavo mesa na turističnih kmetijah -kolin ni dovoljeno niti podarjati Mesa domačih V soboto sta začela veljati lova pravilnika o pogojih j zakol živali. Prvi dolo- klanje živali izven klav-[c za domačo uporabo, rugi pa za proizvodnjo in ridelavo živil živalskega gvora na kmetiji za nepo-sredno prodajo končnemu otrošniku. Določila v dru-em pravilniku bodo raz-leselila zlasti turistične jnetije. V začetku leta smo pisali Ogih in neživljenjskih pra- mučijo turistične jetije. Bistvo je bilo, da na rističnih kmetijah kljub ejenim klavniškim obrali ne bi smeli živali klati ma, pri čemer nov pravil-i zdaj prinaša izjeme. Na iristični kmetiji lahko zalijejo do 12 glav velike žime na leto, pri čemer mo-o biti živali najmanj tri lesecev domači reji. Meso iklanih živali in izdelke iz [a mesa je dovoljeno upo->iti le za pripravo hrane za ište na turističnih kmetijah. Na kmetiji mora biti ure-prostor za omamljanje in klanje živali; prostor za hlajenje ali hladilnik tolikšne zmogljivosti, da lahko ohladijo vse količine mesa; garderobna omara za delovno obutev in obleko, ki mora biti v bližini klavnih prostorov; pri klanju mora biti na razpolago več opreme, med drugim tudi naprava za omamljanje klavnih živali. Podrobnejših določil je še več, velja pa tudi, da mora nosilec dejavnosti najmanj 48 ur pred zakolom prašičev, ovc in koz obvestiti veterinarja, ki mora opraviti pregled živali pred klanjem in mesa po zakolu. Po domače Kar se tiče domačih kolin, velja, da je izven klavnice za lastno domačo porabo dovoljeno klanje prašičev, ovc, koz, gojene divjadi, perutnine in kuncev. Te lahko imetnik zakolje doma, medtem ko nadaljnja prodaja ali po-darjanje nista dovoljena. Tudi po tem pravilniku je treba živali pred klanjem omamiti, zakol bolnih ali sumljivih živali pa ni dovoljen. Ob tem nekateri že opozarjajo, da so predpisi za turistične kmetije (kar nekaj jih je, ki imajo urejene manjše klavnice) precej ohlapni in da so predpisi v registriranih mesnopredelovalnih obratih tudi zaradi zahtev EU precej strožji. Opozorila v smislu. da se je Slovenija, kar se higienskih pogojev tiče, vrnila v čase bivše Jugoslavije, se pojavljajo tudi v zvezi z domačimi kolinami. Pravilnik namreč ne določa podrobnosti, kot so kraj zakola ali higienski standardi, tako da je omogočen tudi zakol na dvo- rišču ali v katerem koli prostoru na kmetiji. Pod hruško torej, kot je nekoč v Celju dejal takratni kmetijski minister Franci But - čeprav mnogi zatrjujejo, da ljudje pri domačih kolinah pazijo na čistočo vsaj toliko kot v uradnih klavniških obratih. US Kompromis s sokolom Zavod za varstvo narave i Društvo za opazovanje i.preučevanje ptic Slove-ije sta minuli teden v Na-odnem domu v Celju pri-ravila predstavitev območ-ostenja Posavskega hri-ovja. Omenjeno območje, zajema občine Celje, Žalec, Prebold, Tabor in Ra-sČe, sodi zaradi sokola sel-ki gnezdi v teh krajih, pkološko omrežje Natu-2000. ÎU; Je od 10 do 12 parov Rienjenih sokolov, ki živili v skalovju in lovijo izključno v zraku. Predvsem v ča-iu, ko gnezdijo, to je od marca to maja, potrebujejo mir, pra-íi ornitolog Tomaž Mihelič. •Vrsta potrebuje predvsem Ive stvari: dovolj plena in nir na gnezdiščih. Kot kaže, pi lahko ta hip problem pred- stavljala samo zagotovitev miru na gnezdiščih in pobiranje mladičev ter jajc iz gnezd.« Sokola lahko motijo predvsem jadralni padalci in plezalci, ki nepretrgoma preživijo v stenah več ur. Predstavniki obeh so se udeležili predstavitve in med drugim povedali, da bi morali naravovarstvenih in tisti, ki so dejansko v naravi in je ne opazujejo zgolj iz pisarn, bolj sodelovati. Težava je namreč v tem, da veliko novih pleza-lišč nastaja prav na območjih, kjer je prisoten sokol selec, kot se je to dogajalo predvsem v preteklosti, pravi Mihelič in dodaja: »Najboljša pot je, da bi se ob nastajanju plezališč in vzletišč tisti, ki jih postavljajo, pozanimali pri ljudeh, ki ptice poznajo. Najbolje je, da se obrnejo na zavod za varstvo narave, ki bo poiskal strokovnjake s posameznih področij____ Sokol selec je ujeda belo-sive barve, mladiči pa so rjavkasti. Je najhitrejši ptič, ki doseže hitrost do 300 km/ h. Gnezda ne spleta, ampak jajca odloži kar na skalo. Lovi izključno ptice, po navadi kose in drozge in tudi golobe. Je teritorialna vrsta, kar pomeni, da potrebuje veliko prostora. Tako v polmeru 50 metrov ne sme imeti nobenega soseda. Kje so gnezdišča, je seveda skrivnost, saj je predvsem v tujini sokol selec zelo iskan. V nekaterih mestih so ga tudi načrtno naselili, saj je naravni sovražnik golobov. In prav na podlagi teh primerov je jasno, da bi se sokol selec lahko prilagodil tudi drugačnemu okolju. Mihelič odgovarja: »Vrste se prilagajajo okolju in tudi tu ni utopično pričakovati, da se sokol ne bi prilagodil na kakšne motnje. Je pa dejstvo, da moramo v omrežju Natura 2000 poskrbeti za ohranjanje stanja. Zato je treba nemudoma ukrepati, če začne populacija upadati.« Na predstavitvi so se predstavniki plezalcev in padalcev ter predstavniki zavoda za varstvo narave in društva za opazovanje in preučevanje ptic dogovorili za srečanje in pogovor, kjer bodo skušali poiskati skupni jezik glede nekaterih ple- V ostenju Posavskega hribovja najdemo tudi planinskega orla, belovratega muharja, skalno lastovko in skalnega strnada. zališč oziroma vzletišč. Primerno plezališče je tako na primer na Lisci, kjer sokola ni, medtem ko sta sporna predvsem Krvavica in Ko-pitnik. Kljub temu je nesmiselno pričakovati, da bodo plezalci in padalci, ki naravo, v kateri preživijo ure in ure, ljubijo, zapustili svoja plezališča in vzletišča, če vemo, da jih tudi vzdržujejo. Vendar bo očitno vsaj za tri mesece treba skleniti kompromis v prid sokolu selcu. Drugače bo to zahtevala Evropska unija. ŠPELA OSET Zmagoslavje naših krajev "Riristična zveza Slovenije že 35 let ocenjuje urejenost slovenskih krajev. V letošnji akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna se je med najbolj urejene kraje Slovenije uvrstilo na najvišja mesta kar deset krajev s Celjskega. Slovesna podelitev letošnjih priznanj bo na ljubljanskem gradu in to jutri, 19. novembra. Prvouvrščenim bo podelil priznanja predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, prevzeli jih bodo župani, predsedniki KS ter predstojnik olimskega samostana. Priznanj bodo najbolj veseli v takoimenovanih hribovskih krajih naše regije. Tako se je med njimi po urejenosti na 1. mesto v državi uvrstila Svetina nad Štorami, na 2. mesto Gorenje nad Zrečami ter na 3. mesto Logarska dolina. Med drugimi kraji sta na 1. mestu Vojnik ter na 2. mestu Ljubno ob Savinji. Med srednjimi mesti sta s Celjskega na 1. mestu Slovenske Konjice ter na 3. mestu Žalec, med izletniškimi kraji pa je zmagalo Olimje. Med izrazito turističnimi kraji je tretji Podčetrtek ter med večjimi mesti tretje Velenje. V kategoriji manjših mest ter turističnih krajev se ni uvrstil nihče iz naše regije. In kakšne so najpomembnejše obrazložitve za vse prvouvrščene? V Slovenskih Konjicah med drugim hvalijo dober Turistično informativni center, v sicer prvouvrščenem Olim-ju opozarjajo tudi na nekaj slabo vzdrževanih hiš, v Vojniku, ki se spreminja v turistično izletniški kraj, pa na prizadevanja za oc-vetličenje, ki so vidna na prvi pogled. Dobro vzdrževane in ocvetličene hiše so prav tako opazili na prvouvrščeni Svetini, od koder posebej omenjajo pred hišami razstavljeno staro kmečko orodje. BRANE JERANKO Rimske poti povezujejo dijake Rimske poti že tretje le- iščejo sledi Rimljanov v slo- profesorjev Nataše Brence, •o povezujejo tri partner- venskem prostoru, navezu- Petra Cetine in Andreja Pož- ske šole, ki uspešno sode- jejo nove prijateljske vezi, lepa, koordinatorstvo pa je ■ujejo v mednarodnem preizkušajo svoje zmožno- prevzela Simona Črep, pro- Pfojektu Comenius. Slo- sti obvladovanja tujega je- fesorica slovenščine in "end, Madžari in Nemci zika, širijo svoje obzorje ve- nemščine. Celjane čaka še skupaj odkrivajo podobo denja o drugih. V projektu zadnje leto projektnega de- ritnskega Celja. Rimske poti nas povezuje- la, kar pa ne pomeni pre- Ob tem poskušajo pred- jo - Rimljani v preteklosti nehanja sodelovanja s part- staviti geografsko in gospo- in današnjem času sodelu- nerskima šolama iz Boppar- krsko strukturo ter bival- je tudi Šolski center Celje, da in Kaposvára. 'p kulturo mesta ob Savi- Delo dijakov je ves čas po- Ravno v teh dneh poteka 9)i tudi v današnjem času, tekalo pod budnim očesom na Šolskem centru Celje šti- ridnevno srečanje sodelujočih v omenjenem projektu. Koordinatorji bodo skupaj s šolskim vodstvom in dijaki posameznih šol poskušali določiti natančne smernice nadaljnjega projektnega dela in partnerskega sodelovanja. Končna predstavitev rezultatov triletnega dela pa bo spomladi 2005 v madžarskem Kaposváru. SB NOVOST V PONUDBI DIGITALNIH PAKETOV FILMSKI PROGRAM s slovenskimi podnapisi Z\0 dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o, tel. (03)42 88 119 Na golf tudi med službo Sveži žalski upokojenec Dolfe Naraks, ki se lahko pobaha z najdaljšim direktorskim stažem med slovenskimi trgovci, bi sicer bolj sodil v rubriko za ime desetletja ali celo stoletja, saj je skoraj trideset let pomembno vplival na razvoj spod-njesavinjske trgovine. Lahko pa bi ga mirne duše uvrstili tudi v kakšen »Saj ni res, pa je«. Bil je namreč edini v armadi Mercatorje-vih uslužbencev, ki je imel posebno dovoljenje Zorana Jankoviča, da lahko golf igra tudi med službenim časom. Je bila to nagrada, ker je leta 2001 povabil najboljšega soseda v Žalec in mu predal takrat največje trgovsko podjetje v dolini, kar so mu sicer nekateri stanovski kolegi hudo zamerili? Nikakor ne. Dolfe Naraks pač zna prepričati ljudi. Sploh pa je Žano pripeljal pod okrilje Mercatorja zato, da jo je rešil pred zli nameni nekega drugega trgovca. Res je sicer, da Žane ni več, vendar je na enakih ali še boljših delovnih mestih ostalo vseh njenih sto in še nekaj zaposlenih. Kako se imenuje podjetje, za katerega delajo, pa najbrž dandanes sploh ni pomembno. Zadnja leta pred upokojitvijo je delal ku osemdesetih je v Levcu zgradil za takratne razmere enega največjih trgovskih centrov v Sloveniji, ki ni vzel sape samo celjskim občinar-jem, ki so v objektu, postavljenem tik ob meji med občinama, videli zgolj nesramno izzivanje, ampak tudi vsem ostalim. To je bil namreč prvi nakupovalni center v Sloveniji, postavljen izven mesta. Škoda le, pravi, da takrat še ni bilo kaj vzeti v roke in so morale biti police bolj skromne. Za novo presenečenje je poskrbel leta 1989, ko je uspešno izpeljal odcepitev od Name, kar je bilo za tiste čase zelo korajžno dejanje. »Brez podpore celotnega kolektiva mi ne bi uspelo. Vsi zaposleni so napisali odpovedi, ki smo jih shranili v trezor za primer, če bi nam odcepitev spodletela. Tako zelo so mi zaupali,« je ponosen še danes. Pravzaprav je ponosen kar na vsa leta samostojne Žane. »Ko bi vedeli, s kakšnim zadovoljstvom sem delal in s kakšnim užitkom sem uvajal novosti, ki so jih kasneje prevzeli tudi v drugih podjetjih in so danes nekaj povsem običajnega! Na primer dan podjetja, pa kartica zaupanja in voščilnice zvestim kupcem ob njihovem rojstnem dnevu. Še Dolfe Naraks pravi, da so mu bili odnosi z ljudmi vedno najbolj pomembni, zato je spore v podjetju, ki so sicer bili zelo redki, vedno poskušal ješi- sa naučil tudi veliki Zoran ti na najbolj človeški način. Jankovič. V trgovske vode je zajadral iz Garanta. V občinski skupščini, kjer je bil podpredsednik, so že nekaj časa ugotavljali, kako slabo je razvita trgovina v Žalcu in da bi bilo treba čim prej kaj narediti. TUdi zato, da številni obiralci hmelja zaslužka ne bi več zapravljali v sosednjem Celju. Spomladi leta 1976 je padla odločitev, v jeseni pa je sredi mesta že stala moderna veleblagovnica, ki so jo kot tozd priključili ljubljanski Nami. Blagovnica je bila tako uspešna, da so Naraksa postavili celo za generalnega direktorja celotne Name, vendar je v Ljubljani vzdržal le eno leto. Zaradi družine, pa tudi zaradi sebe, se je raje vrnil v Žalec. In začel presenečati trgovsko srenjo. V začet- Krutega kapitalizma nikoli ni maral. In kdaj mu je bilo najtežje? Vsekakor konec devetdesetih, ko je Žano do-letel sovražni prevzem Emone Blagovnega centra. »Prevzem me ni prizadel osebno. Ustrašil sem se za Žano, saj. je z Emono ni čakalo prav nič dobrega.« Pa je našel izhod tudi iz te krize. Po, skoraj šestih mesecih tajnega dogovarjanja je kot najbolj primerno rešitev izbral povezovanje z Mercatorjem. Vse ostalo je danes že zgodovi- Ko je v začetku jeseni odšel v pokoj, so se temu mnogi čudili. Res bi še lahko ostal, pravi, saj se pri svojih 63. letih počuti izvrstno. Vendar želi še malo uživati. Z družino, z urejanjem spominov in z igranjem golfa. JANJA INTIHAR Upoštevali vse pripombe ali nobene? Zlatko Mastnak, avtor peticije v zvezi s predlaganimi spremembami zazidalnega načrta Dolgo polje Ill-sever, ki jo je podpisalo 110 krajanov, je celjskim svetnikom na začetku zadnje seje razdelil pisno informacijo v zvezi s spremembami zazidalnega načrta. Kot pojasnjuje Mastnak, so krajani MČ Dečkovo naselje ugotovili, da ni bila upoštevana nobena od pripomb, ki so jih pred dobrima dvema mesecema izrazili v peticiji in da glede njihovih predlogov »ni bil dosežen nikakršen kompromis«. Mastnak je povzel dogovore z oktobrskega sestanka med krajani ter predstavniki občine in investitorja, kjer so se med drugim dogovorili, da bo največja višina blokov znašala P+3, s čemer se je takrat strinjal tudi predstavnik investitorja Les ni na LG. Na dodat- nem sestanku med Mastnakom in Primožem Praperjem iz družbe Probau, ki namerava na omenjenem območju zgraditi trgovino* (šlo naj bi za avstrijski Lidl), je, tako Mastnak, Pra-per potrdil, da se bo investitor odpovedal delu parkirišča ob dveh zaščitenih hrastih ter posadili nekaj več zelenja. Pra-per naj bi na sestanku privolil tudi v zasaditev drevoreda med severno vezno cesto in Koprivnico z visokimi topoli, obljubil pa naj bi tudi postavitev prozorne protihrupne ograje vzdolž severnega roba severne vezne ceste. Isti investitor naj bi na sestanku zagotovil tudi postavitev določene vrste igrišča ob mesni, kjer naj bi stala trgovina. Kot je zaključil Mastnak, so krajani pripravljeni na kompromis le, če bodo investitorji uresničili zahtevane pogoje oziroma, če bodo le-te pristojne občinske službe vnesle v novi predlog sprememb zazidalnega načrta. Mnenje Mirana Gajška, vodje sektorja za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve pri MOC, ki skuša krmariti med interesi kapitala in jezo krajanov, je drugačno. Gajšek namreč pravi, da so strokovne službe upoštevale vse pripombe krajanov, razen zahtev po manjšemu prometu in hrupu, ki jih pač ni mogoče uresničiti. Vse predloge naj bi jih vnesli tudi v dopolnjena in spremenjena stališča k predlogu sprememb ZN. »Tako bo eno od igrišč povečano, možna je gradnja še enega igrišča s severne strani. Kolikor je mogoče, bo urejen tudi promet, saj so načrtovane kolesarske in sprehajalne steze, garažna hiša, na novo pa je predvidena tudi posaditev več zelenja.« Najbolj salomonsko rešitev so občinske strokovne službe našle za zahtevo krajanov, m etažnost blokov ne bo višja a P+3. »Nekateri bloki bodo « soki P+2, drugi P+3, nekatej pa P+4,« pojasnjuje Gajšek, | na vprašanje, v čem je torej i; zočaranim krajanom ustrea no, suvereno odgovarja: »Poj prečna etažnost vseh blokovN na koncu P+3...« Kaj od navedenih trditev! res in kaj ne, se bodo kraja! lahko kmalu prepričali sara saj je Lesnina LG na zeleni) ob Koprivnici že začela gradi prva dva bloka. Kot je povedj Gajšek, so za to že pridobi gradbeno dovoljenje, prav kmi lu pa ga bodo najbrž dobili 2 celotno načrtovano investiciji Razen, če se bo nad pripomba mi krajanov zamislil še kdo 1 mestnih svetnikov, ki bot spremenjeni predlog nega načrta obravnavali na dt cembrski seji mestnega sveti ALMA M. SEDLA1 Drugi s Potepom po knežjem mestu Na Poslovno-komercial-ni šoli Celje so se včeraj zahvalili podjetjem za zelo dobro sodelovanje, predstavili pa so tudi nekaj uspehov in dosežkov. Direktorica Poslovno-ko-mercialne šole (PKŠ) Celje in ravnateljica Poklicne in strokovne šole Maja Krajne pravi, da podjetja njihove dijake sprejemajo vedno lepše, nekaj težav imajo le z opravljanjem delovne prakse študentov, saj le-ta traja deset tednov. Med podjetji, ki sprejmejo največ dijakov, so Engrotuš, Merkur, Banka Celje ... Dijaki jemljejo kot naj- boljša tista podjetja, kjer so maksimalno zaposleni. Med posebnimi uspehi Višje strokovne šole, ki deluje pod okriljem PKŠ, je dovoljenje za opravljanje višješolskega programa računovodstva, za katerega so elaborat oddali že leta 2003, potrditev pa so prejeli minuli teden. S programom bodo začeli že v novem šolskem le- Poslovno-komercialna šola Celje bo dan odprtih vrat pripravila 14. januar- Dijaki Poslovno-komercial-ne šole Celje pa so minuli petek prejeli v Berlinu nagrado za uvrstitev na drugo mesto v projektu, ki ga organizira sklad nemške banke, vanj pa je bilo vključenih 133 šol iz 6 evropskih držav, skupaj okrog 2600 dijakov, ki so izdelali 514 projektnih nalog. Dijaki Sanja Kotnik, Peter Marčin-ko, Bernarda Rajher, Kristijan Remic, Jerica Tifengraber in Mojca Zalokar so najprej z nalogo Potep po knežjem mestu od prazgodovine do danes zmagali v Sloveniji. Zanimala jih je turistična ponudba Celja, naredili so posne- tek stanja in predlagali tui nekaj rešitev. Kot praviji mladi turisti v Celju pogreši jo ponudbo dokaj ugodne^ prenočišča', ki ga zdaj že pd nuja Dijaški dom Celje, nil jer pa ni nobenega kampa, d bi lahko šotorili, slabe so ti| di lokalne povezave. Za nj grado so dijaki dobili dlani nike in vikend paket v razlii nih krajih v Nemčiji, šola tj je dobila 5.000 evrov, ki 1 lahko porabi za izboljšanje n čunalniške opreme predvseq v projektnem delu, ki g opravljajo, pravi mentoriq Mojca Sendelbah. SIMONA BRGLE ^J^uliaróLe buLve ílouenóLlli (ýoópodinj u** Ko iz kuhinje zadiši po domače Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil... Nastale so _Kuliarále íÁue àlovenôLili aoópodinj pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. Cena knjige je 2.700 tolarjev (všteta je tudi poštnina). Knjigo boste prejeli po pošti. Naročila: NT&RC. Prešernova 19.3000 Celje Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala I tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov. Predzadnje dejanje celjske tragedije pet bolnikov utrpelo škodo na zdravju zaradi zakasnitve histološke diagnoze pravnem pogledu že zastarala? So domnevna kazniva dejanja v Oktobra 2002 je slovensko, e posebej pa celjsko javnost, retreslo razkritje2805 nepre-ledanih preparatov, ki so se 1 leta 1985 do konca leta 2001 lakopičili na patološkem od-elku celjske bolnišnice. Koko ljudi so zaradi tega neu-[trezno zdravili, koliko jih je moralo prekmalu umreti za-adi te nedopustne malomar-osti? Vprašanji, na kateri bono dobili dokončni odgovor ;le sedaj. Na vprašanje, kdo • kriv, še čakamo. Zdravniška zbornica Slovene je po dveh letih zaključila celovitim proučevanjem poledic zaostankov histoloških vidov v celjski bolnišnici. Od ita 1985 do konca leta 2001 je nabralo 2.805 nepregle-anih preparatov. Vse so pre-ledali do marca lani, med nji-li pa je bil skupno 301 vzo-ec, pri katerem so naknadno pravljeni pregledi tkiv ugoto-ili rakavo raščo. Te je pregle-ala posebna komisija zdrav-liške zbornice, ki je potem iredlagala ekspertni nadzor še a tiste bolnike, kjer je obstati sum, da so utrpeli škodo na Iravju. Pri prvih šestih komisija zbornice ni ugotovila posledic a zdravje, pri dvanajstih, ki so jih pregledali nazadnje, pa o ugotovili, da je v petih pri-nerih zelo verjetno prišlo do kode na zdravju. Vse te pri-nere je zdravniška zbornica lovenije zaradi utemeljenega uma znakov kaznivega dejanja odstopila okrožnemu kžavnemu tožilcu v Celju. Kronologija Ob zaključku obsežnega de-i, ki ga je opravila Zdravniška bornica Slovenije, je njen pred-îdnik dr. Vladislav Pegan po-robno seznanil javnost z vso ronologijo dogajanja. Začelo se je še pred izhni-lom afere v javnosti. Marca 002 je zdravniška zbornica Tejela pismo strokovnega di-đctoija celjske bolnišnice doc. r. Radka Komadine, dr. med., a želi informacijo, kakšni so ûormativi za delovno obremenjenost zdravnikov patologov. Na sestanku jih je seznanil, da " celjski bolnišnici pri obravnavi histoloških izvidov nastalo zaostanki, ni pa bil seznanjen z dejansko časovno razsežnostjo zaostankov. Odbor za sirokovno-medicinska vpraša-% je za dodatne informacije ^prosil Združenje patologov Slovenije. Iz odgovora združenja (6. junij 2002) »je bilo ja-«lo razvidno, da so bili, glede priporočene delovne obremenitve, zdravniki patologi v ^Ijski bolnišnici več kot dva-bolj obremenjeni. Zato je pravniška zbornica Sloveni-tazpisala dodatno speciali- Postopki v zvezi s pošiljanjem tkiv na histološki ali citološki pregled so predvsem zaradi celjske afere sedaj povsod v Sloveniji natančno določeni. Normalna čakalna doba na izvid je dva tedna, povsem nedvoumno pa tudi je, kdo je za kaj zadolžen in odgovoren. žarijo iz patologije za celjsko bolnišnico. Z vso dejansko razsežnostjo časovnih zaostankov je bila Zdravniška zbornica seznanjena iz javnih medijev, 9. oktobra 2002,« pojasnjuje Pegan. Zdravniška zbornica se je nato vključila v ugotavljanje posledic zaostankov pri izdelavi histoloških izvidov. Patologi iz Ljubljane in Maribora so začeli pregledovati vse zaostale vzorce tkiv. Posebej so izločili tiste, pri katerih je bila ugotovljena rakava rašča in je obstajala možnost, da so zaradi zakasnitve nastopile posledice za zdravje pacienta. V prvem sklopu pregledanih preparatov je bilo 91 malignih. Zbornica je imenovala posebno komisijo. Njeni člani so natančno pregledali vso dokumentacijo za posameznega bolnika, in pridobili dodatne informacije o poteku zdravljenja od odgovornih zdravnikov oddelkov bolnišnic, kjer so bili bolniki zdravljeni. Komisija je vse primere razvrstila v tri kategorije glede na škodo na zdravju. Med 91 primeri so kot vprašljive opredelili 6 primerov, vendar ekspertni nadzor pri nobenem ni mogel ugotoviti bistvene škode za zdravje zaradi sicer nesprejemljivih zaostankov. 22. marca 2003 se je izvršilni odbor sez- .nanil s sporočilom SB Celje, da so patohistologi končali s pregledom vseh zaostalih histoloških vzorcev. Med njimi je bilo še 210 takih, pri katerih so naknadno opravljeni pregledi tkiv ugotovili rakavo raščo in tudi teh 210 vzorcev so pregledali po enaki metodologiji kot predhodnih 91. Glede na izsledke so predlagali ekspertni nadzor za zdravljenje 12 bolnikov. Končna ugotovitev je bila, da je v petih primerih zelo verjetno prišlo do škode na zdravju zaradi zakasnitve histološke venskih bolnišnic,« je zapisal prof. dr. Pegan. Obžalovanje in opravičilo je že kmalu po izbruhu resnice v javnosti izrazila tudi direktorica celjske bolnišnice Štefka Presker. Najprej na seji celjskega mestnega sveta, kasneje pa tudi v medijih, se je v imenu vseh zaposlenih javno opravičila »za to, kar se je v bolnišnici zgodilo, kar se ne bi smelo zgoditi in kar je težko opra- vičljivo«. Danes, tako kot tudi strokovni direktor doc. dr. Radko Komadina, zagotavlja, da se kaj takega ne bi moglo več zgoditi. »V bolnišnici smo že ob začetku odkritja zaostankov uvedli spremembe, ki so omogočile, da v naši bolnišnici ni več čakalnih dob na histološke izvide. Vsa dejavnost je sedaj v strokovnih okvirih, ki so skladni z navodili zdravniške zbornice.« So kazniva dejanja zastarala? »V petek smo od zdravniške zbornice prejeli dokumentacijo,« je pojasnil vodja okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl, ki zdaj preučuje, ali so domnevna kazniva dejanja že zastarala. »Relativni zastaralni rok za smrt iz malomarnosti je 5 let, toliko časa pa naj bi že minilo, odkar so vzorce tkiv sprejeli na celjski patologiji, saj naj bi bila tkiva v pregled poslana med leti 1996 in 1998.« Po drugi strani je absolutni zastaralni rok za tovrstno kaznivo dejanje 10 let, kar lahko, pojasnjuje Žaberl, velja za patologa Borisa Kavčiča, proti kateremu že teče kazenski postopek. To pomeni, da bo moralo sodišče z delom pohiteti, saj mora sodba postati pravnomočna v desetih letih od povzročitve kaznivega dejanja. Žaberl bo lahko natančnejša pojasnila o zastaralnih rokih za omenjenih pet primerov posredoval v naslednjih dneh. Primeri petih bolnikov, ki so jih odkrile posebne skupine Zdravniške zbornice Slovenije, pa predstavljajo le del celotne slike, ki so jo po odkritju afere začeli sestavljati Prof. dr. Vladislav Pegan: »Ko imamo končno pred seboj vsa strokovna poročila, lahko povemo, da smo v začetku ob velikem številu zaostankov s histološkimi izvidi s strahom pričakovali veliko obsežnejše negativne posledice. Ne glede na to smo prepričani, da se podobne nepravilnosti ne bodo nikoli več dogodile. Zato vsi napori, ki so bili vloženi pri preiskovanju posledic za bolnike, niso bili zaman.« na celjskem tožilstvu. Tam so, neodvisno od odkritij zdravniške zbornice, v zvezi z nekaterimi primeri namreč že zahtevali dodatne preiskave, nekaj bolnikov oziroma svojcev pa je na tožilstvo prišlo samih. Tako je tožilstvo avgusta letos vložilo obtožni predlog zoper dva zdravnika, ki naj bi zaradi suma malomarnega zdravljenja povzročila škodo na zdravju dveh bolnikov (šlo je za zadevi, za katero je komisija zbornice ugotovila, da škode ni bilo, vendar je tožilec menil drugače in zahteval dodatno preiskavo). V postopku preiskave sta tudi primera pokojne Jasne Pungeršek in pokojnega Milodraga Kukiča, ki ju zato, ker je eden od osumljenih zdravnikov tudi sodni izvedenec, usmerja Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je v obeh primerih odredilo izdelavo izvedenskega mnenja komisiji za fakultetna izvedenska mnenja v Ljubljani. Nekaj dvomljivih primerov, za katere so izvedeli na tožilstvu, pa je že absolutno zastaralo. Kazenski pregon v teh primerih ni več mogoč. MILENA B. POKLIČ ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ Vsem je žal »Obžalujemo, da je prišlo do nedopustnih malomarnosti pri zdravljenju bolnikov z rakavimi boleznimi v eni od slovenskih bolnišnic. Da bi zaščitili predvsem pravice bolnikov, smo se v Zdravniški zbornici Slovenije zadeve lotili z vso resnostjo. Nadzorni zdravniki -strokovnjaki posameznih področij - so za pregledovanje posameznih primerov in ocenjevanju morebitne škode za bolnike opravili več kot 400 ur. Poleg tega je Zdravniška zbornica Slovenije aprila 2003 oblikovala postopek v zvezi s pošiljanjem tkiv na histološki ali citološki pregled, ter ga posredovala vsem direktorjem slo-- Št. 46-18. november 2004 GOSPODARSTVO »Hvala bogu, trpljenja je konec« Delavci Tekstilne tovarne Prebold so si oddahnili - Stečajni postopek bo zaključen šele v treh ali štirih letih, napove duje stečajni upravitelj Branko Đorđevič Ko se je minuli petek predsednik uprave Tekstilne tovarne Prebold Mitja Riba-rič odločil, da raje kot svoj odstop predlaga stečaj podjetja, si je večina delavcev oddahnila. Po večletni agoniji podjetja, v kateri se je število zaposlenih več kot prepolovilo in se zaustavilo pri številki 213, zdaj končno vedo, pri čem so. Jutri bo začel teči 15-dnevni rok, v katerem bodo skupaj z Ri-baričem dobili odpovedi, sindikat pa obljublja, da bo delavcem poskušal čim prej zagotoviti denar iz jamstvenega sklada. Branko Đorđevič, ki je v torek že začel s stečajnim postopkom, meni, da stečaj ne bo enostaven in da ga prej kot v treh ali štirih letih ne bo mogel zaključiti. Kriza v Tekstilni tovarni Prebold je zadnji mesec dosegla svoje dno. Delavci so zadnjo plačo, pa še to komaj prvo tretjino avgustovske, dobili 12. oktobra. Preostanka niso dočakali, ker podjetje ni imelo denarja. Denarja tudi ni bilo za nakup surovin, tako da je zadnja dva tedna bila večina zaposlenih doma na čakanju. Tisti, ki so še prihajali v tovarno, pa so morali delati na mrzlem, saj podjetje ni imelo niti za plin. Ste- čajni upravitelj Branko Djordevič je zato v torek, ko je prišel v tovarno, moral najprej poskrbeti za kurjavo. Seveda je takoj začel tudi z vsemi stečajnimi postopki. Kot je povedal, bo stečaj vse prej kot enostaven, v najboljšem primeru pa ga bo lahko zaključil šele v treh ali štirih letih. Kompleks tekstilne tovarne je namreč zelo velik, saj se razprostira na kar 14 hektarih. Đorđevič pričakuje, da bo s prodajo nepremičnin, ki so sicer vsa pod hipoteko, lahko začel že v začetku prihodnjega leta, z vodstvom občine pa se bo poskušal dogovoriti, da bi na tem območju uredili industrijsko cono. »To bi bil najboljši način, da se v kraju zagotovi vsaj nekaj delovnih mest,« pravi. Ali bo v tovarni ohranil del proizvodnje, stečajni upravitelj še ne ve. Počakati mora na ugotovitve elaborata, ki naj bi pokazale, ali se kaj takšnega sploh še splača. Bo pa za krajši čas obdržal v službi nekaj delavcev iz programa nogavic, da bodo dokončali že pred stečajem sprejeta naročila. Čeprav je sodeloval že pri prisilni poravnavi, za zdaj še ne more oceniti, kolikšno je premoženje tovarne, prav tako Bodo Laščani ostali praznih rok? Prodaja največje srbske polnilnice mineralnih vod Knjaz Miloš se je spet zapletla. Potem ko so v začetku tedna vsi trije ponudniki za prevzem podjetja, med katerimi je tudi Pivovarna Laško, izboljšali svoje ponudbe, je v torek zvečer agencija za privatizacijo sporočila, da nobena od njih ne ustreza razpisnim pogojem. Agencija je tudi sporočila, naj se odslej vsak od delničarjev kar sam odloči, katera od ponudb se mu zdi najbolj sprejemljiva. To pomeni, da zdaj država in mah delničarji svoje delnice prodajajo vsak zase. Po neuradnih informacijah naj bi se mali delničarji, ki imajo 30 odstotkov delnic, že odločili za ponudbo londonske družbe FPP Balkan Limited, ki je za delnico ponudila. Država, ki ima nekaj več kot 40-odstotni delež Knja-za Miloša, pa se bo z vsemi tremi ponudniki v prihodnjih dneh sestala še enkrat in se šele potem odločila, komu be prodala svoje delnice. Pivovarna Laško je v izboljšani ponudbi za eno delnico ponudila 247 evrov, kar je za 12 evrov manj, kot je zahtevala država, odkupiti pa je pripravljena 50 odstotkov delnic in eno delnico. Vendar pa so se Laščani pripravljeni pogovarjati tudi o nakupu večjega deleža, če bo zanimanje za njihovo ponudbo večje. Pogojem države nista zadostila tudi tekmeca Pivovarne Laško. Družba Apurna, ki je v lasti francoskega Danoneja in srbskega košarkarja Vladeta Divca, je za delnico ponudila 20 evrov manj od Laščanov. Pri tem je pripravljena odkupiti med 50 in 71,87 odstotka družbe. Londonska finančna družba FPP Balkan Limited, ki ima v lasti že četrtino družbe, pa za je delnico ponudila največ, kar 298 evrov, vendar je pripravljeni kupiti med 25 in 33,69 odstotka delnic. To pa je približno toliko delnic, kot jih imajo v lasti mali delničarji. JI »Možna sta dva scenarija - zmerno optimistični, ki pomeni, da bo tovarna ohranila oba osnovna programa, in črni, po katerem bi enega od programov morali opustiti. O likvidaciji ali stečaju ne razmišljam, saj sem v Prebold prišel zato, da tovarno zopet postavim na noge.« Mitja Ribarič, oktober 2003 pa tudi še ne ve natančno, kakšne so njene obveznosti do upnikov. Je pa že sedaj jasno, da so zelo velike, saj vodstvu podjetja ni uspelo poravnati niti vseh terjatev iz prisilne poravnave, celotna izguba pa znaša okrog 660 milijonov tolarjev. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Tekstilna tovarna Prebold je v svojih najboljših časih zaposlovala preko 1.500 ljudi, pred stečajem jih je i mal na seznamu le še 213. Čeprav je umirala že nekaj let, pomeni njen dokončni propad hud udarec za kraj in i zlasti za prebivalce, saj je v tovami iz mnogih družin delalo tudi po več generacij. Infond prekrižal načrte lastnikom opekarne Poskus za likvidacijo opekarne na Ljubečni ni uspel - Nepremičnine bodo prodaj že prihodnji mesec, o usodi Arta bo odločala država Direktorju Industrije keramičnih izdelkov Ljubeč-na Emilu Štuklju ni uspel poskus, da bi brez nadzora drugega največjega lastnika podjetja opravil zadnjo fazo prodaje opekarne. KBM Infond namreč na torkovi skupščini ni podprl njegovega predloga o likvidaciji, predvsem pa o tem, kdo bi vodil likvidacijski postopek. Štukelj, ki sicer meni, da Mariborčani samo taktizira-jo, ker bi radi prodali svoj delež, se zaradi tega ne sekira preveč. Še vedno veliko premoženje opekarne bo pač prodajal pod budnim očesom nadzornega sveta, javni razpis pa namerava objaviti že prihodnji mesec. Ko bo prodaja končana bo najbrž konec tudi več kot 120-letne zgodovine opekarništva na Celjskem. Kriza celjske opekarne se je začela že leta 2001, ko so zabeležili kar 380 milijonov tolarjev izgube, in nadaljevala v naslednjih letih, ko so se likvidnostne razmere še poslabšale. Med drugim so jih pokopali visoki stroški financiranja naložb v povečanje proizvodnih zmogljivosti, saj si hkrati niso znah zagotoviti tudi trga, na katerem bi zaslužili zadosti denarja za vračilo posojil. Iz krize so se poskušali rešiti s prisilno po-- Št. 46 -18. Emil Štukelj bi rad za premoženje celjske opekarne iztržil toliko, da bi poplačal vse upnike in da bi kaj ostalo tudi za lastnike podjetja. ravnavo in s prodajo odvečnega premoženja, vendar jim to, vsaj doslej, še ni uspelo. Pa čeprav so postavili na cesto skoraj polovico zaposlenih in proizvodni program klinker opek prenesli na novo podjetje Klinker, tako da je matični družbi ostalo le še večji del nekdanjega premoženja in se je zadnje leto ukvarjala predvsem z nepremičninsko dejavnostjo. Dragi mrlič »Opekarna je že skoraj eno leto in pol mrtva družba, saj jo je zadnji redno zaposleni delavec zapustil poleti leta 2003, od takrat pa v njej tudi ni več nobene proizvod- nje. Podjetje ima še cel kup neporavnanih terjatev iz prisilne poravnave, ima pa tudi še veliko premoženja. Lastniki so ocenili, da ga je še toliko, da bodo z njim lahko pokrili vse obveznosti,« pojasnjuje Emil štukelj, ki je vodenje opekarne prevzel lani. Podjetja se želi »znebiti« čim prej, saj imajo z njim zelo velike stroške. Samo za stavbno zemljišče morajo na leto plačati občini kar za 20 milijonov tolarjev nadomestila. Poleg tega pa je za prodajo opekarne zainteresiran tudi kot lastnik. Nekaj več kot 60 odstotni delež podjetja je namreč v lasti Klinkerja, katerega stoodstotni lastnik pa je družba, za katero stoji Štukelj. Klinker je pravzaprav vse, kar je še ostalo od nekdaj velike celjske opekarne, vendar podjetje ne sodi več v sistem Ljubečne. Emil Štukelj odločno zavrača namige, da je do podjetja prišel na »lahek« način in da se ga bo prej ali slej znebil in pri tem veliko zaslužil. »Ko se je prodajal Klinker, me v Ljubečni sploh še ni bilo, poleg tega pa smo za objekte in okrog 33.000 kvadratnih metrov zemljišča plačali toliko, kot je bilo zahtevano v razpisu - to je nekaj manj kot 600 milijonov tolarjev,« poudarja. Opekarna ima še okrc 35.000 kvadratnih metri zemljišča, ki se na zahoi strani naslanja na bodočo i? voznico z avtoceste. Izkupj ček od prodaje zato najbn ne bo majhen. Štukelj raču na, da bodo iztržili celo toi ko, da bo potem, ko bodo pdj plačali vse terjatve, kaj ostal 10 tudi za lastnike. Vsaj kalj šnih 200 tolarjev na delnica »Lahko bi se odločili za sta čaj podjetja, vendar bi v ten primeru upniki dobili mara lastniki pa bi zagotovo osta 11 praznih rok,« pravi. O Artu naj odloči država i Z opekarno je povezana tu di usoda njene invalidske hčfl rinske družbe Ljubečna Art, j kateri so izdelovali unikata keramične izdelke. Še lani r bilo v Artu zaposlenih 60 ljw di, letos jih je 43, pa še ti so íj nekaj časa doma na čakanji Kakšen konec bodo nameni temu podjetju, Štukelj še À ve. Stečaj, vsaj za sedaj, ne pridj vpoštev, saj bi za to mora« dati soglasje tudi vlada. »Afl bo treba reševati skupaj z rrul nistrstvom za delo, vendar le potem, ko se bo sestavili nova vlada. Če se bodo v Ljub ljani odločili, da podjetje o* tane, bodo morali proizvod" njo tudi subvencionirati,« W jasnjuje Štukelj. I JANJA INTIHAÍ) panneri najboljšim okusom Gramat zamenjuje nadzornike Zaradi lastniških sprememb tudi spremembe v nadzornem svetu - Gramat bi kupil Ingradovo proizvodno halo v Medlogu Celjski Gramat je za jutri sklical izredno sejo skupščine, na kateri bodo razrešili dosedanji nadzorni svet, in imenovali novega. Rot je znano, je konec sep-gmbra Ingrad Koncem svoj večinski, skoraj 75-odstot-ni lastniški delež v Grama-tu prodal Cestnemu podjetju Maribor, zaradi česar je največji lastnik koncema, velenjski Vegrad, odstavil direktorja Sama Štanteta. Od treh članov nadzornega sveta Gramata sta Dušan Erja-lec in Samo Štante že 8. okto-ira odstopila sama, predsednico Hildo Tovšak, sicer ge-leralno direktorico Vegrada, p bodo odpoklicali na seji kupščine. Novi lastniki so za ove člane nadzornega sveta redlagali direktorja Cestne-9 podjetja Maribor in lastni-a podjetja Ekos Dramlje Ja- Tuš osvojil še Krško Celjski Engrotuš bo prihodnji teden odprl svoj prvi trgovski center v Krškem. V objekt so vložili kar 950 milijonov tolarjev, pro-itjajne površine, ki se raztezajo na več kot 2.400 kvadratnih metrih, pa bodo po- T\iševega supermarke-ta zasedli še drogerija Tuš, prodajalna z oblačili Metro, frizerski salon in bife. V novem trgovskem centru, za katerega je direktor jEngrotuša Aleksander Svetelšek prepričan, da bo prav tako uspešen kot njihovi ostali centri po Sloveniji, bo ledno zaposlitev dobilo več kot 50 oseb. JI Kapis tudi na Bližnji vzhod? Tovarna kablov iz Tomi-slavgrada, ki je v lasti pe-trovškega podjetja Kapis, bo letos izdelala za 8 tisoč ton kablov in žic, prihodki pa se bodo povzpeli na 18 do 20 milijonov evrov. Lani je Kapis ustvaril 13,5 |ailijona evrov prihodkov ;in imel 300 tisoč evrov čistega dobička. Kot je povedal direktor in lastnik Iztok Piki, zelo resno razmiš-jo o možnosti sodelovanja s podjetjem Aluminij iz poštarja, s sarajevskim Energoinvestom pa se dogovarjajo o skupnih projektih v Libiji in na drugih arabskih trgih. JI neza Škoberneta (Ekos ima 57-odstotni lastniški delež cestnega podjetja) ter Matjaža Mernika in Mojco Zapušek. Direktor Gramata Gregor Jan pričakuje, da bo skupščina minila mirno in brez zapletov, bolj pa ga skrbi, kako se bodo zadeve razpletíe v Ingrad Koncernu. 1\tdi on je prepričan, da je Štante delež v Gramatu prodal zgolj zato, ker od te naložbe koncem ni imel nobenih finančnih koristi, s prodajo pa so v podjetje prišla nujno potrebna sredstva za izboljšanje likvidnosti. Posel z Medlogom propadel Kot je znano, je Štante del denarja od prodaje Gramata nameraval vložiti v nakup hale_ v Medlogu, kjer bi poleg proi-" zvodnih uredili tudi poslovne prostore koncema. S tem bi rešil stisko s pisarnami na Lavi. Koncem je namreč doslej uporabljal prostore Ingra-da VNG v stečaju, ki pa jih je stečajni upravitelj Branko Đorđevič začel prodajati. Kam bodo zdaj šli zaposleni, se še ne ve, hala v Medlogu, ki je prav tako v lasti Ingrada VNG in za katero se je Štante že pogodil z Dordevičem, vendar so po zamenjavi vsi dogovori padli v vodo, pa je zdaj postavljena na dražbo. Prvi narok je bil včeraj, ali je dražba uspela, pa nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti. Za 9.000 kvadratnih metrov velik objekt, v katerem sta železokrivnica in ključavničarska delavnica, za opremo v njem ter za 5.100 kvadratnih metrov zemljišča je bila postavljena likvidacijska Samo Štante po odstavitvi z direktorske funkcije ni uresničil svoje napovedi o »ustreznih ukrepih«, ker ga nadzorni svet ni razrešil na pravilen način. Po predaji poslov novemu direktorju Ivanu Krofliču je še vedno v službi v Ingrad Koncernu. V skladu z individualno pogodbo mu morajo do začetka decembra ponuditi novo delovno mesto, ki pa ga, kot pravi, najverjetneje ne bo sprejel. vrednost 72 milijonov tolarjev. Za nakup sta se zanimala samostojni podjetnik iz Celja Milan Lepetič in Gramat. Kot je pojasnil Jan, bi jim hala v Medlogu prišla zelo prav, saj se del dejavnosti v njej odvija tudi za potrebe njihovega podjetja. JANJA INTIHAR Etol lovi načrte Letošnja rast v Etolu je nekoliko skromnejša kot lani, po devetih mesecih poslovanja pa v podjetju niso v celoti izpolnili načrtov. Ustvarili so 5,6 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje, kar je za 5,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in za 4,6 odstotka manj od načrtovanega. Za prav tolikšen odstotek so v devetih mesecih povečali čisti dobiček, ki je znašal 806,5 milijona tolarjev. Stopnja dobičkonosnosti je bila 14-odstotna in je višja, kot so načrtovali. V Etolu ocenjujejo, da je priključitev k EU prinesla tudi nekatere manj ugodne učinke. Na trgu z živilskimi izdelki je vse bolj ostra konkurenca, pritisk na znižanje cen pa je velik predvsem na »njihovem« področju, to je v proizvodnji brezalkoholnih pijač in prigrizkov. Po drugi strani se zvišujejo nabavne cene pomembnih surovin, zlasti sladkorja. Za ohranitev rentabilnosti posameznih programov iščejo cenejše alternativne surovine, nove razmere na trgu pa že upošte- vajo pri določanju cen novih izdelkov. Letos v Etolu načrtujejo 10-odstotno povečanje čistih prihodkov iz prodaje in tudi dobička. JI 90,6 95,1 imim\ 95,9 100,3 Sadike za Belgijo in Avstrijo Sadjarstvo Mirosan bo tudi letos v Belgijo in Avstrijo izvozilo okrog 20 tisoč sadnih sadik. V podjetju pravijo, da je kakovost letošnjega letnika zelo dobra, saj je bilo vreme pridelavi bolj naklonjeno kot v zadnjih letih. V Mirosanu na leto pridelajo 300 tisoč sadnih sadik, s katerimi oskrbujejo predvsem ljubiteljske in tudi večje sadjarje. Tako kot pri sadikah je letos dobra tudi kakovost jabolk. V hladilnih celicah jih čaka na sortiranje in prodajo v naslednjih devetih mesecih okrog 6 tisoč ton. Kot je povedal tehnični direktor Vlado Korber, za tržno pridelavo prevladujejo bolj zanimive sorte, kot so brae-burn, zlati delišes in nova sorta fuj i, sorta idared pa se počasi umika. Mirosan bo letos izvozil 20 tisoč sadnih sadik. - Št. 46-18. november 2004 - Brez jesenskega zatišja Sivi jesenski dnevi so minili v znamenju rasti vseh pomembnejših tečajev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Slovenski borzni indeks SBI 20 je do ponedeljka pridobil 0,9 odstotka vrednosti in četrtkovo trgovanje končal pri vrednosti 4.893,19 točke. Na borznem trgu so se ta teden prebudile delnice Krke (KRKG), ki so se ob prometu 548 milijonov SIT podražile za 3 odstotke in četrtkovo trgovanje zaključile pri vrednosti 85.626,34 SIT. Med prometnejšimi so bile tudi Mercatorje-ve delnice s katerimi je bilo do četrtka opravljenega za 353 milijonov SIT poslov, tečaj pa je padel za 0,3 odstotka. Padec tečaja lahko pripišemo objavi slabših poslovnih rezultatov v minulem obdobju, saj je skupina Mercator v obdobju od januarja do septembra letos dosegla 21 odstotkov nižji čisti poslovni izid iz rednega delovanja kot v enakem obdobju lani. Najdonosnejši vrednostni papir minulega tedna so bile delnice Salusa (SALR), s 6,66-odstotno donosnostjo ob tedenskem prometu 68 milijonov SIT. Največji padec so v minulem tednu do četrtka doživele delnice Kompas MTS (MTSG), s 4,96-odstotno izgubo, četrtkovo trgovanje pa so zaključile prizoriti in poskrbeti za us-rezne rešitve. Tako bi lahko nekaj pomanjkljivosti od-iravili med gradnjo, vendar ji se ta zavlekla. Investitor-p, občine Šaleške doline in piinistrstvo, so menda dokaj nemočni, popravila pa bo moral poplačati izvajalec, saj se je izkazalo, da so pri gradnji «pake, ki bi jih SCT moral fired videti. Prostori velenjskega VDC kljub uradni otvoritvi še vedno samevajo. »Vsem, predvsem varovancem, je žal, ker še nismo v novih prostorih. Vseeno bomo, predvsem zaradi varnosti, raje počakali, dokler objekt ne bo ustrezal tehničnim predpisom,« pravi Lesnjakova in upa, da se bodo lahko varovanci decembra le preselili v nove prostore. Trenutno je 35 velenjskih varovancev še vedno na treh lokacijah (v enem od blokov, v domu za ostarele in v šoli s prilagojenim programom), medtem ko je uprava na povsem četrti lokaciji. Nov VDC, sicer grajen kot prizidek k obstoječemu šol- skemu poslopju, bo deloval kot samostojna enota, v njem pa bo program delovnega usposabljanja obiskovalo 40 varovancev. Naložba je znašala več kot 283 milijonov tolarjev, k čemur je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prispevalo več kot polovico, slabo tretjino v Mestni občini Velenje, ostalo pa v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki. VDC Ježek od lanskega ok tobra deluje v okviru regij skega VDC Saša, ki poleg velenjske vključuje še enoti Mozirje in Maksi Žalec. Vo- denje regijskega zavoda s sedežem v Velenju je kot v. d. direktorice prevzela Darja Lesnjak, vanj je zdaj vključenih 63 varovancev, z dograditvijo novih prostorbv v Velenju pa naj bi vključili 90 varovancev. URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIČ Mozirski svetniki so na sredini seji zavrnili oziroma zahtevali dopolnitev kar treh zaporednih točk z dnevnega reda, čemur smo na sejah občinskih svetov, sploh v manjših občinah, redko priča. Tako so med drugim zahtevali podrobnejši predlog arhitektonske ureditve večnamenskega prostora pred Mozirskim gajem. V poročilu o izvajanju komunalne infrastrukture za območje ureditvenega načrta Podrožnik in Brdce se v bistvu skrivajo komunalni in drugi prispevki, ki so jih v proračun namenili podjetje Constructa, ki skrbi za komunalno urejanje Podrožnika, velenjski Ve-grad za komunalni prispevek na Brdcah ter dobrih 6 milijonov komunalnega in 20 milijonov posebnega prispevka, ki ga je za urejanje mozirskega trga namenilo podjetje Engrotuš. Svetniki so zahtevali podrobnejše poročilo o vseh sredstvih, ki jih je občina vložila za dokumentacijo in nasploh v urejanje stanovanjsko-poslovne cone Podrožnik, ter prilivih v proračun s tega naslova. Svetniki so zavrnili predlagano podražitev ekonomske cene v vrtcu. Razprava se je vrtela okrog visokih zneskov, ki jih morajo občine nameniti za predšolsko vzgojo. Vrtec v Mozirju je kot organizacijska enota združen z osnovno šolo na Rečici, svetniki pa so naložili občinski upravi, naj pripravi najbolj smiseln in najcenejši predlog reorganizacije tako za vrtec kot za šolo. Posebej so svetniki obravnavali še drugi rebalans letošnjega proračuna. Po sprejetem proračunu naj bi v občini zbrali 981 milijonov tolarjev, s prvim rebalansom v marcu so predvideli milijardo 61 milijonov, z zadnjim rebalansom pa so proračun oklestili na 969 milijonov tolarjev. Po obrazložitvi občinske uprave je do nižjih prihodkov prišlo predvsem zaradi prekinitve del v stanovanjsko-poslovni coni Podrožnik. Ob tem so svetniki opozarjali, da je v proračun za prihodnje leto prenešenih preveč obveznosti, skupno gre za 186 milijonov tolarjev, in spraševali, zakaj v Mozirju začenjajo z novimi naložbami, ko še starih niso poplačali. Po dolgi razpravi so svetniki rebalans sicer sprejeli, ob tem pa naložili občinski upravi, da mora pripraviti točen pregled finančnega poslovanja, iz katerega bodo svetniki razbrali dejansko zadolženost občine. US Žrebanje: v soboto, 20. 11. 2004 Z OBČINSKIH SVETOV Soglasje za nakup nakladalca MOZIRJE-V teh dneh ve-svetnikov v občinah, od 1er vozijo odpadke na celj-:o odlagališče, brez poseb-Jih pripomb sprejema pred-*>g celjskih Javnih naprav za aakup nakladalca javnih od-Ipadkov. Nakladalec bo v lasti občin, ki sofinancirajo na-jkup iz letos zbrane takse za jObremenjevanje okolja, zato [občinskih proračunov ne bodo posebej bremenili. Nakladalec bo postal del infrastrukture odlagališča Bukovžlak, Javnih napravah ocenjujejo, da bo stal približno 40 mi- lijonov tolarjev, namenjen pa bo predvsem sortiranju in prekladanju komunalnih odpadkov ter nalaganju v drobilec odpadkov na deponiji. Potreben sklep so sprejeli občinski svetniki v Mozirju, pred njimi tudi v Žalcu in nekaterih drugih občinah. Za in proti MOZIRJE, LUČE - Devet zgornjesavinjskih in šaleških občin se je že pred časom začelo povezovati pri skupnih projektih. Spomladi so ustanovili medobčinski inšpektorat, zdaj ustanavljajo skupen Urad za okolje in prostor Saša regije. Urad naj bi v okviru svojih pristojnosti določal rabo prostora in prostorske uredi- tve lokalnega pomena, še posebej pa naj bi v uradu skrbeli za strokovnost in popolnost gradiv, svetovali županom pri urejanju prostora ter koordinirali strokovne naloge, ki jih za občino opravljajo pravne in fizične osebe. Urad naj bi vodil vodja, ki bi ga imenoval velenjski župan Srečko Meh, sredstva za delo pa bi zagotovile občine glede na dejansko opravljene ure. V občinah bi si tako zagotovili sodelovanje občinskega urbanista, kar predpisuje zakon, po drugi strani pa bistveno racionalizirali delo. Predlog odloka so v prvi obravnavi svetniki v Mozirju potrdili, medtem ko so ga v Lučah zavrnili. US ob 10. uri, na Titovem trgu v Velenju. Pustni čas se začenja V četrtek, 11. novembra, točno ob 11. uri je Pust Mozirski najavil začetek pustnega časa, ki 83 bo zaključil prihodnje leto na pepelnično sredo. Mozirjani so navado o oznanilu pustnih ^tivnosti sprejeli z vstopom v združenje evropskih karnevalskih mest. V četrtek jih je sprejel mozirski župan Ivo Suhoveršnik (na sliki), nato pa so z izstrelitvijo rakete simbolično naznanili začetek pustnih norčij, ki bodo vrhunec dosegle s tradicionalnim torkovim karnevalom, za katerega v Mozirju napovedujejo, da bo največji doslej. Foto: CIRIL SEM apetost velikega ijeval priljubljeni IPETER POLESte Som'skupine ATOM1K t- ARMONIKVn __ ésenečenji! 90.6 95.1 RADIO CELJE 95,9 100,3 Opremljena, klimatizirana počitniška hlSa še 50 nagrad,.. in delu nekoč I g LAŠKO J ŠENTJUR | Zgodbe o življenju NOVI TEDNI! Trgatev v snegu Dan pred martinovim sta šentjurski župan Štefan Ti sel in mestni viničar Aci Urbajs pripravila v Zgornjen trgu pred Ipavčevo hišo trgatev potomke več kot 450 le stare trte modre kavčine. Grozdje s trte, ki so jo v Šentjurju dobili z mariborskeg Lenta, so obrali kljub slabemu vremenu, saj trgačev, ki si jim zapele tudi članice ŽPZ skladateljev Ipavcev, niso zmo tile niti snežinke. Za šentjursko modro kavčino skrbi mest ni viničar Aci Urbajs, ki po trgatvi poskrbi tudi za prešanji in nego mladega vina. Vino s trte so sprva merili v decili trih, lanska vinska letina pa je že presegla pet litrov. IS, foto: Mí Jože Bohorč častni godec Odlični harmonikar Jože Bohorč iz Gorice pri Slivnici je prejel na letošnjem zaključku podelitve slavčkov v Domžalah laskavo priznanje častni godec. Jože je velik ljubitelj harmonike in ljudskega petja, veliko nastopa tudi s svojo glasbeno skupino. Rad se pohvali, da zna na pamet zaigrati prav vse Slakove skladbe, ki jih je več kot 500. Če k temu dodamo še druge, potem je njegov repertoar resnično velik in zadovolji prav vsakogar. Prvi častni godec je postal Viki Ašič st., za njim so to priznanje dobili Tonček Plut in Beneški fantje, lani pa je organizator s častnim godcem vseh godcev nagradil Lojzeta Slaka, ki je letos z ansamblom praznoval K NAKRATKO Za čistejše okolje ŠENTJUR - V občini skušajo do konca leta spraviti pa streho še dve naložbi v komunalno infrastrukturo. Tako s< v začetku novembra podpisali pogodbi za gradnjo kanalizacije s čistilno napravo v naselju Primož in gradnjo prve faze kolektorjev v Šentjurju. Kanalizacijsko omrežje v dolžini 2,8 kilometra in čistilno napravo z zmogljivostjo 100 populacijskih enot v Primožu bo zgradilo Cestno podjetje Mari; bor. Kot najugodnejši ponudnik so bili Mariborčani izbrani med sedmimi podjetji na javnem razpisu, po zagotovilih p* naj bi dela v skupni vrednosti 45 milijonov tolarjev opravili do konca leta. Prav tako do konca leta naj bi tudi v Šentjurju delavci velenjskega Veka opravili dela pri izgradnji prve fa# kanalizacijskih kolektorjev. Velenjčani so bili izbrani med štirimi ponudniki, začetna dela pri izgradnji kanalizacije za odvajanje odpadnih voda z območja ožjega središča Šentjurja pa so ocenjena na 34 milijonov tolarjev. IS Jože Bohorč 40-letnico. Lojze Slak in Jo že Bohorč sta velika glasbe na in tudi siceršnja prijate Ija. Jožetu Bohorču čestitamo in mu želimo še velike uspešnih glasbenih let. TV, foto: MARKO NOVA? Spominski večer za Jureta V Knjižnici Laško pripravljajo nocoj, v četrtek, ob 19. uri spominski večer, posvečen Juretu Krašovcu. Od smrti novinarja, publicista, kulturnika in zaslužnega občana Laškega so minili trije meseci in organizatorji menijo, da je zdaj pravi čas, da se v miru os-. vetli njegovo delo in za razmislek ob sadovih Krašov-čevih prizadevanj, ki so pomembna za občino in širše območje. Uvod v spominski večer pripravlja ravnateljica knjižnice Metka Kovačič, o Juretovem delu pa bodo spregovorili župan Jože Rajh, Vlado Marot, dosedanji predsednik Odbora za etno dejavnost Možnar -zdaj poimenovanega tudi po Juretu Krašovcu, publicist Drago Medved in konzerva-torka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Anka Aškerc. IS Z glasbo za Filipov sklad Lions klub Celje že drugo leto pripravlja dobrodelni koncert za Filipov sklad, ki bo jutri, v petek, ob 19.30 v Kulturnem centru Laško. Filip, ki hodi v prvi razred OŠ Primoža Trubarja, potrebuje pisalni stroj z braillovo pisavo. Zakoncema Andreji in Er-vinu Jagodiču se je rodil sin Filip, ki je ob rojstvu tehtal le 600 gramov. Preživel je s pomočjo inkubatorja, vendar je ostal slep in še danes, ko je star sedem let, ne more hoditi. Starša sta vse vložila v njegovo zdravljenje, vendar se stanje ni bistveno izboljšalo. Žarek upanja je posi-jal, ko se je začel zdraviti na posebni kliniki pri dr. Mileni Stojčevič v Zagrebu, kamor ga še vedno redno vozijo na terapijo. Filipova velika ljubezen je glasba, s katero živi ves dan. S pomočjo pianista Benjamina Govže-ta razvija svoj glasbeni talent, saj zna že približno 300 pesmi, ki jih zaigra in zapoje. Tokrat bodo na odru nastopili vokalna skupina Gloria, ki že 22 let deluje na po- dročju slovenske ritmične duhovne glasbe, Majda Petan, ki vse svoje življenje posveča glasbi, glasbena skupina Agape iz Zagreba, ki že 20 let neguje duhovno glasbo, in Kvintet Dori, eden najbolj znanih narodnozabavnih ansamblov. Program bo povezoval Marjan Bunič. Kulturni center Laško se pridružuje humanitarni akciji z brezplačno dvorano in tehničnim osebjem, sponzorji koncerta pa so Elektro Turnšek, Alpos, Zavarovalna družba Adriatic in Paron. Dobrodelni koncert v Dobju Pred 100 leti ustanovljeno Kulturno umetniško društvo Dobje bo v nedeljo, 21. novembra, pripravilo dobrodelni koncert za družino Antlej, ki jo je pred tedni prizadel hud požar. V akcijo pomoči so se že vključili občina, rdeči križ, občani in drugi, nekaj pa naj bi prispevali tudi z dobrodelnim koncertom, na katerem bodo nastopili nonet Grič in Veseljaki iz Dobja, ansambli Majnik s Planine pri Sevnici, Matej Mogu, Lubo Užmah, Alojz Podvratnik s prijatelji iz Šmartnega ob Paki, Flip iz Šentvida pri Grobelnem, kvintet Dori, Jurovski gadi in Vitezi Celjski. Na dobrodelni koncert se bodo s posebnim avtobusom pripeljali tudi karitasovi dobrotniki iz Šmartnega v Rožni dolini z Ludvikom Stoparjem. Koncert se bo začel ob 15. uri. žuhanje«, vasovanje in dekliš-čino, »ohcet« ter »ofiranje« ob godovanjih, šege ob martino-vem, skupaj z rudarji šege ob sv. Barbari in s konjeniki »že-gananje« konj in sv. Štefanu, manjkali pa niso niti pri pripravi pustnega karnevala. Pri tem so sodelovali s številnimi strokovnjaki, da ne bi zašli na stranpoti. Materialne de-diščioe so se dotaknili s tematsko razstavo o slovenskih kozolcih. Na sobotnem večeru ljudskih pesmi, viž in šeg ob martinovein so Vladu Ma-rotu podelili častno jubilejno Maroltovo značko za dolgoletno delo pri obujanju in negovanju slovenskega ljudskega izročila. To priznanje podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti tistim, ki so dosegli in presegli že vse običajne okvire za podelitev drugih priznanj. Kot je povedal predstavnik laške območne izpostave Javnega sklada Ivan Medved, se to priznanje podeli izjemno redko, saj gre še za zelo neraziskano področje na folklorno-domoznanskem področju, kamor sodi tudi delo Odbora za etno dejavnost Jureta Krašovca Možnar. Razstava, ki je hkrati zadnja v prostorih Laškega dvorca, bo do konca novembra na ogled vsak delovni dan, po dogovoru pa je ogled mogoč tudi ob sobotah ali ne-deljah- MOJCA MAROT Do konca novembra bo v prostorih Laškega dvorca na ogled pregledna razstava o 20-letnem delu Odbora za etno dejavnost Jureta Krašovca Možnar. V sklopu prireditev 8. martinove-ga se je konec tedna v Laškem zvrstilo še več prireditev. Razstavo sta pripravila vodja Muzejske zbirke Laško Jože Majcen in dosedanji predsednik odbora Vlado Marot, ki je tudi hranil večino zbranih fotografij, brošur, zloženk, številnih zapisov ter video in avdio posnetkov, ki so nastali v vseh letih delovanja odbora. Več kot 400 posameznikov iz več kot desetih društev in skupin v laški ob- čini se je trudilo, da bi v mnogih prikazih mladim odstrli del preteklosti in življenja ljudi nekoč. V ospredje so postavili zlasti življenje kmečkih družin na podeželju, kjer je bilo delo velikokrat težko in fizično naporno, a so vseeno našli čas tudi za druženje in šege. Vlado Marot, ki ga je na mestu predsednika odbora septembra nasledila Bogomila Košec, je 20-letno delo odbora ocenil kot nekaj, kar je v tem času preraslo v pravo ljudsko gibanje, k sodelovanju pa so na letne prikaze vabili tudi pevce, godce, domače obrtnike, »štukar-je«, pritrkovalce, kmečke žene s svojimi dobrotami in druge- Na fotografijah, večino so posneli fotoreporterja Edi Ma-snec in Edo Einspieler ter Jolanda Sojč in Vlado Marot, je mogoče videti številna opravila in šege, ki si časovno sledijo vse od zgodnje pomladi do pozne zime: jurjevanje, florjevanje, izdelovanje »kranceljpinta«, s katerim so ozaljšali prenekateri »bohkov kot« v hišah, pranje peric, streljanje z možnarji, odhod k vojakom, žetev, mlačev in »likof«, prekrivanje streh s slamo, pa košnjo, oglarjenje, barantanje na živinskih sejmih, jesensko trgatev, teritev in izdelavo preje... Fotografski objektivi so ujeli, kako so obudili lovske šege, predstavili kovaška opravila, »ko- Razstavo o 20-letnem delu Odbora za etno dejavnost Jureta Krašovca Možnar je za občinstvo odpri dosedanji predsednik odbora Vlado Marot. ROGATEC ROGAŠKA S.) ŠMARJE P. J. Luštna noč z Romi Rogaški folkloristi so med najboljšimi v Sloveniji - Z zvezo Romov V Rogatcu je bogato kul-urno življenje. Folkloristi, imburaái, pevski zbori, pev-! ike skupine, gledališka skulina ... V teh dneh je javnost sebej pozorna na jubilej-dve desetletji ustvarjanja Iklorne skupine Kulturnega društva Anton Stefancio-! sa. Slovesnost bo preživela temperamentnimi Romi. Odlični rogaški folkloristi posebej posvečajo vzhod-ištajerskim plesom, ple-im igram in ljudskemu pet-I. S pesmimi, ki so ji zbrali domačem terenu, v pokra-ob Sotli (veliko jim jih je zapela domačinka Marija Geršak). Njihova ustvarjalnost je opažena v širši slovenski javnosti, saj so se uvrstili na letošnjem medob-močnem srečanju na Ravnah na Koroškem med osem najboljših skupin. Strokovnjaki visoko ocenjujejo tudi njihova oblačila, ki so plod raziskave o oblačilnem videzu in plesni kulturi na območju občine Rogatec (opravili sta jo etnologinji dr. Marija Makarovič in mentorica rogaških folklo-ristov Jelka Pšajd, v sodelovanju z dvema Rogatčan-kama). Oblačilni videz so raziskali med obiski pri tride- setih informatorjih ter s pomočjo petdesetih starinskih fotografij. Njihova oblačila predstavljajo praznično kmečko nošo iz leta 1900. Folklorna skupina iz Rogatca se s svojimi oblačili, plesi in petjem predstavlja po različnih krajih Slovenije, nastopajo tudi onkraj Sotle, na Hrvaškem. Letos so nastopili med drugim na množičnih poletnih igrah v Idriji, prihodnje leto bodo odšli v Nemčijo. Na leto nastopijo do tridesetkrat. V folklorni skupini nastopa dvanajst parov ter pet godbenikov, od najstnikov do tri-desetletnikov. Že zdaj razmišljajo o podmladku, ki ga bodo nekoč potrebovali. Prihodnje leto bodo poslali iz svojih vrst na izobraževanje mentorja, ki naj bi obudil delo otroške folklorne skupine. Osrednja slovesnost za 20-letnico rogaških folkloristov bo jutri, v petek, 19. novembra (ob 19.30 v Domu kulture), ko bo jubilejna prireditev Nocoj bo ena lušna noč. Predstavili bodo svoje sedanje ustvarjanje, za jutrišnji nastop pa pridno vadi tudi šest parov in harmonikar, ki so nastopali skupaj pred dvajsetimi leti. Na razstavi bo na Folklorna skupina iz Rogatca v prazničnih oblačilih rogaške okolice iz leta 1900, ki jih hvalijo tudi strokovnjaki. ogled petdeset prej omenjenih fotografij. Posebna jutrišnja kulturna poslastica bo nastop prave romske folklorne skupine. »Povabili smo odlično skupino, ki pleše drugačne plese kot v naših krajih. Skupino Romani Union iz Prekmur- ja smo najprej videli na televiziji, navezali smo stike ter jo povabili. Nastopila bo v okviru projekta Drugačnost nas združuje,« omenja predsednica rogaške skupine laura Gregorčič. Za glasbeni del bo poskrbela romska skupina Halgato band. Romska kul- tura ni le modna, je pestra in bogata. Rogaški folkloristi bodo Zvezi Romov Slovenije obisk vrnili. Tako bodo v jubilejnem letu, v začetku decembra, nastopili tudi v Murski Soboti. BRANE JERANKO Dragoceno jflarilo Šmarju Šmarje pri Jelšah bo prejelo v dar dragoceno zbirko starih razglednic, ki jo bo podaril najbolj znani slovenski zbiralec Zmago Tančič. Zbiralec, ki je najbolj znan po razglednicah Ljubljane (trenutno z odmevno razstavo v NUK-u) ter sodelovanju v različnih monografijah. Zmago Tančič iz Ljubljane je sin šmarskega župana z začetka prejšnjega stoletja Viktorja Tančiča, ki je omenjeno zbirko 140 razglednic iz časa do druge svetovne vojne tudi zbral. Tančič bo zbirko uradno izročil v last občini konec novembra, ko jo bodo v kulturnem domu tudi razstavili. Zbirko bo nato hranila domača knjižnica, za pozneje pa razmišljajo o njeni stalni razstavi v bodočem krajevnem muzeju, kjer bodo med drugim shranjeni originali kipov šmarske Kalvarije. Za muzejske prostore nameravajo preurediti župnijsko gospodarsko poslopje v centru Šmarja, kjer bi bil »muzej baroka«. Pa še to: najstarejša šmar-ska razglednica je iz leta 1897, izdana je bila le šest let za prvo ljubljansko razglednico. BRANE JERANKO Počasno slovo makadama V Obsotelju so v petek slovesno predali namenu najkrajšo povezavo občin Rogaška Slatina in Rogatec s Ptujem, ki je odslej v celoti asfaltirana. Gre za državno cesto Rogatec-Majšperk, ki je bila na hribovitem področju Stare grabe do tega mese-i še makadamska. Na 1,6 kilometra dolgem odseku, ki je na oddaljenem območju občine Rogaška Slatina, je država lani poskrbela za prvih 800 metrov asfalta, letos za preostanek. Letošnja naložba je državo stala dobrih 66 milijonov tolarjev. Zupan občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič in predsednik KS Sveti Florijan Martin Kidrič sta se na otvoritvi v govorih spominjala dolgoletnih prizadevanj v občini, da bi se rešili tega makadama, župan pa je obenem poudaril širši pomen naložbe za celjsko ter ptujsko regijo. Iz Stare grabe je do Ptuja komaj 25 kilometrov. Mag. Matija Majdič, ki je eden od direktorjev v Direkciji RS za ceste je opozoril, da je v Sloveniji še več kot 400 kilometrov državnih cest v makadamski izvedbi. Država asfaltira na leto od 15 do 20 kilometrov kar pomeni, da se bomo po obstoječem načinu financiranja znebili vsega državnega makadama šele čez dvajset let, je poudaril Majdič. BJ Od zastonj Interneta do tečajev V Šmarju pri Jelšah bodo v začetku decembra odprli Središče za samostojno učenje, ki omogoča vsem občanom brezplačno uporabo interneta in elektronske pošte ter brezplačni multimedijski pouk računalniških programov in tujih jezikov. Središče bo v stavbi v centru Šmarja, ki jo imenujejo »staro sodišče«. Središče za samostojno ske univerze Rogaška Slati- učenje, ki je državni projekt Andragoškega centra Slovenije, bo spadalo v okvir Ljud- 2 otvoritve dokončno asfaltirane najkrajše povezave med Obsoteljem » Ptujem v Stari grabi, na meji s Halozami. Trak so slovesno prerezali "lag, Matija Majdič iz republiške direkcije za ceste, župan Rogaške batine mag. Branko Kidrič in predsednik KS Sveti Florijan Martin Kidrič (od leve proti desni). Center brez pogojev Podjetniški center Rogaška Slatina, ki deluje od leta 1997, nima več pogojev za delovanje. V zadnjem obdobju ne izpolnjuje več za svoj obstoj niti enega državnega pogoja. Tako živi na območju centrovega delovanja manj kot 20 tisoč prebivalcev, ima manj kot štiri zaposlene (le enega) ... V slatinski občini so zato začeli postopek pripojitve podjetniškega centra k medobčinski Razvojni agenciji Sotla Šmarje pri Jelšah, pri čemer bo slatinski center njena izpostava (še vedno na istem mestu). Delovanje v okviru agencije Sotla bo stalo občino Rogaška Slatina po 4,5 milijone tolarjev na leto, podobno kot jo je doslej podjetniški center. Slatinski občinski svet se z vsem tem strinja, pridobiti pa je treba še mnenje soustanovitelja centra, obrtne zbornice. Z občinske strani pogojujejo svojo pripojitev zgolj s tem, da direktor medobčinske Sotle ne bo imel višje plače kot župan največje občine. Rogaške Slatine. Zdaj naj bi bilo drugače. Sicer je Občina Rogaška Slatina že bila soustanoviteljica Razvojne agencije Sotla (oziroma njenega predhodnika), vendar je doslej kot edina obsoteljska občina sodelovala zgolj v posameznih projektih. BJ na, kjer deluje takšno središče že od letošnjega aprila. V Rogaški Slatini nudijo interesentom, tako kot bodo tudi v Šmarju, vse zgoraj omenjene usluge, pri čemer je največ zanimanja za brezplačni internet. Med tujimi jeziki bo odslej v obeh krajih možnost multimedijskega učenja angleščine, nemščine in italijanščine. V Rogaški Slatini se občani v Središču za samostojno učenje največ zanimajo za italijanščino, saj so italijanski turisti v zdravilišču najštevilčnejši. Takšna središča so po Sloveniji namenjena vsem občanom, od otrok do upokojencev ter od brezposelnih do zaposlenih. V Rogaški Slatini obiskujejo obstoječi dve učni mesti (učno mesto pomeni delovni prostor z računalnikom ter vsem gradivom za učenje) predvsem slušatelji, ki so vključeni v izobraževalne programe ljudske univerze, v Šmarju pri Jel- šah računajo na najširši interes občanov. Šmarsko središče bo od obstoječega slatinskega bistveno večje, saj bo v njem kar sedem učnih mest. V Šmarju bosta občanom v središču po novem letu v pomoč kar dva mentorja, ki bosta zaposlena s pomočjo programa javnih del. V Rogaški Slatini, kjer je središče na voljo v času uradnih delovnih ur ljudske univerze (v prostorih kulturnega centra), se je potrebno za uporabo učnega mesta predhodno prijaviti po telefonu. Tako bo tudi v Šmarju pri Jelšah, vendar le do novega leta, ko bo središče postalo odprto vsak delavnik med 9. in 18. uro. Šmarsko središče je stalo dva milijona tolarjev, od česar je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport po razpisu sofinanciralo nakup računalnikov. V ljudski univerzi pričakujejo za denar iz ministrstva za delovanje središča šele za prihodnje šolsko leto. Šmarsko središče bo že 35. v Sloveniji. V naši regiji imajo podobna središča poleg Rogaške Slatine v Celju, Velenju in Žalcu, povsod v okviru ljudskih univerz. BRANE JERANKO 18 ZREČE ) SL. KONJICE I DOBRNA | □IS NOVI TEDNIH ^^ ■ ■ koncert VII Oliverja Dragojeviča II V I JĚĚs skupino Dupini Dragojević ^Velenje, i Rdeča dvorana Davor Radolfi & 20.11.2004 ob 20. uri Ritmo L,oco A Vstopnice; internetna prodaja: www.bebe-com.si; > telefonska prodaja: 01/587 48 67 od 9h do 15h Velenje: Big Bang, Turistično informai er, Mladinski servis; Celje: Big Bang Me Turistično informacijski center, Ekoop Žalec Mladinski servis; Slovenj Gradec Mladinski servis; Dravograd: Turistična agencija Relax. Z letošnjega brucovanja, ki ga je pripravil Mladinski klub Dobrna. Temelj bo prijateljstvo otrok Prvi konkretni dogovori o nadaljnjem sodelovanju mest dvojčkov: angleškega Sedbergha in Zreč Prejšnji teden so bili v Zrečah na obisku predstavniki angleškega mesta Sed-bergh, ki je Zreče med štirimi evropskimi mesti izbralo za svojega dvojčka. Delegaciji, ki jo je vodil Gerth Steadman, so predstavili svoje delo in življenje, ob obiskih podjetij, šol, kmetij in turističnih zanimivosti pa so se konkretno dogovarjali o oblikah bodočega sodelovanja. O vtisih, pričakovanjih in sprejetih dogovorih so obširneje spregovorili v petek na tiskovni konferenci. Čeprav nameravajo sodelovanje razširiti na tako rekoč vsa področja življenja, torej tudi na gospodarsko, bodo začeli z bolj preprostimi oblikami medsebojnega spoznavanja. Obe strani se veselita programov izmenjave mladih. V Sedberghu so že pred letom v ta namen oblikovali poseben fond, v Zrečah so ga začeli polniti po 6. oktobru, ko je bila izbira Zreč za mesto dvojček potrjena. S pomočjo zbranega denarja bodo pokrili stroške potovanj otrok, ki bodo potem bivali pri družinah v eni ali drugi državi. Pomembne stike so navezali tudi pri sodelovanju osnovnih in srednjih šol, kjer se poleg za počitniške izmenjave dogovarjajo tudi za dodaten pouk angleškega oziroma slovenskega jezika za gostujoče otroke. Ker so v obeh krajih številni ljubitelji glasbe, pa tudi pevski zbori in godbe, bo sodelovanje tesno tudi na tem področju. Ali kot je dejal član angleške delegacije: »Glasba je eden izmed velikih mednarodnih jezikov, prihodnost pa sloni na današnjih*otrocih in mladini. Prijateljstvo med otroki Koordinator projekta v Zrečah Urban Kodrič, župan Jože Košir in vodja angleške delegacije Gerth Steadman na tiskovni konferenci v Zrečah obeh mest bo trden temelj sodelovanja v prihodnosti.« Dogovorili so se tudi za izmenjave na drugih področ- jih. Likovni ustvarjalci bodo pripravili kolonije, v katerih bodo skupaj ustvarjali in se predstavili javnosti. Izmenja- vali se bodo kmetje, da spoznajo, kako od te dejavnosti živijo v drugem okolju, s čim vse lahko izboljšajo prihodek kmetije, kakšne so možno sti plasiranja izdelkov na obeh trgih ... V prihodnosti pričakujejo tudi tesnejše sodelovanje na področju malega in velikega gospodare tva. Da bi olajšali medseboj no turistično izmenjavo, so se že dogovorili za 10-odsto ten popust cen bivanja v enem ali drugem mestu. Od sodelovanja obe str» ni veliko pričakujeta. Ket so prvi stiki potrdili, da si tega tudi želita in se veselita, uspeh ne bi smel izostati. Kako hitri bodo koraki približevanja, pa je odvisno tudi od ljudi, ki v obeh n stih za to skrbijo. V Sedberghu so oblikovali poseben »svet«, v Zrečah pa koordinacijsko skupino, ki jo vodi župan Jože Košir in v ka teri so predstavniki razliČ nih področij. MILENA B. POKLIÍ Gimnazija že poleti Prejšnji teden so podpisali pogodbo za gradnjo konjiške gimnazije. Z njo se je izbrani ponudnik KBM-Leasing iz Maribora z izvajalcem Prevent gradnje zavezal, da bo novogradnjo v vrednosti 781 milijonov tolarjev končal v sedmih mesecih po pridobitvi vse dokumentacije. To je bil eden od pogojev, za katere so se dogovorili tik pred podpisom pogodbe. Prvotni datum dokončanja gradnje je bil namreč november 2005, Konjičani pa so prepričani, da bodo lahko vso potrebno dokumentacijo za gradnjo zagotovili prej, kot je pričakoval izbrani ponudnik. Dogovorili so se, da če bo gradbena dokumentacija pripravljena do 10. januarja 2005, bo gradnja končana v 7 mesecih, torej pravočasno, da bo gimnazijska zgradba lahko sprejela dijake že v začetku prihodnjega šolskega leta. Po pogodbi bo občina Slovenske Konjice začela odplačevati svoj del dolga lizingo-dajalcu leta 2006. Z vsakoletnim plačilom približno 37 milijonov tolarjev ga bo odplačala v desetih letih. MBP Mladi pod Paškim Kozjakom Mladinski klub Dobrna, ki povezuje blizu sto mladih iz krajev pod Paškim Kozjakom, pripravi marsikateri zanimiv dogodek. Zamisel za ustanovitev kluba, ki omogoča organizirano preživljanje prostega časa mladih, so uresničili predlani. Udejanili so jo predvsem dobrnski študenti, zato pozna širša javnost mladinski klub najbolj po brucovanjih. Letošnje je bilo v obdobju turobnih jesenskih dni, v slogu čarov- nic in vampirjev, zato so se morali bruci, mladi vampirčki, med drugim odžejati s pijačo »brucomor«. Dobrnčani poznajo mladinski klub med drugim po športnih prireditvah, z vsem skupaj pa se je mogoče seznaniti na njihovi spletni strani (mk.dobrna.si). Mladi si, tako kot v vseh krajih, želijo tudi na Dobrni lasten prostor. Klub vodi predsednik Drago Pungart-nik. BJ NAKRATKO Odprta vrata knjižnice SLOVENSKE KONJICE - Knjižnica se je tudi letos pridružila obeležitvi dneva splošnih knjižnic. Jutri, v petek, bo na dnevu odprtih vrat organizirala akcijo izmenjave knjig podarim-vzamem in omogočila odraslim uvajanje za uporabo sistema Cobiss (tudi v soboto). Ob dnevu odprtih vrat tudi letos omogočajo brezplačno vračilo-knjig zamudnikom s 4. opominom. Že včeraj pa so v okviru dneva splošnih knjižnic v kulturnem domu predstavili knjigo Ozdravimo bolečine hrbta. Pred volitvami ZREČE - Med štirimi slovenskimi občinami, ki sodelujejo v evropskem projektu mladinskih parlamentov, so tudi Zreče. Na volitve v prvi mladinski parlament, ki bodo ta petek in soboto, so se dobro pripravili, zadovoljni pa so tudi z odzivom mladih, ki se potegujejo za sedeže v parlamentu. Volilno pravico imajo vsi mladi, stari od 14 do 19 let. Volitve bodo tajne in neposredne. Čajanka SLOVENSKE KONJICE - V soboto bo na Dvorcu Trebnik prireditev, ki so jo poimenovali čajanka. Med 10. in 17. uro bodo ob klepetu z ustvarjalci različnih umetniških področij, ki bodo svoja dela razstavili v dvorskih prostorih, predstavili novoletni darilni program v Zeliščni galeriji. Kot se za čajanko spodobi, bo dogajanje spremljalo družabno pitje zeliščnega čaja. MBP Trinajstič in zadnjič V Zrečah je bila prejšnji teden že 13. slikarska kolonija, ki so jo vsa leta pripravljale Terme Zreče v sodelovanju s Kulturno umetniškim društvom kliničnega centra in medicinske fakultete dr. Lojza Kraigherja iz Ljubljane. Članom tega društva so se prt družili tudi nekateri akademski slikarji, tako da je v Zrečah in okolici od srede do nedelje ustvarjalo 35 umetnikov. Svoja dela s predstavili na razstavi, ki so jo odprli v soboto zvečer v Termah. Kolonija je bila v tej obliki v Zrečah zadnjič, saj je Unior sprejel pobudo organizatorjev konjiških Likovnih prijateljevanj i namerava še bolj aktivno vključiti v njihovo organizacijo. Po nedavno podpisanem protokolu bodo odslej odmevna Likovna prijateljevanja izmenoma v Zrečah in Slovenskih Konjicah. Prihodnje leto jih bodo pripravili v Zrečah. MBP Gost zadnjega literarnega večera gi Ekshibicionist, v kateri so objavljene tri sodobne drame, obravnava ljudi s socialnega roba, marginalce. Prva zgodba z naslovom Karajan C govori o junaku, ki vse doživlja skozi tresenje. Klinika Kozarcky je komedija o grotesknih manipulacijah pri zdravljenju alkoholikov, pri čemer je najbolj groteskno to, da se je igralec, ki je igral v omenjeni predstavi in ki je bil ozdravljen alkoholik, pregrešil in se vnovič vdal pijači. »Upam, da ne zaradi moje predstave,« smeje pristavi Jovanovič, ki je najbolj ponosen na svojega Ekshibicio-nista. Pri tem je zanimiva predvsem ideja o njenem nastanku. »V Izoli sem imel gledališko delavnico z mladimi, kjer so iz časopisov izrezovali članke in jih nato interpretirali. Eden od učencev je v lokalnem časopisu našel v Antiki je bil Dušan Jovanovič (levo). Pevec. zgodbo o moškem, ki zaradi razkazovanja svoje 'butare' nič hudega slutečim deklicam pristane v zaporu, vanj pa se zaljubi socialna delavka ...« Zgodbo je nato pokazal hrvaškemu kolegu, ki ga je prepričal, naj napiše osnutek drame in jo pošlje na natečaj na nemško televizijsko hišo, »kjer pa se je izkazalo, da bi moral biti pod osnutkom podpisan kolega«, pripoveduje Jovanovič. Da ne bi šel njegov trud v nič, je iz osnutka ustvaril dramo, tekst pa je bil pred dvema letoma ovenčan z Grumovo nagrado. Igra je bila po uprizoritvi v Mali drami uprizorjena še v Beogradu in Luxemburgu, trenutno pa se nanjo pripravljajo tudi na Slovaškem. »Ker sem osebe v igri poimenoval z angleškimi imeni, sem se pod tekst podpisal s psevdonimom O. J. Traven - z njim pa se je pogovarjal Zoran po O. J. Simpsonu, ki je bil tedaj aktualen, in po moji mami, ki je bila Travnova. Neumno se mi je namreč zdelo nekega ekshibicionista poimenovati Janez ali Jurček ...« svojo odločitev utemeljuje Dušan Jovanovič, ki živi in ustvarja v Ljubljani. BOJANA AVGUŠTINČIČ ALIEN PROTI PREDATORJU Vaško v Anini galeriji Akademski kipar Vasilij Četkovič - Vaško, ki se je pred časom s Prekorij pri Celju odselil v Rogaško Slatino, kjer zdaj živi in ustvarja, je pripravil izbirno razstavo svojih umetniških del v Anini galeriji v Rogaški Slatini. Vasilij Četkovič - Vaško pripada generaciji umetnikov, ki je diplomirala na Akade-«tiji za likovno umetnost v Ljubljani leta '965. Podlago za študij pri obeh profesorjih kalinih je pred tem dobil na Meštrovičevi •nali akademiji v Splitu, kjer je najprej vzlju- bil kamen. Ob številnih skulpturah iz najrazličnejših materialov, postavljenih po Sloveniji in tudi drugod, velja izpostaviti zlasti njegove številne slikarske opuse. Prav v njih je prepoznaven po svoji elementarnosti. Ženska, konj, bik ... so njegovi simboli energije,erotike, ljubezni, lepote in smisla življenja. Dogodek je priredil Zavod za kulturo Rogaška Slatina ob podpori občine Rogaška Slatina, Zdravilišča in Term Rogaška. Razstava bo na ogled do 29. januarja. MP 101 min., (Alien Vs. Predator). ZFtríl8r Režija: Paul W.S. Anderson Igrajo: Sanaa Lathan, Raoul Bova. Lance Henriksen, Ewen Bremner, Colin Salmon, Tommy Flanagan IlOVl TEDNIK_KULTUBA_19 Najboljši zbori s Celjskega OCENJUJEMO Otroci so hvaležno občinstvo Mladinske ali otroške predstave niso ravno gledališka zvezda stalnica, kljub temu, da marsikateri otrok požira sorodne knjižne zgodbe kot za stavo. Povest o Kastnerjevih dvojčicah, ki odraščata ločeno, pa je ravno pravšnja za odrski prikaz in zato toliko bolj zanimiva. Povest sta odlično priredili Ivana Djilas in Tatjana Doma: prva je vzela v roke režijsko taktirko, medtem ko je druga poskrbela za dramaturško obdelavo. Sodobna scena, ki je otroško žarela od pisanih barv, je bila podkrepljena z moderno glasbo, ki je na trenutke izstopala iz običajne mizanscene. V dobri uri je bila prikazana izvrstna zgodba o dekhcah, ki sta se po naključju srečali na počitnicah, izvedeli, da sta dvojčici, nato pa se zamenjali, da je prva, ki je živela le pri mami, spoznala še očeta in obratno. Spretnost, iskrenost in otroško naivna spontanost pripeljejo na koncu skupaj tudi ločena starša. Morda je bilo na trenutke mogoče pogrešiti preprostejše besedišče, pri čemer je govorno izstopala negutivku Manca Ogorevc. A očitno so se otroci izvrstno zabavali in razumeli tudi najzapletenej-še povedi. Če so se nekateri bali, da si bosta dvojčici Barbara Vidovič in Tina Gore-njak premalo podobni, se je krepko uštel. Neslutena podobnost je dokaz izvrstne ko-stumografije Jelene Prokovič. Tudi preostali protagonisti. Torek Rashid in Lučka Poč-kaj. Barbara Medvešček in Rastko Krošl, so se dobro vživeli v svoje vloge. Sicer pa oni niso igrali otrok, mar ne? Izjemno je bilo tudi občinstvo, saj so na koncu sledile ovaáje, ob katerih bi človek lahko pomislil, da so v gledališču sami odrasli. Otroci in mladi so zasedli vse kotičke v gledališču, celo galerijo. In naj se ve, da so imeli dvojčki prost vstop na predstavo. Bogve, če tudi odrasli. Dvojčki namreč. In bogve, če sta bila med stotnijo dvojčkov tudi kakšna Pikica in Tonček. To bi bilo izvrstno nadaljevanje gledališke adaptacije Kastnerjevih pripovedi. Nenazadnje pa lahko uporabijo tudi Kastnerjeve-ga junaka Emila in nadaljujejo z dvojčki - v eni od zgodb so kar trije. Skratka, predstava Dvojčici je odlična vstopnica za tisto, čemur pravimo »že kot otrok sem vzljubil gledališče«. Kdo ve, če ne bo kdo od mladih nudebudnežev prav zaradi ene »tistih« mladinskih predstav, ki so ga »zadele«, nekoč stal na istih odrskih deskah, kjer danes uprizarjajo pričujočo predstavo. TomaS V znamenju Pelikana V spomin na velikega celjskega fotografa Josipa Pelikana se v knežjem mestu to soboto začenjajo Pelikanovi dnevi, ki bodo v znamenju predavanj o fotografiji. Pelikanove dneve bo odprla fotografova hči Božena Pelikan, nato bodo o umetnosti fotografije spregovorili tudi različni strokovnjaki. Fotografsko društvo Celje ob tej priložnosti razpisuje tudi fotografski natečaj za Pelikanovo nagrado na prosto temo, prispela dela pa bodo od sredine decembra na ogled v celjskem Narodnem dómu. BA V soboto so se začela re-rjjska tekmovanja slovenjih pevskih zborov. Od še-tih tekmovanj so se na prem v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu iredstavili zbori od Celja do [oroške. Tekmovanje v Žalcu, na katerem je v dveh delih nastolilo 12 zborov, sta pripravi-I Javni sklad RS za kulturne ijavnosti in Območna izpo-ivá Žalec, zbore pa je oce-la komisija v sestavi Tomaž ibe, Branko Potočnik in >ka Lah. Namen tekmova-je spodbuditi delo zbo-in preveriti njihovo ka-ivost. Komisija je bronasta priznanja podelila ženskima PZ Dramlje in Karantania s Pre- valj, mešanim PZ Sele iz Bo-rovelj ter dvema celjskima, Cetisu in Celeii. Srebrna priznanja so prejeli moški PZ Vres s Prevalj ter mešani PZ Celjsko pevsko društvo, A Cappella Petrovče in Šmartno ob Paki. Zlato priznanje sta prejela Akademski pevski zbor Celje in mešani PZ Gorenje Velenje, zlato priznanje s pohvalo pa Komorni zbor Emanuel Čelje. Posebna priznanja so podelili zborovodji Almiri Rogina s Prevalj za najboljšo izbiro programa, za najboljšo izvedbo slovenske skladbe so nagradili celjski akademski PZ, priznanja za najboljše zbore pa so prejeli Komorni zbor Emanuel, moški PZ Vres Prevalje in ženski PZ Dramlje. TT Akademski pevski zbor Celje pod vodstvom Barbare Ariič je osvojil zlato priznanje in posebno priznanje za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe. Ime po mami in O. J. Simpsonu V knjigarni Antika je bilo pred dobrim tednom še posebej zanimivo, saj je bil gost literarnega večera eden najbolj plodovitih dramatikov in gledaliških režiserjev pri nas Dušan Jovanovič, ki je v pogovoru z Zoranom Pevcem nanizal marsikatero zanimivost o svoji knjigi Ekshibicionist, sre-éanje pa je popestril z vrsto anekdotami iz svoje uspe-ne kariere. i Med drugim se je preda-.vatelj na AGRFT, pisec esejev in kolumnist spominjal, tako v času nekdanje Jugo-ilavije do zadnjega dne ni ve-ùe1. ali bodo njegove igre sploh uprizorjene. »Igra Ka-amazovi naj bi bila premier-no uprizorjena v Beogradu, vendar jo je mestna partija pred generalko prepovedala. Ljudje, ki so to izvedeli, so na generalki vdrli v dvorano iin jo napolnili do zadnjega kotička,« se spominja, »vča-jsih pa nam je kakšno stvar vendarle uspelo pretihotapiti iskozi cenzuro«. Kljub številnim težavam Jovanovič pogreša tiste čase, ko je slovenska dramatika znala obravnavati določene probleme oziroma konflikte: »S konflikti smo dobili uvid v realno življenje, danes pa živimo v nekem neodmevnem 'prostoru. Vsi skupaj, z dramsko literaturo vred, smo izgubljeni.« Danes omenjenega konflikta ni več oziroma le-ta ni »resno utemeljen«, je prepričan avtor. Kar pa za njegovo literaturo in igre ne moremo trditi. V najnovejši knji- Čudovit večer m ,1 V akciji »naj gasilska desetina« smo predstavili 36 gasilcev. Poleg desetine najuspešnejših smo nagradili vse, o katerih smo pisali v Novem tedniku, pri čemer jih je na prireditev prišlo le osem (od leve): Franc Arzenak (PGD Dolga Gora), Ivan Škorc in Branko Oset (oba PGD Šentjur), Slavica Breznik (PGD Lopata), Ivan Brecl (PGD Ljubečna), Milan Šeruga (PGD Zagrad-Pe-čovnik), Martin Cmok ml. (PGD Gorica pri Slivnici) in Džoni Marolt (PGD Parižlje). Za posebno presenečenje je poskrbela folklorna skupina Stari prijatelji s Kompol, v kateri pleše devet parov, od tega trije, ki so člani PGD Štore, Teharje in Lopata. Folkloriste spremljata muzikanta Jernej in Jure, povprečna starost plesalcev je 55 let, postavitev sedmih sklopov štajerskih plesov pa sta pripravila Jože in Gelca Grmek. Ansambel Vitezi Celjski je v dvorani lokarskega gasilskega doma ostal krepko čez polnoč s petka na soboto in se kar ni mogel posloviti od razigranih gasilcev. Viki Ašič in ostali so povedali, da veliko igrajo po gasilskih prireditvah, ampak take, kot je bila v Lokarjah, še ni bilo. Gostitelji slavili zmago svojega predsednik Plesalci niso vedeli, da so lokars! Prostovoljno gasilsko društvo Lokarje v občini Šentjur je gostilo zaključek uspešne akcije Novega tednika, ki je trajala od februarja do oktobra letos in v kateri se je s svojimi zgodbami predstavilo 36 izjemnih članov PGD na Celjskem. Za organizacijo zaključka so se poleg Vojničanov našemu povabilu odzvali tudi v Lokarjah, saj so imeli v svojih vrstah zmagovalca Jožeta Gajš-ka, predsednika društva. Namesto v mesecu požarne varnosti je bil zaključek akcije novembra, ko se je v lepi dvorani društva, ki bo prihodnje leto praznovalo 105 let delovanja in je tretje najstarejše gasilsko društvo v občini ter najstarejše društvo v KS Blagovna, zbralo veliko gasilcev in tistih, ki so v akciji sodelovali z zbiranjem kuponov. Po številu prispelih kuponj tošnja akcija močno zasenjj sko, v kateri smo izbirali naj nika, saj smo letos samo za valca prejeli toliko kuponcn ni v celotni akciji. To je še en da imajo gasilci zlasti v manjši še vedno velik ugled in spoši kar ljudje tudi nagradijo, iS dobijo priložnost. V dobro pripravljenem pri ki smo ga skupaj oblikovali - PGD Lokarje in NT&RC - so" vali Vitezi Celjski, čarodej An me, mladi gasilci, Lokarski šp Vsi gasilci so akcijo p hiši smo veseli takšnega obiskovalci prireditve p poslali v uredništvo. Izl bomo vsaj približno tak< in letos pri gasilcih. Naj gasilska desetina po sprejetju priznanj (od leve): 10. David Krk (PGD Andraž), 7. B Cerkev), 3. Ivan Buser (PGD Ponikva) in 2. Ivan Zupane st (PGD Šmarje pri Jelšah),! Gostitelji so imenitno poskrbeli za organizacijo, predvsem se obiskovalci niso mogli Med gosti so bili tudi (od leve): podžupan občine Šentjur Jože Artnak, poveljnik GZ V programu so se predstavili tudi načuditi nad slastnimi dobrotami, ki so nastale v kuhinjah domačih gasilk. Šentjur Jože Zupane, sekretar GZŠ Janko Cerkvenik in poveljnik GZŠ Martin Cmok ml. Št. 46-18. november 2004 ta in Srečko Očko (PGD Rečica pri Laškem) in zmagovalec Jože Gajšek (PGD Lokarje). Dvorana je bila pretesna za vse, ki so si ob nagrajenih gasilcih želeli ogledati zaključno prireditev. Med nega-silci so bili večinoma tisti, ki so v akciji zbirali kupone za svoje favorite. , ki niso »pokvarili igre«, temveč Čarodej Andrej Zeme iz Vojnika, tudi član Vitezov Celjskih, si je v eni točki za pomočnico izbral Marjetko Gajšek. Zanimiv nastop mladih gasilcev, za katere skrbi mentorica Marjetka Gajšek, s trobentarko Evo Šolinc, ki igra pri Polka puncah. gasilci v Lokarjah čiji. Za god so prišli čestitat bivšemu predsedniku tokarskih gasilcev Martinu Trbovcu, na Rogli pa so rezervirali prenočišča za obisk nemških gasilcev januarja prihodnje leto. Ko so izvedeli za prireditev, so na njej tudi ostali in bili navduše- ni. Prijateljstvo med nemškimi in lokarskimi gasilci se je začelo leta 1985. pajška - Med gosti tudi gasilci iz Nemčije -jonoči gasili goreči avto v Cerovcu in folklorna skupina Stari prija-[Rompol. Društvo je predstavil loigoletni predsednik Martin Tr-priznanja sta izročila predstav-JT&RC Tatjana Cvirn in Srečko akcijo pa so pohvalili tudi poop Občine Šentjur Jože Artnak, (dnik GZŠ Jože Zupane in pred-KS Blagovna Edi Peperko. spojTiinskih darilih so gasilci tudi imenitno izrezljane pe-I ročnikom in s cevjo mojstra lina Haindla iz Metleč pri Šo-ter diplome podjetja Okolus Božička iz Podsrede. Jjo ponovitve. Tudi v naši se dogovorili, da bodo • za novo akcijo in nam jih lljši predlog in upamo, da io bili lani pri duhovnikih Prvonagrajeni domači predsednik Jože Gajšek, ki je še posebej omenil vse krajane od blizu in daleč, ki so zanj glasovali, zmaga pa veliko pomeni tudi celotnemu društvu, se je zahvalil v imenu vseh nagrajenih. Svoje so dodali občina Šentjur, KS Blagovna in Gasilska zveza Šentjur ter seveda gasilke, ki so znova navdušile z raznovrstnim odličnim pecivom ter ostalimi dobrotami. Po uradni razglasitvi se je petkov večer seveda nadaljeval s plesom in zabavo, pri čemer nihče v dvorani ni vedel, da so nekaj minut čez 22. uro lokar-ski gasilci posredovali pri gašenju osebnega avtomobila v bližnjem Cerovcu. TONE VRABL Foto: ALEKS ŠTERN Najboljši gasilski desetini sta čestitala direktor NT&RC Srečko Šrot in odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn, simbolne peteline z ročnikom in s cevjo je podaril Valentin Haindl, priznanje pa sprejema dese-touvrščeni David Krk (PGD Andraž). Povsem naključno so se na prireditvi znašli tudi člani PGD Kirschhausna v Nem- 6. krog skupine D lige prvakov Uroš Zorman je zbral šest asistenc in priigral štiri sedemmetrovke. Tudi Lars Joergensen ga ni uspel »zadaviti«. Celje Pivovarna Laško -Portland San Antonio 29:27 (14:14) CELJE - Dvorana Zlatorog, 6.000 gledalcev, sodnika Ladislav Podlucky in Jan Rudinsky (Slovaška), delegat Fritz Rudin (Švica). CPL: Škof 19 obramb, Lorger 2; Rutenka 12 (5), Gajič, Kozomara 1, Brumen 1, Mlakar 1, Lollo, Bilbija, Kozlina, Štruc, Natek 3, Kokšarov 8 (1), Zorman 3. Trener Miro Požun. PSA: Rivero 11 obramb, Hvidt 3; Rocas 3, Gurbindo, Andorinho 3, Lozano 9 (1), Martin 1, Carvajal 1, Ortigosa 1, Lubej 3, Perez 1, Joergensen 1, Balič 4. Trener Zupo Equisoain. Sedemmetrovke: CPL 7-7, PSA 5-1. Izključitve: CPL 6 minut, PSA 16. Rdeča kartona: Joergensen (48), Martin (48). Bistveni potek rezultata: 4:0, 4:1, 9:2, 9:9,11:9, 11:11, 12:11, 13:14, 14:14; 16:14, 16:16, 18:16, 19:18, 21:19, .22:21, 24:22, 24:24, 25:24, 26:27, 29:27. Začela sta nihati, delala napake na eni in drugi strani, a na rezultat nista vplivala. Trener gostov ju, vsaj v moji prisotnosti, ni omenjal. Po moji oceni je bil žreb osmine finala za vas idealen. Kaj pa pravite vi? Res nam je namenil primernega tekmeca, ki pa je bil v skupini pred Barcelono. To govori, da je Pick kvaliteten. A zagotovo je premagljiv, kar je dokazal obračun v Blaugrani, kjer je visoko klonil. Barci je pač že prej spodrsnilo v Romuniji. Madžarsko moštvo smo spoznali lani na turnirju v Doboju. Ima visoko obrambo, postavljeno v 6-0, ki igra zelo trdo. Dobili bomo posnetke njegovih tekem. Pričaku jem našo uvrstitev v četrtfina le. Takšne tekme namreč igra mo drugače kot ostale. »Izumili« ste Iztoka Puca tudi Vida Kavtičnika, brata Dobelšek ... Vaš pogled na velenjske dosežke? Vida, Luko in Jureta sen zgodaj priključil članskemt moštvu, saj sem načrtoval, di bomše dolgo trener Gorenja Vztrajal sem na podpisu dol goletnih pogodb. Velenjska ekipa je bila najbolj homogena in najbolj delavna, tt bilo tekme, da ni igrala na vso moč. Imela je tekočo igro. V ligi prvakov ni iztržila tistega, kar je sposobna. Že ambient v dvorani v uvodnem krogu z Rusi ni bil pravi. Zlatoroga in Rdeče dvorane tudi sicer ne moremo primerjati Igralci so zaigrali preveč ba ječe, pa čeprav so napovedovali visoke cilje. Imeli so prevelike ambicije. V ligo prvakov bi morali, vsaj navzven, štartati bolj skromno, ne pa govoriti o polfinalu. Pojavila se je prevelika odgovornost. Spremenjena ekipa in poškodbe so bili dodatni vzroki za padec. Po porazih so se začeli dvigati in se še bodo ter, bodo izjemno nevaren tekmec v boju za naslov državnega prvaka. Proti Dancem so prikazali svojo resnično kakovost Ste zastavili termin lokalnega, regijskega, državnega in tudi evropskega derbija? Gorenje bomo gostili med tekmama osmine finala lige prvakov. Pred domačo tekmo s Pičkom bomo v Ciudad Reálu na klubskem superpokalu, kjer se bomo verjetno odločili za »rotacijo«. Vodilni^ igralcev ne smemo izčrpati pred za nas bolj usodnimi obračuni. Datumi so resnično nerodno načrtovani, a nf po naši krivdi. Najprej pa čakam reprezentante. Upam, d3 se bodo zdravi vrnili iz super-pokala na Švedskem. Valter se je oddahnil Celjska krasotica je ostala neosvojena. »Hči« arhitekta Valterja Ernsta je preživela tudi osvajalski pohod bogatega Španca. Portland je resnici na ljubo pripotoval brez Jacksona Richardsona, Matea Gar-ralde in Lasseja Boessena (na prvi tekmi skupaj 13 golov), ki tvorijo udarno zunanjo linijo, a silno želel v prestižnem obračunu preprečiti prvi sezonski poraz. Celjski grofje so bili odločnejši, uspel jim je orkanski uvod in vodstvo z 9:2. Vratar Go-razd Škof je dotedaj (v 15 minutah) obranil vse štiri sedemmetrovke in v tem segmentu ulovil ali celo presegel legendarnega Dejana Periča. Gogija so navijači že preimenovali: Nadškof. Izkazal se je tudi s pohvalo strategu, ki ga je v 2. polčasu za nekaj minut poklical na klop. Njegovi soigralci so v vsesplošnem kaosu izgubili glavo, pa čeprav so pri gostih deževale izključitve. Portland je z goloma Celjana Zorana Lubeja, ki se je boril kot lev, pověděl v 51. in 53. minuti. Po 26:27 je tekmo s tremi zadetki mojstrsko záključil »hladnokrvni morilec« Magie Serdžo, skupaj s Fotexovim Perezom najboljši strelec lige prvakov (po 52 golov). Celjske (evropske) tekme so postale Dogodek. Pomembno se je pokazati na tribunah, splošna dekoracija ponuja užitke tudi manj zagretim za šport, okrepčila so »pri roki«, spektakel pa tako ali tako prevzame vse. »Če ne bi bilo nas Slovencev na Dunaju, bi bilo med žrebom domala prazno. Zadovoljni smo, a se zavedamo, da je Pick Szeged presenečenje sezone. Ne sme se nam ponoviti »Crvena zvezda« - to bo naša osredotočenost! V Zlatorogu bo tekma v soboto, 4. decembra, ob 18. uri,« je poudaril direktor Vlado Privšek. V četrtfinalu bo vsaj en Celjan manj: Barcelona (Luka Žvižej, Dejan Perič) - Portland (Lubej)! Ciudad Real Aleša Pajoviča bo najprej gostoval pri Gudme-ju, Kiel Romana Pungartnika pa pri Tatra-nu na Slovaškem. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ »Pričakujem uvrstitev v četrtfinale!« Zdaj že 61-letnemu trenerju Miru Požunu je spomladi uspel čudež. Pokoril je rokometno Evropo in bogate velikane. Kasneje smo zapisali, da bi bil večji čudež le še, če bi obranil šampionski naslov. Po porazu v Beogradu in predstavi v Plocku je optimistov zmanjkalo, po obračunih s Pamplon-ci pa jih je čedalje več. Mirni, a spretni strateg bi si želel univerzalnega igralca, ki bi malce odpočil Zormana, in visokega levičarja. Že z Vidom Kavtičnikom ali morda Luko Dobelškom bi bilo vse drugače. Požun se je v Zlatorogu pred Tonetom Turnškom pošalil, da se pač počuti kot otrok, ki si želi čokolade od očeta. »Iskreno povedano, o okrepitvah se v klubu nismo pogovarjali. Rokometaši so pod pogodbami, tisti, ki so drugod odpuščeni, pa so povečini problematični, sprti s trenerjem ali vodstvom. Možnosti za nakup so zelo majhne, a nikoli ne reci nikoli. Saj Veste, kako je bilo lani, ko se nam je sreča nasmehnila in smo pozimi dobili Zormana. Če se bi ponovno odprla kakšna možnost, bi bilo za nas zelo koristno. V primeru ene ali dveh poškodb ključnih igralcev, bi mi namreč imeli strašne težave ne le v Evropi,-temveč tudi v domači konkurenci,« je bil iskren Požun, ki je moral hitro na Krk, kjer je orkanski veter poškodoval tudi njegovo hišo. Najbolj bi se najbrž poznala odsotnost Magic Ser-dža. Kakšen je vaš pogled na njegove blesteče predstave? Sergej je zagotovo nekaj posebnega v rokometnem svetu. A dopušča si veliko svobode. To nam trenerjem ni po godu. Raje imamo stroj, ki melje skupaj z ekipo. Rutenka lahko sam odloči tekmo, lahko pa naredi potezo, ki je nerazumljiva tudi občasnemu opazovalcu. Trudim se, da bi ga vsaj malce vkalupil v naš sistem igre. Dostikrat »poteg- ne« mimo našega dogovora. Je človek, ki ga med tekmo ne smeš vznemirjati s pripombami, saj je lahko efekt ničen ali celo kontraproduktiven. Lahko zaigra dosti slabše, kot zna. Sicer pa lahko ekipo potegne iz čiste ničle. V soboto je bilo vzdušje takšno, kot da je šlo za finale lige prvakov. Ste bili presenečeni? Ne. V dvorani se je ustalil krog gledalcev, ki niso zgolj iz Celja. Pridejo iz celotne Slovenije, se sprostijo, uživajo, niso toliko obremenjeni z rokometom, ne vidijo toliko naših napak. So pripadni klubu, zelo pozitivni. Imel sem občutek, da zdaj ne potrebujemo ne redarjev ne policistov. Tujci so izjemno presenečeni, ko vidijo, kakšno publiko imamo. Celjska je bolj strokovna in logično obenem tudi bolj kritična. Obramba je bila fanatična. Zakaj? Pritisk je navkljub dejstvu, da tekma ne odloča o ničemer, nenadoma narastel. In čutili smo se dolžni, da se občinstvu oddolžimo za zvestobo. Zadovoljen sem zaradi dvorane, ki je zadržala tradicijo. Nismo sicer odigrali tako, kot znamo. Naša obramba je iz dneva v dan bolj uigrana. Poznavalce je motila spre-memba postavitve igralcev na črti. Kako ste prišli do odločitve, da bo na ključnem mestu Miladin Kozlina? Res je, da je v prejšnji sezoni igral na »dvojki« in da je Matjaž Mlakar v Velenju stal na sredini, torej na »trojki«. Diko je višji, je naš najboljši bloker in v sredini popravlja napake, ki se zgodijo levo ali desno od njega. Postavil sem ga za Kok-šarovom in mislim, da se je naša obramba že ujela. Špansko časopisje je obsojalo slovaška sodnika in seveda pozabilo na grška s prve tekme ... Ogledal sem si posnetek tekme. Slovaka sta sodila zmedeno. Najbrž je na njiju vplivala vroča celjska atmosfera. IIOVl TEDNIK_SPOBT_23 Ob slovesu skrojili vrh PANORAMA Druga zmaga v Rdeči dvorani - V pokalu pokalnih zmagovalcev s francoskim Ivryjem Parazanović 18. Zagorje - Ro- gla 105:85 (82:64, 56:45, 30:24); Novak 24, Zagore 15; Sivka 21, Bura 16, Brolih 14, Meško 13, Petrovič 12, Znidarič 5, Josipovič 4. Elektra - Kraški zidar 94:72 (76:56, 42:40, 21:19); Čmer 19, Nedeljkovič 18, Bursič 16, Nuhanovič, Ivanovič 11, Kre-jič, Vidovič 9; Mučič 26, La-zarevski, Hušič 10. Vrstni red: Postojnska jama 9, Elektra, Koper, Alpos Kemoplast, Zagorje 8, Krka, Branik, Rogla, Kraški zidar 7, Triglav 6. TROCAL LIGA 5. krog: Gospić - Merkur 74:70 (35:39); Urokalo 24, Stanojeva 21; Laskova 25, Čonkova 12, Jurše, Erkič 10, Markovič 7, Kvas 5, Gavri-loska 1. Vrstni red: Gospič 10, Šibenik, Vojvodina, Željezničar 8, Merkur 6, Croatia, Kimico, Maribor 5, Bu-dučnost 4. 1. SL - ženske 4. krog: Merkur - Maribor 68:47 (52:33, 34:21, 22:9); Čonkova 28, Erkič 14, Gavri-loska 10, Laskova 6, Markovič, Kvas 3, Jurše, Komplet 2. Ilirija - Konjice 69:91 (56:71, 42:41, 22:22); Škof 26, Hočevar 13; Kvas, Perlič 26, Fendre 13, Šrot 7, Lubej 6, Klančnik 5, Gaberšek, Javornik 4. Vrstni red: Maribor 7, Odeja 6, Ježica, Konjice 5, Merkur 4, Sežana, Ilirija 3. ROKOMET 1. SL 7. krog: Celje Pivovarna Laško - Koper 40:32 (20:12); Kokšarov 8, Kozomara 7, Brumen 6, Rutenka, Zorman 4, Bilbija 3, Natek, Gajič, Mlakar 2, Lollo, Štruc 1; Brož, Poklar 8. Prevent - Gorenje 28:27 (14:14); Maksič 8, Sa-nia, Jovičič 6; Ilič, Zrnič 7, Kavtičnik 5, L. Dobelšek 4, Oštir 2, Sirk 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 16, Trimo 14, Gorenje, Ormož 11, Prevent 10, Gold Club, Termo, Rudar 8, Adria, Koper 4, Prule, SVIŠ 0. ODBOJKA POKAL TOP TEAMS 1. krog: Fenerbahče - Šoštanj Topolšica 3:1 (13, -23, 22, 15). Rokometaši Gorenja iz Velenja so se od ige prvakov poslovili z zmago nad danskim Gudmejem. Z lepo igro v prvem in jredvsem v prvi polovici drugega polčasa ]o tako ovrgli govorice, da v klubu priha-a do nesoglasij. »Danes smo našim zve-itim navijačem pokazali, da smo prava „klapa« in da se dobro razumemo,« je pojasnil Jure Dobelšek, ki je nasprotnikovo mrežo zatresel enkrat. Po1 šest zadetkov so dosegli Branko Bedekovič, Vid Kavtičnik in Vedrán Zrnić, v vratih se je znova odlično znašel Dušan Pod-pečan, ki je zbral 16 obramb. Po poškodbi rame je prvo tekmo v ligi prvakov odigral tudi prvi organizator Luka Dobelšek (3 go-i), ki je na prejšnjih srečanjih trenerju Ivanu Vajdlu še kako manjkal, j Uvod je pripadel domačinom, ki so po 13 minutah povedli s tremi zadetki razlike (7:4), 'tri minute kasneje pa so gostje izenačili. Sledile so minute, ko Velenjčani niso več popuščali in vse do konca polčasa vodili. V drugem delu srečanja so se domači povsem razigrali in razlika je znašala že 12 zadetkov Í27:15). Trener Vajdl je v zadnjih minutah pa igrišče poslal tudi igralce s klopi Branka Tamšeta, Romana Šimona in vratarja Primoža Prošta. Po minuti odmora so se Danti le uspeli zbrati, dosegli so kar nekaj zapo- rednih zadetkov, najbolj učinkoviti pa so bili na koncu, ko so naredili delni izid 6:0. A kaj več kot znižanje rezultata na »samo« 5 zadetkov razlike jim ni uspelo. Velenjčani so se tako veselili druge zmage v krstni sezoni lige prvakov. Danci zaklenjeni v garderobo »Danes smo res prikazali srčno borbo in s takšno igro lahko premagamo vsakogar v tej dvorani. Verjamem, da bo tako tudi vnaprej. Igrali smo res takšen rokomet, kot smo ga prikazali lani in v prejšnjih sezonah. Razlika se je takoj opazila, odigrali smo odlično v obrambi, pomagali smo vratarjema in tako je stekel tudi napad,« je nedeljsko srečanje ocenil Vid Kavtičnik. Na novinarski konferenci je bil trener Ivan Vajdl vidno razpoložen, medtem ko so se Danci zaklenili v slačilnico in jih na konferenco dolgo ni bilo. »Danes je prišel ta dan, ko smo se res sprostili in odigrali tako kot znamo. Potrebovali smo nekaj časa, da se ekipa zbere, da se uigra, predvsem pa, da se nam vrnejo poškodovani igralci. Naša igra v obrambi je bila res odlična, vesel pa sem, da nam je v drugem polčasu tudi v napadu s hitro igro in veliko menjavami v naletu ter kombinacijami uspelo razbijati odlično dansko obram- Kapetan Velenjčanov Branko Tamše je bil besen po nepričakovanem domačem porazu s Trimom, po obračunu z Gudmejem pa je bilo vse drugače. bo,« je hitel razlagati Ivan Vajdl, ki si želi takšnih iger tudi v prihodnje. Ko s_ta Podpe-čan in Vajdl že zaključila z vtisi, se je le pojavil danski strateg Carsten Albreksten: »Najprej bi rad čestital domačim za zasluženo zmago. Že od začetka so bili boljši, bolj so si želeli zmage. Naša predstava ni bila takšna kot na prejšnjih srečanjih in priznam, da smo precej razočarani.« »Ponosen sem na svoje fante« Oceno o tekmovanju v ligi prvakov je podal tudi predsednik Gorenja Jani Živko: »Za nami je prvih šest tekem evropskega pokala. Zaključujemo ga z mešanimi občutki, saj nam ni uspel preboj v osmino finala lige prvakov, kar je bil po tihem naš cilj. Po prvi tretjini sezone bomo potegnili črto in nedvomno ugotovili, da smo v evropskem tekmovanju še najbolje odigrali ob koncu. Predvsem v dr- žavnem prvenstvu smo prikazali slabe predstave, spodrsljaj pa smo doživeli tudi v Belo-rusiji, saj bi se v primeru zmage po vsej verjetnosti borili za nastop v osmini finala. Osebno sem danes zelo ponosen na svoje fante, saj so res odlično odigrali srečanje. Nedvomno se je videlo, kaj pomeni imeti tudi prvega organizatorja igre Luko Dobelška, ki hitro prihaja nazaj v formo. T\idi Podpečan je praktično zaklenil svoja vrata in to so tiste reči, ki pripeljejo do končnega uspeha. V ligi prvakov smo se ogromno naučili in zelo motivirano gledamo naprej tako v evropskem tekmovanju kot v državnem prvenstvu.« Žreb osmine finala pokala pokalnih zmagovalcev je Gorenju namenil francoski Ivry. Za pariško moštvo nastopa tudi bivši član Celja Pivovarne Laško Tomaž Tomšič. Prvo srečanje bo v Rdeči dvorani 4. ali 5. decembra, povratno pa teden dni kasneje v Parizu. JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ Da se Gorenju ni uspelo dokopati do vsaj drugega mesta v skupini C, je bila bržkone kriva poškodba ramena odličnega dirigenta Luke Dobelška. 6. krog skupine C lige prvakov Gorenje Velenje - Gudme 29:24 (16:12) VELENJE - Rdeča dvorana, 1.500 gledalcev, sodnika Gilles Bord in Olivier Buy (Francija), delegat Josef Ambrus (Slovaška). GORENJE: Podpečan 16 obramb, Prošt 1; Tamše, J. Dobelšek 1, Bedekovič 6, Kavtičnik 6 (1), Oštir 4, Sirk, Ilič 3, Rutar, L. Dobelšek 3, Šimon, Lesar, Zrnič 6 (2). Trener Ivan Vajdl. GUDME: Henriksen 11 obramb, Jacobsen 3; Laen 4, Ka. Joergensen 1, KI. Joergensen 7, Nielsen 2, Olsen 1, Vilhelmsen, Grundsten 1, Hansen 2, Eggert 4 (2), Mogensen, Jacobsen, Pedersen 1, Jensen 1. Trener Carsten Albreksten. Sedemmetrovke: Gorenje 4-3, Gudme 2-2. Izključitve: Gorenje 6 minut, Gudme 6. j Rdeči karton: Nielsen (43). ! Bistveni potek rezultata: 1:0, 2:2, 5:2, 7:4, 7:7, 10:8, 11:10, 15:11, 16:12; 21:13, 24:15, 27:15, 29:18, 29:24. i Izidi 6. kroga lige prvakov - skupina A: Barcelona - Szeged 35:26, Vardar - Constanta 22:22. Končni vrstni red: Szeged 9 točk, Barcelona 8, Vardar 4, Constanta 3. B: Montpel-Ker - Zagreb 34:29, Conversano - Zaporožje 25:28; Montpellier 12, Zaporožje 6, Zagreb & Conversano 0. C: Gorenje - Gudme 29:24, Čehovski medvedi - Meškovo 33:26; Čehovski medvedi 10, Gudme 8, Gorenje 4, Meškovo 2. D: Celje Pivovarna Laško - Portland 29:27, Wisla - Crvena zvezda 42:26; Portland 10, Celje Pivovarna Laško 8, Crvena zvezda Wisla 2 E: Ciudad Real - Kolding 36:35, Winterthur - Izvidjač 27:29; Ciudad 12, Kol-"iing 6, Izvidjač 6, Winterthur 0. F: Creteil - Kiel 31:29, Saevehof - Haukar 38:32; Kiel 10, Saevehof 8, Creteil 3, Haukar 3. G: Fotex - Lemgo 29:23, Sandefjord - Granitas 25:26; potex 12, Lemgo 8, Sandefjord 3, Granitas 1. H: Metkovič - Flensburg 29:37, Banik -Tatran 29:32; Flensburg 11, Tatran 7, Banik 5, Metkovič 1. KOŠARKA POKAL ULEB I. krog: Pivovarna Laško - Kapfenberg 83:57 (62:42, 48:25, 24:14); Jevdžič, Ugrekhelidze 15, Brolih 14, Joksimovič 11, Majkič 7, Rizvič, Memčič 6, Gnjidič 5, Antonijevič, Ciganovič 2; Kohlmaier 13, Zagorac 12. JADRANSKA LIGA II. krog: Pivovarna Laško - Reflex 81:71 (61:49, 42:34, 24:20); Joksimovič 22, Gnjidič 14, Troha 13, Antonijevič 12, Jevdžič 11, Ugrekhelidze 5, Rizvič 4; Ma-rinovič 21, Radinovič 15. Vrstni red: Union Olimpija 20, Cibona 19, Zadar, Crvena zvezda. Pivovarna Laško, Hemofarm, Partizan 18, Reflex, Geoplin Slovan, Bosna, Budučnost 17, Šibenka 15, Zagreb, Široki brijeg 14, Split 13, Helios 11. 1. SL - moški 5. krog: Alpos Kemoplast - Krka 94:88 (64:65, 44:43, 23:25); Novak 21, Čebular, Mulič 20, Ribežl 9, Novakovič 8, Sebič 7, Samac 6, Palč-nik 2, Kočar 1; Balažič 19, PORT Sentjurčani preplavali Krko Laščani slavili v skoraj prazni dvorani - Tri zmage in en poraz je izkupiček minulega košarkarskega konca tedna na Celjskem. Tri od štirih ekip imamo v samem vrhu. Za začetek sezone je to več od uvodnih pričakovanj. Niz se nadaljuje Laščani, ki so med tednom zlahka odpravili Avstrijce v pokalu Uleb, so z uspehi nadaljevali tudi v Jadranski ligi. Peto zaporedno zmago so dosegli proti lanskemu zmagovalcu lige Reflexu iz Beograda. V skoraj praznih Treh lilijah so gostje prevladovali le na začetku, nato pa se je začela igra čete Aleša Pipana. Trda obramba je prestregla nekaj podaj go- Pivovarna Laško je v 2. krogu pokala Uleb v skupini F po podaljšku izgubila v Carigradu z Darušafa-ko s 77:78 (17:28, 29:37, 51:55,73:73). Pred koncem rednega dela tekme je imela možnost za zmago, a je Marko Antonijevič zadel le en prostí met. Laščani so visoko zaostali po prvih desetih minutah, nato pa dobili vse preostale četrtine. "Ridi v podaljšku so imeli pobudo, a je Antonijevič zadnjo akcijo neuspešno zaključil. Pri domačinih je Whorton dosegel 29 točk, za Laščane pa: Jevdžić 9, Gnjidič 20, Antonijevič 16, Rizvič 4, Majkič 12, Brolih 2 in Joksimovič 14. stov, stekel je tudi napad in po seriji Nebojše Joksimoviča (22, 56-odstotni met) in Borisa Gnjidića (14,60%) so Laščani prišli do prednosti 10 točk, ki je niso več izpustili iz rok. Pod košema sta vladala David Ugrekhelidze in Hasan Rizvič. Obramba je bila vselej na pravem mestu, da ustavi možni preobrat, kljub temu, da je prejela 70 točk, kar je za letošnjo sezono kar precej. S to zmago so se Laščani povzpeli že na delitev tretjega mesta na lestvici, pO vrnitvi iz 1\ir-čije (2. krog pokala Uleb) pa jih v soboto čaka še zahtevno gostovanje v Zadru. Šahovska igra zmagovalca Digla Šentjurski Hruševec je videl odlično predstavo in veliko zmago Alposa Kemoplasta. Matjaž Tovornik - Digl je omenil: »S kolegom na nasprotni strani sva igrala pravo partijo šaha, kar se tiče taktike.« Dejansko je tako tudi izgledalo, saj je bil izid kar 17-krat izenačen, na koncu pa je Digl »ma-tiral« gostujočo klop. V ključnih trenutkih je namreč na parket poslal Nedžada Mulića (20, 100%), ki je velemojstrsko odigral zadnjo četrtino,ko je dosegel 13 točk. Ob njem sta bila že po običaju odlična Mario Novak (21,11 skokov) in Sandi Čebular (20), kar 35 minut prisotnosti na parketu pa je dobro izkoristil tudi nadarjeni Milan Sebič (7,5 skokov) . Opravil je predvsem veliko delo v obrambi in zasen- Zakaj tako? Tekma Pivovarna «Laško - Reflex se je igrala istočasno z rokometnim spektaklom v Celju, kar je pomenilo seveda prazno dvorano Tri lilije. Čeprav so Laščani pravočasno zaprosili, da bi se srečanje začelo ob 20. uri, pa vodstvo tekmovanja na to ni pristalo, predvsem zaradi programske sheme komercialne televizije, ki prenaša tekme Jadranske lige. V večernem terminu so na tej televiziji vneli »šesto reprizo« nekega filma. Tako je zdaj povsem očitno, da lige ne vodi niti Sidro niti kakšno drugo podjetje, temveč jo vodi komercialna televizija, ki ji ni mar, da je bila dvorana prazna in da ljubitelji športa v Sloveniji niso gledali njihovega programa, temveč rokometno tekmo na TVS. (JT) Čmer odlično dirigiral jeodlično vodil Miha Čmer (19, 77%, 12 asistenc). V takšnem poteku je Elektra dobila tretji del za 18 točk in odločila zmagovalca. Omeniti velja odlično predstavo Srboljuba Nedelj-koviča (18, 72%, 6 skokov), pohvale pa si za prizadevnost zaslužijo tudi vsi njegovi soigralci. V 6. krogu bodo Sentjurčani spet gostitelji. Tokrat prihaja v Hruševec ekipa Kopra, ki jo vodi Dušan Haupt-man, Tovornikov bivši soigralec v Celju in Ljubljani. Rogla bo pričakala moštvo Triglava, Elektra pa bo gostovala v Mariboru pri Braniku. JANEZ TERBOVC Peterka kroga: Mulić, Novak (Alpos Kemoplast), Joksimovič (Pivovrana Laško) , Čmer, Nedeljković (Elektra). Trener kroga: Matjaž Tovornik. Igralec kroga: Nedžad Mulić (Alpos Kemoplast). Shotokan z dvema prvakoma Radlje ob Dravi: Shotokan karate zveza Slovenije je organizirala S.K.I. prvenstvo Slovenije. Finala se je udeležilo tudi sedem karateistov celjskega Shotokan kluba, ki so se odlično odrezali, saj sta Alen Julardžija in Sebastian Kantu-žer v svojih kategorijah osvojila prvi mesti. Celjski drsalci četrti Celje: V mestnem parku se je v nedeljo končalo štiridnevno tekmovanje za Evropski kriterij v umetnostnem drsanju. Nastopilo je več kot 250 dečkov in deklic iz 45 evropskih klubov. Celjani so ekipno osvojili 4. mesto. Posamično so v svojih kategorijah zmagali Daša Grm, Nastja UspenSka in Matic Hrovat, četrti so bili David Kranjec, Pina Umek in Kristijan Grobelšek. (JŽ) čil starejšega brata Stanka Se-biča (8), ki brani barve Krke. Zrečani niso imeli pravih možnosti v Zagorju, kjer so bili domači zelo napadalno razpoloženi (62%). Tako Rogli nista pomagala niti boljši skok pod obročema (27:14) niti solidna igra kapetana Boštjana Sivke (21, 77%). Zdržala je namreč le prvi polčas, nato pa je zaostajala povečini za dvajset točk. Obramba je bila ključ Šoštanjčani so imeli težave s Sežanci le v prvem delu, nato pa je njihova obramba stvari postavila na svoje mesto. Trda igra in uspešni skoki so prinesli številne protinapade, ki jih ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 19. 11. KOŠARKA Trocal liga, 6. krog, Celje: Merkur - Šibenik (19.30) SOBOTA, 20.11. KOŠARKA Jadranska liga, 12. krog: Zadar - Pivovarna Laško (17). 1. SL - moški, 6. krog, Zre če: Rogla - Triglav (19), Šent jur: Alpos Kemoplast - Kc per (19), Maribor: Branik Elektra (18). ODBOJKA 1. SI., 8. krog: Šoštanj Topolšica - Svit (19). PONEDELJEK, 22. 11. KOŠARKA Savinjska liga, 1. krog: Werinox - Gomilsko, Brglez - Fantasy, ŠK Žalec - Parižlje._- T0REK,"23. 11. KOŠARKA Pokal Uleb, 3. krog: Pivovarna Laško - Bamberg (19). SREDA, 24. U. ROKOMET 1. SL - moški, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Prule '(18.30). ODBOJKA Pokal top teams, 3. krog: Olympiacos - Šoštanj Topolšica. Najboljši strelec obračuna z aktualnim prvakom Jadranske lig« je bil Nebojša Joksimovič. »Morali bi kot rokometaši« Publikumov poraz v Domžalah - Gorica že jesenski prvak Celjski nogometaši so se razočarani vrnili domov brez točk, Gorica pa si je z zmago v Ajdovščini priigrala že sedem točk prednosti na vrhu lestvice. Celjani nimajo več možnosti za osvojitev naslova jesenskih prvakov. Trener Ivan Matkovič je zelo pogrešal kaznovana Simona Sešlarja in Sebastjana Gobca. Vremenske razmere igralcem res niso bile pisane na kožo, a zmage željnih varovancev trenerja Slaviše Sto-janoviča ni ustavil niti mrzel veter. Mreži sta vse do 74. minute ostali nedotaknjeni. Akcijo, ki je obrodila sadove, je začel Miha Kline, ki je podal do Juninha, ta pa je žogo poslal v vratnico. Odbila se je do Slaviše Dvoran-čiča, ki jo je ob neodločni celjski obrambi potisnil v prazen gol. Sledile so minute, ki so pripadale Celjanom, ustvarili so si nekaj izjemnih priložnosti za izenačenje, a žoga znova ni hotela v gol. Zato pa so domači v 86. minuti zmago potrdili z golom Zlatana Ljubijankiča po kombinaciji Dvorančiča in Aleša Kačičnika. »Žogo moraš ljubiti» Celjski strateg Ivan Matkovič ni skrival svojega razpoloženja: »Res sem jezen. Prejšnji dan sem bil na rokometni tekmi med Celjem Pivovarno Laško in Portlan-dom. To je bila prava borba, fako bi tudi mi morali igrati. Fantje ne bi smeli priti v Domžale z mislijo, da so »fra-jerji« in da bo zmaga prišla sama od sebe. V zadnjih desetih minutah smo imeli ne- kaj lepih priložnosti in lab ko bi dosegli gol, saj je to edi no, kar nogomet priznava Morali bi pokazati več agr sivnosti, želje in motiva. Va smo naredili napol. Prevei sta nam manjkala Sešlar il Gobec. Če ne izkoristiš stood stotnih priložnosti, se ti v maščuje. Če ne ljubiš žoge ti obrne hrbet in ne gre v gol.' Na drugi strani je bil ves« bivši igralec Publikuma Ale Kačičnik: »Končno smo spi zmagali doma. Po prikaza nem smo si to tudi zaslužili Tekma je bila odprta z obel strani, oboji smo imeli pri ložnosti. Zmage smo si res zdi želeli in jo hkrati tudi potre bovali. Mislim, da je bilo naj bolj pomembno.« V zadnjil dveh letošnjih krogih budi Celjani pričakali Ajdovce il " v Ljudskem vrtu. JASMINA ZOHAt Lestvica 1. SNL: 1. Gorica 15 10 3 2 23:12 33 2. Publikum 15 8 2 5 22:11 26 3. Maribor 15 6 5 4 22:18 23 4. Drava 15 6 5 4 19:17 23 5. Olimpija 15 6 4 5 16:16 22 6. Primorje 14 5 5 17:11 20 7. Mura 15 4 7 4 19:17 19 8. Ljubljana 15 4 7 4 18:18 19 9. Domžale 15 4 6 5 18:19 18 10. Koper 15 2 6 7 11:19 12 11. Bela krajina 15 3 3 13:30 12 12. Zagorje 14 2 5 7 8:18 11 15. krog 1. SNL: Domžale - CMC Publikum 2:0 (0:0); Dvorančič (74), Ljubijan-kič (86), Bela krajina - Kumho Drava 2:3, Mura - KD Olimpija 1:1, Primorje - HIT Gorica 2:3, Maribor Pivovarna Laško - Zagorje 2:0, Ljubljana - Koper 2:0.16. krog: Publikum - Primorje (nedelja, 16.00). 16. krog 2. SNL: Rudar Velenje - Svoboda 0:1; Kirn (14), Livar - Dravinja 0:1; Hu-darin (15), Aluminij - Šmartno 5:0; Saffi-bolec (4), Kelenc (8,65), Šimenko (83, 89), Factor - Dravograd 1:4, Izola - Krško 1:1 Triglav - Nafta 1:0. Vrstni red: Nafta 34, Dravinja 31, Svoboda 29, Rudar 28, Triglai 27, Aluminij, Dravograd 24, Krško 21, Factor 19, Livar 16, Izola 13, Šmartno 7. 7. krog 1. SLMN: Dobovec - Litija 4:4 (1:0); Iskrač (20,29), Kosernik (33,40); Kos (25), Horvat (26), Zorč (31), Simič (38), Beton-Nazarje 7:4; Brkič (1, 24), Adrinjek (5, 33), Šnofl (18), Božič (20), Adamič (34); M? tulj (27,29, 35), Ipavec (30), Kobarid - Puntar 1:1, Metropol - Tomi Press 5:3, Sevnica - Ajdovščina 1:8. Vrstni red: Litija 16, Kobarid 13, Beton 12, Dobovec 11, Puntar 9, Metropol 7, Tomi, Sevnica 6, Ajdovščina, Nazarje 3. Uredništvo objavlja pisma dcev po svoji presoji v ladu z uredniško politi-jp, razen ko gre za odgo-ire in popravke v skladu -Zakonom o medijih. Dol-ia naj ne presega 50 vrtić, daljše prispevke kraj-uredništvu oziroma feh avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma «Odpisana in opremljena s «elotnim imenom, naslo-Bom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem Be objavljamo. UREDNIŠTVO ODMEVI »Pojdite od doma. Streljamo.« • Celjski »revolver cajtng« proti Lovski družini Hum Celje. Tako bi takoj ocenili pisanje novinarke celjskega Novega tednika Alme Sedlar v četrtek, 11. novembra 2004, ki si je privoš-Ûla naslovni tekst, ki nikakor ne sovpada s prizadevanji naše lovske družine, da omilimo re-Volt nekaterih krajanov v neposredni bližini »naše« lovske koče, katere lastniki smo od leta 1997. Novinarka si je privoščila besede nekdanjega srbskega predsednika: »Ne čujem do-|bro«, ko sva se pogovarjala po telefonu, nekaterih letnic ni slítala, zato jih tudi ni navedla. Lovstvo danes je povsem nekaj drugega, kot je bilo v pre-[leklosti, zato upravljanje z divjadjo, ohranitev primerne šte-ivilčnosti, plačevanje škod na zemljiščih, nima nikakršne zveze s »konjičkom« kot navaja novinarka. Andelkovič je pravi »kurjač« med krajani in brez razloga potencira streljanje v neposredni bližini stanovanjskih hiš in vikendov. Presenečeni smo bili, da so peticijo podpisali priseljeni vi-kendaši, ki si urejajo svoj »tabor« in hočejo popolni mir in idilični pogled na okolico in mesto Celje. V času gradnje njihovih vikendov ni bilo nobenih kritik ali pritiskov na našo dejavnost in izvajanje zakonskih obveznosti na internem strelišču na glinaste golobe, ki ga imamo poleg lovske koče na svojem zemljišču. Ker smo lastniki lovske koče in zemljišča od leta 1997, za interna strelišča nismo potrebovali posebnih dokumentacij. Da bi bilo občasno streljanje lahko moteče, nimamo podatkov; da bi krave bližnjih kmetij dajale manj mleka, da je stopnja decibelov prekoračila mejo, ki je določena; da pa so ljudje prestrašeni verjamemo, vendar ne zaradi lovcev in njihovih aktivnosti, vzrok je povsem drug. Ljudje postajajo vedno bolj sebični in egoistični, ne sprejemajo kompromisov in ponujene roke, zapirajo se v svoj interier, niso pripravljeni na medsebojno pomoč, za strah pred preživetjem pa je poskrbela država, ki je razdelila in ločila ljudi med bogate in revne, na močnejše, pro-domejše in šibke, ki takoj pristanejo na spremembe. Da se naklada vašega časopisa povečuje s pomočjo enostranskega pisanja in da novinar mora opravičiti svojo mesečno plačo, je povsem razumljivo, vendar se nam poraja vprašanje ali je to drugi časopis za Slovenskimi novicami, ki daje še bolj črno podobo našim medsebojnim odnosom v mestu ob Savinji. STANISLAV PETROVIČ, starešina, za Lovsko društvo HUM Celje Odložen v arhiv Intervju z dr. Milkom Miko-lo (v nadaljevanju MM) z naslovom Odložen v arhiv, ki je bil objavljen v vašem cenjenem časniku 28. oktobra 2004, me je po daljšem temeljitem razmisleku vzpodbudil, da se kot odgovorna oseba javnega zavoda Zgodovinski arhiv Celje, v katerem je MM zaposlen, javno oglasim. Seveda v prvi vrsti zaradi tega, ker je v že omenjenem intervjuju MM večkrat zlorabil instrument javnega obveščanja in nekatere dogodke po svoje izkrivil ter jih tako prikazal kot milo rečeno neresnične. Hkrati pa se je v javnosti skušal prikazati kot žrtev nekih, nekdaj političnih, danes pa poleg teh še kolegialnih spletk. Seveda so izjave v tem smislu v (sicer simpatično zastavljenem) intervjuju izzvale ogorčenje, saj je MM nekako »pozabil« omeniti, da ga je prav strokovni kolegij (njegovega) Zgodovinskega arhiva Celje predlagal kot kandidata za to visoko priznanje, ki mu ga je v naše veselje podelilo Arhivsko društvo Slovenije. Da se ustanova, ki je svojega zaposlenega predlagala za priznanje na državnem nivoju, in ga je ta tudi prejel, ne bi z njim identificirala, je seveda nekoliko nerazumno. Očitno »priz-nanec« MM meni drugače. Nesporna laž je, da mu v nasprotju z neznanci na ulici v kolektivu za doseženo priznanje nismo čestitali. Na tem mestu je potrebno omeniti, da smo mu sodelavci in vodstvo kolektiva Zgodovinskega arhiva Celje v • vseh teh letih nudili vso podporo, da je lahko raziskoval in ustvaril to, za kar je priznanje prejel. Zato je še bolj nenavadno, da je svoje sodelavce v omenjenem intervjuju predstavil na način, kot da je s stanjem v naši ustanovi nekaj narobe. Z veseljem lahko javnosti sporočim, da temu ni tako. Tlidi ko MM v nadaljevanju intervjuja razpreda o primernosti kandidatov na razpisu za direktorja arhiva pred tremi leti morda le niso odveč pojasnila, da med pogoji za zasedbo tega delovnega mesta seveda ni najti članstva v »določeni« politični stranki, niti doktorata ali morebiti 30 let delovne dobe. Razlogov, zakaj ni bil na razpisu za to delovno mesto izbran, ne poznam, moje skromno mnenje pa je, da jih MM lahko išče predvsem pri sebi in ne pri drugih. Edini namen mojega prispevka je pojasniti nekatere izjave intervjuvanca in se skriva v starem reklu: »Da se resnica prav spozna, se mora čuti dva zvona«. BOJAN CVELFAR, Direktor Zgodovjnskega arhiva Celje PREJELI SMO Pismo podpore celjskemu županu Kot občinski svetnik občine Žalec sem ponosen, da sem prvi sosed Mestne občine Celje. Z veseljem in navdušenjem gledam na razvoj Celja, ki je v zadnjih letih napredovalo praktično na vseh področjih. Naj omenim samo novo športno dvorano, čistilno napravo, nogometni stadion, ureditev cestne infrastrukture in organizacijo številnih prireditev. Vse to je lahko v ponos prebivalcem Celja in celotne Savinjske doline. Celje ima veliko srečo, da v tem trenutku občino vodi in predstavlja človek, ki je pogumen, odločen in vztrajen. V preteklosti je to dokazal in mu je uspelo ob podpori Celjanov in Celjank izpeljati zelo zahtevne projekte. Ne glede na zadnje malo manj prijetne dogodke, menim, da bo gospodu Bojanu Šrotu v korist prebival- uspelo v svojem mandatu narediti še marsikaj dobrega. MATJAŽ JAZBEC, Kasaze, Petrovče Nagrajenci Top-Fita Z redno vadbo lahko pozitivno vplivamo na zdravje, se glasi pravilni odgovor na nagradno vprašanje Top-Fita. Nagrajenci, ki bodo prejeli nagradni kupon za vadbo v programu osteoporoza in težave s hrbtenico, so: Lidija Vidonja, Braslovče, Nevenka Fantinato, Laško, Slavica Kobilšek, Celje, Anica Rohtek, Celje in Lidija Lazar, Laško. Nagrajenci vadbe za vsakogar pa so: Marija Sluga, Rimske Toplice, Jožica Senegačnik, Celje, Ana Marija Rovšnik, Štore in Anica Fili-pič, Žalec. Kupone jim bomo poslali po pošti. Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko Pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, ^ak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi Po telefonu 42-25-190. Zelo Jesenski. Zelo Mobi. Bogata izbira za Mobiuporabnike. 19.900 SIT 26.900 SIT • barvni grafični zaslon • GPRS • WAP • MMS • organizator • kalkulator • budilka • igre • barvni grafični zaslon • vgrajen digitalni fotoaparat • GPRS • WAP • MMS • glasovno izbiranje • Imenik s slikami 26.900 SIT • barvni grafični zaslon • vgrajen digitalni fotoaparat • GPRS • WAP • MMS • glasovno izbiranje • imenik s slikami • MP3 kot zvonjenje mobi Znova za volan avtošole Odmevna akcija Dan varne vožnje - S čim imajo težave najbolj izkušeni vozniki? Avtošola Čadej je minuli petek na Trgu celjskih knezov v sodelovanju s celjsko policijo, svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in z Zavarovalnico Maribor pripravila preventivno akcijo Dan varne vožnje. Ta je bila namenjena predvsem voznikom, ki imajo vozniško dovoljenje že več kot 15 let. Z avtošolo so lahko brezplačno prevozili določeno razdaljo in ugotovili, katere napake najpogosteje delajo. Prometni režim se je v zadnjih letih v Celju in okolici zelo spremenil, zato so bili dobrodošli tudi nasveti pri vožnji. Nekatere prometne točke povzročajo voznikom preglavice, zaradi česar se včasih za volanom ne znajdejo prav dobro. Nemalokrat lahko to botruje tudi prometni nesreči, zato so petkovo akcijo pozdravile številne ustanove, med njimi tudi ministrstvo za notranje zadeve. Vodja avtošole Milan Čadej. Njegova ideja, kako v Celju narediti odmevno preventivno akcijo, je us- Avtošola Čadej je tako več kot petdesetim občanom, ki so pokazali zanimanje, omogočila, da so znova sedli za volan z inštruktorjem, ki je po končani vožnji ocenil njihovo znanje, a le v obliki nasvetov, kdaj in na kaj morajo biti med vožnjo bolj pozor- tranje zadeve: »Ljudje so na enem mestu videli in izvedeli veliko stvari, ki so za varno vožnjo izredno pomembne.« ni. Po končani vožnji so dobili tudi potrdilo o opravljenem programu varne vožnje. Vsak, ki kljub svojim dolgoletnim vodniškim izkušnjam meni, da bi moral znanje za volanom obnoviti, je dobrodošel v Avtošoli Čadej, kjer imajo pripravljen poseben Stopko je mini vozilo za preizkus reakcijskega časa in zavorne poti pri določeni hitrosti. Reakcijska čas in pot se podaljšata, če voznik ne pričakuje ovire, če ni pozoren na cesto in okolico, če vozi utrujen ali pod vplivom alkohola oziroma drugih psihoaktivnih snovi. Daljši reakcijski čas imajo tudi vozniki začetniki, ker morajo vsako prometno situacijo najprej proučiti in se šele nato odločijo, kako ukrepati. Skoraj največ zanimanja je v petek požel sistem Provida. V vozilu je moč videti sliko, čas in razdaljo ter hitrost patruljnega avtomobila in vozila kršitelja. Vse skupaj je posneto tudi na videokaseto. program. »Največ napak delajo vozniki v krožnih križiščih, kjer denimo pri izhodu iz krožišča ne vključijo smernikov, in tudi na avtocesti, ki je toliko bolj zahtevna pri vožnji. Ko zapuščajo avtocesto, hitrost zmanjšujejo že na voznem pasu, kar je nepravilno, zapeljati bi morali na pas za izvoz in šele tam zmanjšati hitrost,« nam je vodja avtošole Milan Čadej razlagal bistvene težave voznikov, ki so se v petek odločili preveriti svoje vozne sposobnosti. »Mogoče bi izpostavil še zavijanje levo, kjer vozniki ne zapeljejo dovolj v križišče,« nadaljuje Čadej, ki omenja tudi najpogostejšo napako pri mladih voznikih, »ti ne uporabljajo dovolj ogledal in še niso toliko vešči predvidevanja v prometu. Tega se z učenjem ne da osvojiti, pomembne so izkušnje.« Da je petkova akcija dosegla svoj namen, je potrdil tudi Mitjan Bizjak iz ministrstva za notra- nje zadeve »Podpiramo takšne akcije, hkrati bomo poskušali zagotoviti, da jih bo še več. Ker je bilo več strokovnjakov na enem mestu, so lahko ljudje dobili več informacij, več odgovorov na vprašanja, ki so jih imeli v zvezi s prometom. Videli so lahko tudi, kakšno je delo policije, da to ni samo represivni, ampak tudi preventivni organ in da je represiva skrajni ukrep, torej takrat, ko drugo ni več možno.« Številni obiskovalci, ki z inštruktorjem niso obnovili znanja vožnje, so si imeli priložnost ogledati naprave, ki so jih pred mestno občino prinesli člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ali policisti. Mlade je tako najbolj zanimalo vozilo Provida, ki ga uporabljajo za ugotavljanje kršitev cestno prometnih predpisov in hitrosti vožnje ter kakšna je njihova na-letna teža v primeru prometne nesreče. SIMONA ŠOLINIČ Zadostujejo že trije milimetri REKLI SO Anton Kline iz Celja, vozi že 40 let: »Ni me bilo strali ker sem sedel še enkrat za vfr lan avtošole, da bi preizkusi svoje znanje. Dejal sem le, da ne bom vozil šolsko, ampak življenjsko, tako kot vozim vsak dan. Resda sem po Mariborski vozil več kot 50 kilometrov na uro, ampak sem razložil, da sem se držal kolone pred seboj, čeprav je bilo n rodno, ker je pač šlo za avtošolo, moral bi se držati ome jitev... Ne morem reči, da sem se danes še česa naučil, ker sem se sam učil vožnje že 40 let, v teh letih pa se mi ni zgodila nobena nesreča.« Od letos manjši profil na gumah, z novim letom višje kazni Od minulega ponedeljka morajo biti vozila opremljena z zimsko opremo, med katero sodijo tudi zimske pnevmatike in snežne verige. Novost letošnje zime predstavlja 3-milimetrski profil zimskih pnevmatik, kar je za milimeter manj, kot je to veljalo doslej. Še naprej pa so dovoljene tudi letne pnevmatike z enakim profilom, če se uporabljajo s snežnimi verigami. Omenjena novost je stopila v veljavo 1. maja letos, saj so številne mednarodne raziskave pokazale, da omenjena globina profila ustreza kriterijem varne vožnje, pravi vodja oddelka za cestni promet pri Policijski upravi Celje Franci Klanjšek. Čeprav so dovoljene tudi letne pnev- matike, je priporočljivo, da jeklenemu konjičku vseeno namestimo zimsko obutev. Nenazadnje imajo zimske pnevmatike drugačno sestavo, ki vsekakor bolj ustreza zimskim razmeram. »Zimske pnevmatike se bolje odzivajo na nižje temperature, in se v skladu s tem tudi bolje prilagajajo razmeram na cesti,« meni Klanjšek. Voznik, ki na svojem avtomobilu do 15. marca ne bo imel ustrezne zimske opreme, bo deležen denarne kazni v vrednosti 20 tisočakov, pri čemer se bodo kazni z novim zakonom o varnosti cestnega prometa, ki bo začel veljati z novim letom, še povečale. Tako bo moral voznik, ki se bo na pot odpravil z avtom brez us- Avtomobil mora biti opremljen z ustrezno zimsko opremo tudi pred 15. novembrom in po 15. marcu, če se ob sneženju sneg oprijema vozišča in če je vozišče zasneženo ali poledenelo. trezne zimske opreme, odšteti 30 tisoč tolarjev, če pa bo zaradi malomarnosti do svojega jeklenega konjička oviral ali onemogočal promet, bo njegova denarnica lažja za deset Cankarjev. Kar pa še ni vse; z novim letom bo zakon po žepu udaril tudi tiste, ki se bodo na pot odpravili z zasneženim avtomobilom. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ Vulkanizerji so imeli v minulih dneh obilo dela, pri čemer je mnogim voznikom odleglo, ker bodo lahko nekoliko zlizane zimske pnevmatike uporabljali še eno sezono. Mojca Romih iz Celja, vozi že 20 let: »V času, ko sem opravljala vozniški izpit, še Ú bilo krožnih križišč, tako di sem svoje znanje danes obnovila, kar pa se mi zdi izjemno pomembno. Zato je dobro poudariti, da bi moralo biti takšnih akcij v Celju še več. Naučila sem se in predvsem pre-pričala, da se je na cestah treba držati omejitev hitrosti, * nasprotnem primeru lahko voznika to veliko stane.« Olenin krog se širi Od Beograda pa do Triglava - koliko moških je okužila? Na Inštitutu za varovanje zdravja v Ljubljani se Ije od dneva, ko je v javnosti izbruhnil primer Olena, na okužbo z virusom HIV testiralo dvakrat več oseb kot običajno, na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo pa so nam ta teden povedali, da še vedno ni opaziti odstopanja od povprečnega števila testiranj. Je možno trditi, da se mnogi odločajo za testiranje v drugih mestih, da jih ne bi povezovali s primerom 21-letne Olene Popik, okužene z virusom HIV, hepatitisom C in si-filisom? Kakorkoli že, Ukrajinka, ki je pred dvema letoma delala tudi na Celjskem, je povzročila v javnosti, predvsem med njenimi strankami, (pravo paniko. Mostarski policisti so skozi preiskavo in razgovore ugotovili vsaj deset imen njenih strank, veliko bi jim pomagal tudi po-idatek, kje vse je Olena de- Zapleti s sodnimi izvedenci Na Okrožnem sodišču v Celju se je minuli četrtek nadaljevalo sojenje Se-bastjanu Hribarju in Jožetu Drnovšku, obtoženima, da naj bi novembra lani v Marija Reki nad Preboldom z bencinom polila in zažgala 37-letno Andrejko Boršnjak, ki je zaradi hudih poškodb nekaj dni pozneje umrla v celjski bolnišnici. Prvoobtoženi Sebastjan Hribar je ob začetku sojenja zaradi povzročitve hude telesne poškodbe ter protipravnega odvzema prostosti vsa očitana mu kazniva dejanja zanikal in skušal krivdo preložiti na Drnovška. Slednji je takrat dejanje priznal. Na Obravnavi je kot priča pred sodni senat stopil Hribarjev znanec, obramba pa je zahtevala izločitev kar petih sodnih izvedencev, ker naj bi dvomila v njihovo objektivnost. Vendar je predsednik senata Marko Brišnik predlog zagovornikov Boruta Sokliča in Mitje Tajnška zavrnil. Zapletlo pa se je pri strokovnjaku za kemijo Bojanu Finžgarju, saj je kljub temu, da ni sodni izvedenec, po navodilu šefa 5 Centra za kriminalistično tehnične preiskave izdelal izvedensko mnenje. Sodnik le-tega ni smel upoštevati, zato bo na sodišče s CKTP moral Priti nekdo drug. AMS Olena Popik - strah in trepet svoji nekdanjih strank. In ne samo njih. lala. Iz mostarske bolnišnice je prišla vest, da je bila po prihodu v bolnišnico živa še slabih 24 ur, vendar je bila v tako slabem stanju, da ni mogla govoriti. V akcijo je stopila tudi beograjska policija, ki ne zavrača možnosti, da je Olena bivala v Srbiji ilegalno in da je imela tudi tam kup strank, zato naj bi v teh dneh že pos- pešeno prečesali nočne klube, za katere bi obstajala možnost, da je bila tam svoj čas zaposlena. V sodelovanju z mostarsko policijo so zdaj izvedeli tudi ime domnevnega Oleninega »lastnika«, ki naj bi jo pripeljal v bolnišnico 1. novembra. Gre za starega kriminalnega znanca tamkajšnje policije, ki naj bi se tudi zdaj spretno skrival pred policisti. Oleno naj bi mu »podaril« prijatelj, dobro znan po trgovini z ljudmi, menda zaradi tega, ker je bila zdravstveno že v zelo slabem stanju. Sicer pa naj bi Olenino truplo v teh dneh prepeljali v Ukrajino, njeno družino pa naj bi vest o njenem vzroku smrti izredno šokirala. V dneh po njeni smrti pa se je v javne zdravstvene ustanove na testiranje samo v Mostarju oglasilo okrog trideset moških, ki naj bi bili v stiku z njo. Zdravniki pa priznavajo, kot pišejo bo- HALO, 113 Umrl na kraju nesreče Na glavni cesti Arja vas-Velenje izven Studene se je preteklo sredo popoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, ena pa se je lažje ranila. Na vozilih je nastalo za tri milijone tolarjev škode. 44-letni voznik osebnega vozila je v desnem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je po njem pripeljal 56-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom. Klfub poskusu umika tovornega vozila je prišlo do silovitega trčenja, pri čemer je osebno vozilo odbilo nazaj na desni pas, kjer je vanj z avtomobilom trčila še 26-letna voznica osebnega avtomobila, ki je vozila v smeri proti Veliki Pirešici. 44-letnik je umrl na kraju nesreče, v drugem osebnem vozilu pa se je sopotnik lažje ranil. Po zimske pnevmatike V minulem tednu so vlomilci in tatovi v poslovnih prostorih in stanovanjskih hišah povzročili za skoraj pet milijonov tolarjev škode. V sredo je neznanec na Kidričevi cesti vlomil v trgovino, odnesel nekaj denarja, LCD-monitor in dva gospodinjska aparata. Ničesar pa ni odnesel iz bližnje trgovine, kjer je nastala škoda le zaradi vloma. V Dolenji vasi so istega dne okradli bistro in odnesli dnevni izkupiček. Nepridiprav je uspel priti tudi v prostore Slovenskih železnic v Zidanem Mostu. Ukradel je računalnik, mobilnik in ključe vozila. Za zimo je poskrbel neznanec, ki je v Metlečah vlomil v priročno skladišče in odnesel 151 pnevmatik, vrednih 2,5 milijona tolarjev. V petek so vlomilci okradli tudi trgovino na cesti Pod gradom v Celju in odnesli različne znamke cigaret. Po cigarete in denar so prišli tudi v skladišče trgovine na Ponikvi, prav tako v petek pa je bila nepozorná ženska, ki so ji iz nakupovalnega vozička ukradli torbico. Tudi v soboto in nedeljo je bilo pestro. Iz poslovnih prostorov v Aškerčevi ulici v Žalcu so izginili komplet prve pomoči, električni radiator in ključi, iz gostinskega lokala v Rogatcu pa več gotovine. Vlomilec se je prosto DRoœ&ue PASfuneíue -^WpiiLD (1(^«em0 10 0b,et#jfc_ } * v PETEK 19.11. in SOBOTO 20.11.2004 ° J Podarjamo: & 10% popust (na vse izdelke) J darila za kupce i W ličenje in svetovanje g (naročila sprejemamo na tel. 425-22-85) g V Celju v poslovalnici v PLANETU TUS! Vdajanje prostituciji je bilo s spremembo zakona o prekrških zoper javni red in mir v letu 2003 črtano iz 5. točke 20. člena omenjenega zakona. Oseb, ki se vdajajo prostituciji, policija na preganja. sanski mediji, da se mnogi odločajo za testiranje v zasebnih laboratorijih in izven Mostarja ravno zaradi strahu, da bi jih povezovali z njo. Panika pa ni samo v Bosni, Srbiji in Sloveniji. Sumijo namreč, da naj bi Olena nekaj časa delala tudi v lokalih na hrvaški obali in v notranjosti države. Je pa bosanska javnost pretresena tudi zaradi novice o tem, da se je med njenimi strankami znašlo kar nekaj mladoletnikov. SŠ sprehajal tudi po poslovno trgovinskem objektu na Cesti na Roglo v Zrečah. Vlomil je namreč v več lokalov in odnesel predvsem denar in cigarete. Kar nekaj je bilo tudi vlomov v stanovanjske hiše. V Kukovčevi ulici v Celju tako še vedno ugotavljajo, kaj jim je zmanjkalo. Iz hiše na Vrhu nad Laškim je nekdo odnesel nekaj starejših predmetov, vrednih več sto tisočakov. V kar štiri hiše so neznanci vlomili tudi na območju Latkove vasi in Šempetra v Savinjski dolini. Storilec je pregledoval prostore, pri čemer je iskal predvsem denar. Največ kradejo avtoradie Minuli teden je nekoliko izstopal po številu vlomov v osebna vozila. V Velenju je nekdo v sredo iz parkiranih avtomobilov na Kopališki cesti in v Jenkovi ulici odnesel avtoradio. Naslednjega dne je neznanec na Tomšičevi cesti, prav tako v Velenju, poškodoval sedem parkiranih osebnih avtomobilov. Porisal jih je z ostrim predmetom ter lastnikom povzročil za približno tristo tisočakov škode. V Celju je vlomilec iz vozila na Mariborski ukradel poleg avtoradia še okrog 30 zgoščenk. Več tatov je očitno poskrbelo za zimsko opremo svojih vozil, saj so iz avtomobilov v Škvarčevi ulici in Trubarjevi v Celju in na Šlandrovem trgu v Žalcu demontirali platišča z zimskimi pnevmatikami. Več sreče je imel lastnik avtomobila v Jenkovi ulici v Velenju. Ta je pri tatvini police z zvočnikoma zalotil mladoletnega Velenjčana, ki se bo zaradi tega moral zagovarjati pred sodiščem. Policisti sumijo mladeniča, da je istega dne ukradel avtoradio še iz drugega vozila, prav tako v Jenkovi ulici. Do zmešnjave je v soboto prišlo v Ulici mesta Grevenbroich, kjer je lastnica prijavila, da so ji ukradli nis-sana. Kasneje so ugotovili, da vozilo ni bilo ukradeno, temveč ga je uporabil njen sorodnik. V noči na soboto sta bili okradeni še dve vozili. V Topolšici in Šaleku sta iz dveh avtomobilov izginila avtoradia. SŠ Št. 46-18. november 2004 - REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ZAVOD ZA PRESTAJANJE MLADOLETNIŠKEGA ZAPORA IN KAZNI ZAPORA CEUE ' 3000 Celje, Linhartova 3 objavlja javni natečaj za prosto delovno mesto: PAZNICA Prosto delovno mesto je uradniško delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivih paznik III, II in I. Javna uslužbenka bo naloge opravljala v nazivu paznik III. Naloge: - varovanje zaprtih oseb in objektov - preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj v zaporu - sodelovanje v tretmanu zaprtih oseb - prevozi in spremljanje zaprtih oseb zbiranje, obdelovanje, shranjevanje in posredovanje podatkov zaprtih oseb - izvajanje drugih nalog enake ali podobne zahtevnosti s širšega področja dela. Pogoji za zasedbo delovnega mesta: - srednja izobrazba splošne, tehnične ali druge ustrezne smeri - 6 mesecev delovnih izkušenj - ženska - strokovni upravni izpit - strokovni izpit iz upravnega postopka - vozniški izpit B kategorije - nekaznovanost - državljanstvo RS - znanje uradnega jezika. V skladu z Zakonom o javnih uslužbencih (Ur.l. RS, št. 56/02 in 110/02) lahko za delovno mesto kandidirajo tudi osebe, ki nimajo opravljenega strokovnega upravnega izpita in strokovnega izpita iz upravnega postopka pod pogojem, da bodo v primeru izbora na delovno mesto navedena izpita opravile najkasneje v enem letu od imenovanja v naziv. K prijavi z življenjepisom morajo kandidatke priložiti naslednja dokazila: - fotokopijo potrdila o izobrazbi - fotokopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba fotokopijo vozniškega dovoljenja B kategorije - fotokopije potrdila o opravljenih izpitih (če jih kandidatka ima) - fotokopijo potrdila o državljanstvu - pisno izjavo, v kateri izjavlja, da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. Prepozne vloge v izbirnem postopku ne bodo upoštevane. Za čas opravljanja dela na delovnem mestu paznik se javno uslužbenko vključi v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Z izbrano kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Delo bo opravljala v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, Linhartova 3 in na terenu. Delo se opravlja v turnusu. V izbirnem postopku bomo preverjali usposobljenost kandidatk, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo razpisne pogoje, s psihološkim testiranjem in osebnim razgovorom. Prijave s potrebnimi dokazili in življenjepisom posredujte v 8 dneh po objavi na naslov: Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, Linhartova ulica 3, 3000 Celje, s pripisom »Javni natečaj-paznica«. O izbiri bomo kandidatke obvestili pisno v zakonitem roku. Za dodatne informacije o izvedbi javnega natečaja lahko pokličete na telefonsko številko: 42-66-781 (Jerneja Novak) od 8. do 15. ure. SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA Potujoči Irci Tinkersi - anahronizem v sodobni irski družbi nja živijo tinkersi tudi od pre-prodajanja, redno se udeležujejo sejmov ali kakšne drugačne družabne prireditve, kjer postavijo stojnice, ki so na Irskem, roko na srce, še grše kot pri nas. Na sejmih prodajajo vse živo, od plastičnih kitajskih igrač, do novih »pormašin«, ki jih brez kakršnegakoli reda razstavijo na stojnicah ali pred njimi. Podobno kot rasni Irci so zelo komunikativni, čeprav je izraz na njihovem obrazu nekoliko bolj pretkan od izraza običajnega Irca in nekoliko surovejši, dobiš pa tudi občutek, da je njihova družina, kot pri Romih, precej patriarhalna. Okoli tinkerskih stojnic se običajno podi njihova številna družina, na kupe otrok, ki so verjetno odporni na vsakovrstno svinjarijo. Imajo svoj jezik, za katerega imajo več imen: cant, gammon, shelta. Jezik sam je zelo podoben staroirskemu in je očitno keltskega izvora. V tem izviru etnologi iščejo tudi preostale odgovore na vprašanja v zvezi s tinkersi. Eni domnevajo, da so nomadski, nepokorjeni prvotni naseljenci, ki so jih s svojih ozemelj pregnali bodisi Vikingi, Normani ali pa kasneje Angleži; drugi so manj domišljijsko razpoloženi in menijo, da so potomci brezdomcev iz obdobja velike lakote. Sami zase bolj vedo, kaj niso, kot kaj naj bi bih. Je to sploh pomembno? MOHOR HUDEJ ■ J.v 41 p i J rrrrri ZDRAVILIŠČE LAŠKO vabi na: MARTI N O VAN IE v petek, 19.11.2004 ob 20 url Ob odlični primorski kuhinji in vinih Vinakoper vas bodo zabavali ansambel Express band In humorista Feručo in Vitorijo. Vstopnina z večerjo in pokušino vin je 6.000 SIT ZDRAVI UŠ< Rezervacije na tel. št. 03 73 45 122 laško ^SbMer's Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbiji, Dominikanska Republika, smučanje, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure Irci so face, enaki so kot mi, tako nekako se sliši glas ljudstva v zvezi z njimi in temu se običajno doda še to, da je Irska zelo lepa, čeprav jo je v živo videlo bore majhno število Slovencev. Morda je razlog v tem, da je Irska že leta domač poligon za hollywoo-darje. Premnogi si Irsko predstavljajo predvsem po idiličnih prizorih pejsažev v filmu Ryanova hči ali po antologij-skem Tihem možu Johna Forda, v katerem je John Wayne dokazoval, da zanj niso rezervirane zgolj vloge v we-sternih. Drugi pa v njej čutijo dinamičen vsakdan, ki že leta korenini v sporu med Angleži in Irci, anglikanci ter katoliki, kar so si na svojstven način lahko prav tako ogledali v filmu Neala Jordana Igra solz. Toda Irska ima tudi posebne vrste temperament. Keltski tiger V zadnjem času Slovenci Irsko poznajo predvsem kot de- Puckfair je za mesto tako pomembna prireditev, da so jo obeležili še s spomenikom. r razvajati.. Ko pride 1. oktober, smučarjem obeta nakup se dober... Enotne smučarske vo: Znameniti živinski sejem Puck fair v Killorglinu. želo presenetljivega gospodarskega uspeha, ki ji je nadel ne preveč izvirno ime keltski tiger, po vzoru azijskih tigrov, ki so v enem samem dnevu, po zlomu azijske borze postali drobceni domači mucki, zadovoljni z majhno kon-zervico Kitekata. Pravzaprav o irskem gospodarskem razcvetu ni kakšnih pretiranih sledov na mestu samem, morda ga še najbolj zaznaš, ko se pelješ po zahodnem dublin-skem avtocestnem prstanu, mimo avtocestnega priključka na nacionalno cesto N7, ki povezuje zahod, se pravi Galway in Dublin na vzhodu. Tam je namreč vse skupaj pozidano z ogromnimi industrijskimi obrati, predvsem računalniškega hi-teca. Prav nič napihnjenega ni v vsem tem strašnem razvoju, tako se še zmeraj človek, z izjemo Dublina, vozi po ozkih cestiščih irskih cest, ki še najbolj spominjajo na obrobno kozjansko ali pa pohorsko cestno infrastrukturo. Toda vse poteka po načrtih! Skoraj vse. Pločevinarji Na Irskem obstajajo tudi t.i. tinkersi, Irci jim pravijo uradno »travelling people« (potujoči ljudje). Saj veste, da tudi pri nas samo v šolah in v medijih rečemo Rom namesto ci- gan. T\idi Irci se delajo fine, kot pač mnogi drugi. Kdo pravzaprav so tinkersi? Mnogi jih imajo za tamkajšnje Rome, čeprav z njimi niso v prav nikakršnem sorodu, razen, da človek že v osnovi izvira iz Afrike. Tinkersi seveda odločno zanikajo kakršnokoli rodovno povezavo z Romi in mislim, da se ne motijo, ker jim enostavno ne izgledajo prav nič podobni. Ime naj bi dobili po besedi »tin«, kar pomeni v angleškem jeziku bodisi kositer, cin, belo pločevino... Ime so dobili po svoji dejavnosti, ki je zelo podobna dejavnostim naših Romov. Znali so popraviti dežnike, pločevinaste lonce in podobno. Torej, poslovenili bi ga lahko s »pločevinarji« ali pa še bolj neposredno kot »cinkarji«. Stereotip je, da so tinkersi, ki jih je na Irskem okoli 30.000, leni berači, ki beračijo za penny (še zmeraj rečejo penny, čeprav imajo Irci seveda evro), potem pa si privoščijo velike in razkošne avtomobile, zraven pa še nagnejo kakšen vrček guinnessa. Naslednji stereotip je, da kamor pridejo, ustvarijo nered, pretepe in podobno. Največja težava tinkersov pa je pravzaprav v tem, da so, čeprav se tega ne zavedajo, postali v sodobni družbi anahronizem, nekakšen živi fosil, kot je npr. v živalskem svetu latimerija ali pa kljunaš... Na Irskem je namreč obstajala močna so- cialno-uboštvena tradicija, katere korenine segajo v obdobje nastankov njihovih meniških skupnostih v Clonmacnoisu, Glendaloughu, Rock of Cas-hellu in drugod. Pravilo je namreč bilo, da so ljudje dolžni pomagati vsakemu siromašnemu popotniku, ki je potrkal na vrata domačije. Irci so, podobno kot zdaj spoštujejo protikadilski zakon v pubih, tovrstne zakone spoštovali. Celo v časih »velike lakote«, ko jim je monokulturno zasnovan kmetijski koncept pridelovanja krompirja prinesel lakoto po vsej deželi, so delili z lačnimi, če so sploh kaj imeli; mrtve so namreč šteli v milijonih. Kot na našem svinjskem sejmu Tinkersi, ki sicer živijo v svojih prikolicah, nadaljujejo s tradicijo trkanja na vrata in seveda se v povsem drugače organizirani družbi najde zmeraj manj tudi za njih. Podobno kot pri nas do klošar-jev, imajo Irci du tinkersov precej nestrpen odnos, saj si domišljajo, da so vsiljivi in so jim pripravljeni pomagati z miloščino šele takrat, ko so že povsem sestradani. Tinkersi so pač drugačni in predvsem iznajdljivi, slednje pa ljudje dostikrat ne razumejo ali pa iz preprostega stiskaštva ne želijo razumeti. Poleg prosjače- RADIO I TEDENSKI SPORED RADIA CELJE NE PRESLISITE NA RADIU CELJE TE'TRTEK. 18. NOVEMBRA, OB 12.15: ODMEv" " "~ £00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-* iija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo-op, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poroči- 1RĆ, 7.45 Tečajnica,#00 Poročila, 825 Poročilo PU Celjé; 8.45 ";pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11,00 Podoba a, 12.0$ Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14 . 00 Re-Bbnovicfc 15.00; Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra-o, 16.15 Ne přesilte v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Kloni-no, 18.30 Na kubilj» 19.00 Novice, 19.10 Večerni jram, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 I.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in jionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 19. novembra ls.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Po-jočilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šporťdanes, 15.30 Dogodki in odme-jvi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, Î19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 22.00 Petek za metek (oddaja z Corazdom in Mitjo), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih [ladijskih postaj Slovenije .00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-jdija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-iskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Po-ičilih RC, 7.45 îeçlnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Jsd ritmi 70 tih, ÍQ.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 bdoba dneva, 11.iS Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 ctualni ritmi, 13.0Q Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske ovice, 14.30 Izbiraitío melodijo popoldneva, 15.00 Šport da-es, 15.30 Dogodki in odmevi RaSloJl6.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia pije, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije ŽUPAN BOJAN ŠROT - DA ALI NE? Radio Celje je prvi poročal o nenavadnem zapletu na zadnji seji mestnega sveta Mestne občine Celje. V uvodu seje, ki je bila v Šmartnem v Rožni dolini na martinovo, je namreč župan Bojan Šrot, razočaran zaradi številnih govoric in po njegovem tudi podtikanj, predvsem pa zaradi dejstva, da mu v primeru kina Dom očitajo nevestno delo v službi, povedal, da razmišlja o odstopu. Kaj vse se je nakopičilo v zadnjih letih, da župan še vedno razmišlja o tem, da bi odstopil? KolikoTesnice je v številnih govoricah, ki krožijo o županu? Celjski mestni svetniki so župana na zadnji seji podprli, podpise v podporo županu Bojanu Šrotu pa zbira tudi žalski svetnik Matjaž Jazbec. Kaj o županovem delu mislite vi? Svoja mnenja boste lahko povedali v oddaji Odmev, ki jo pripravlja Branko Stamejčič. NEDELJA,"2L NOVEMBRÂTOB 10. 10: ZNANCI PRED MIKROFONOM Zgodbe iz arhiva V nedeljo bo naš gost dr. Milko Mikola, zgodovinar, ki je bil sprva profesor. Delo v šolstvu so mu prepovedali in ga »odložili« v Zgodovinski arhiv Celje. Ponavadi se v najbolj zaprašeni knjigi, pozabljeni od vseh, najdejo najbolj zanimive zgodbe. Takšne zgodbe, čeprav največkrat ne toliko z zanimivo, pač pa tragično in žalostno zgodovino, že 22 let v Zgodovinskem arhivu Celje prebira in išče dr. Mikola. Minuli mesec je za svoje delo v omenjenem arhivu dobil Aškerčevo priznanje za objave in popularizacijo arhivskega gradiva. O nagradi, njegovem delu in življenju se bo z dr. Mikolo pogovarjala Špela Oset. Širša družina SNOP-a NEDELJA, 21. novembra (5.OO Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Po-»Čilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDELJEK, 22. novembra .00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-oskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Po-čjBh RC^7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Ce-(, 8.45 Jack pot, Í0.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno opoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15'Bingo jack, 3.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 5.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki C, 16.20 Top 5 .glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste h poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrti-ak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokal-regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK, 23. novembra ;5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zad-;nji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA, 24. novembra ) Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-jdija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-' kop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Popih RC, 7.45 TečajnicáV 8.(W'Poročílá»:'é.25 Poročilo PU Ce-, 8.45 Jack pot, J0.00 táůvice, ,11.00 Podoba dneva, lLlSb jeleni val,§2.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.00; "Sarjeno, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport js, 15.30 Dogoditi in odmevi paSlo, 16.15 Ne preslišite v. »iki RCi, 16.20 Filmskjgplatno, IZOQgKronika, 17.45 Jacte tot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesarju .oddaja Full *>ol Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 tebra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in sionalnih radijskih postaj Slovenije Skupni nočni program radijskih postaj Slovenije, krajše imenovan SNOP, je 15. novembra praznoval štiri leta oddajanja. Pred štirimi led so se predstavniki desetih radijskih postaj odločili, da bodo skupaj začeli pripravljati nočni program. Tako je vsaka radijska postaja 2-krat mesečno pripravila 5-urni nočni program, ki se je s pomočjo v mrežo povezanih postaj slišal po celi Sloveniji. Skupni projekt desetih radijskih postaj so poslušalci zelo dobro sprejeli, saj je vsak nočni program drugačen glede na usmeritev posamezne radijske postaje in interese voditeljev, ki imajo v tem nočnem času proste roke za oblikovanje programa. Skupini radijskih postaj, ki so do zdaj oblikovale nočni program (Radio Celje, Koroški radio, Radio Ptuj, Radio Sora, Radio Slovenske Gorice, Radio Triglav, Radio Trbovlje, Murski val in Radio Kranj), se je zdaj pridružilo še pet radijskih postaj, in sicer Radio Alpski val Kobarid, Studio D, Radio Robin, Radio Odmev Cerkno in Ra- dio Univox. Tako je zdaj v skupnem nočnem programu 14 radijskih postaj iz cele Slovenije, kar pomeni, da pokrivamo že 90 odstotkov Slovenije. Radijske postaje bomo ob polnoči nočni program začele s skupnim avizom, s katerim bomo nočni program tudi zaključili, vsako uro pa bodo na vrsti novice. Drugače program ostaja nespremenjen, še vedno bomo v prvih dveh urah gostili zanimive goste, potem izpolnjevali vaše glasbene želje, odpirali teme noči in dajali besedo poslušalcem. Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. 'POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO! Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. M|Ui][||! Prešernova 19 II 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. PHYSICAL-ALCAZAR 12) 2 OPEN ARMS-TINA TURNER (3) 3. JUST LOSE IT-EMINEM (4) 4. PARTY FORTW0-SHANIATWAIN FEAT. MARK McGRATH (4) 5. VERTIGO-U2 (6) 6. 1 BELIEVE IN YOU - KYUE MIN0GUE (D 7. OVER AND OVER AGAIN- NELLY FT. TIM MCGRAW (2) 8. RADIO-R08BIE WILLIAMS (3) 9. LOSE MY BREATH- DESTINY'S CHIIO (5) 10. UP ANO DOWN-SCENT (1) DOMAČA LESTVICA 1 NO. 1ŽENA-6PACKČUKUR (61 2. NOCOJ IGRAMO ZA VAS- VIADOKRESUN (31 3. OMAMA-ALYA (6) 4. VSE. KAR MAM-TRKAJ (7) 5. RAINST0PPER - AMFIBIA (3) 6. VROČE-PIKA BOŽIČ (1) 7. ŠAKALAKA -POWER DANCERS (2) 8. V SOJU LUČI- TABU (5) 9. SOLZE IN SMEH -R0KNBAND (4) 10 PRISTALA SEM NA VSE - MONIKA PUČELI (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: DJ-JAMEUA SUNDAY MORNING - MAROON 5 PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NESMEMSESTRET-ŠANKROCK TRI KRASNE-KINGSTON Nagrajenca: Marjan Kozinc, Pucova 103, Celje Vili Koman. Jenkova 23b, Žalec Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK I VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. GIZDALIN - POLKA PUNCE 2. SPOMIN NADOM -ANS. SIMONA GAJŠKA 3. DESET POLJUBOV - 4. LEPA NAŠA SLOVENIJA -SLOVENSKI ZVOKI 5. PRUATEU PRAZNUJE -ANS. BRANETA KLAVŽARJA SLOVENSKIH 5 plus 1. JUBIl£JNA-ANS.L0JZETASLAKA(3) 2. MOJ DEDEC - ŠIB0VNIKI6 NUŠADERENDA 3. ZA DVOJNI PRAZNIK-IGOR IN ZLATI ZVOKI (5| 5. P0JDIVA SPET ZVEZDE ŠTET -RAZP0TNIKI (4) Ivanka Hojnik. Na zelenici 6. Celje Ivanka Skerbiš, Pod kostanji 12, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsek ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novitednik. Prešernova 19,3000 Celje. radiocelje "a^ljVia štirih frekvencah Pravljična dežela v Intersparu Celjski center Interspar je že praznično okrašen. S sani, obloženimi z darili, obiskovalce pozdravlja sivi mož v rdeči opravi, seveda so tukaj tudi njegovi jelenčki, pa mnogi medvedki in nenazadnje tudi Sneguljčica in sedem palčkov. Prav zato so to prizorišče poimenovali Pravljična dežela. In v zadnjih tednih letošnjega leta se bo v tej deželi dogajalo še veliko lepega. Začelo se bo že prihodnji teden, ko bodo otroci ustvaijali adventnih delavnicah. NE ZAMUDITE! TOREK, 23. novembra, in SREDA, 24. novembra, od 17.ure dalje ADVENTNE DELAVNICE Za lepe noge in Čeveljce s sanjskim podpisom Manolo Blahnik, za katere so oboževalke tega čevljarskega modnega maga pripravljene odšteti celo tisoč evrov in več, bomo tokrat malce spregledali. Saj dovolite, kajne? Nesporno pa drži, da so čevlji, čeveljci, ško-renjci in škornji modni dodatki, ki jih ženske nimamo nikoli dovolj ... Kar spomnimo se, v koliko zgodbah in pesmih so čevlji opevani, kako za mnoge predstavljajo celo pravi fetiš, ki bi ga nekatere najraje postavile kar v domačo stekleno vitrino ... A vseeno poglejmo tokrat na letošnja jesensko-zimska obuvala zgolj kot na pritikline, ki varujejo naše noge pred mrazom, jim nudijo udoben korak in jih, kajpada, lepšajo! Kaj narekujejo trendi? Zopet je cenjeno ročno delo in obrtna spretnost, kar kaže, da bodo obuvala postala naš prijatelj ne le za eno sezono... Ka- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK ko gre to skupaj z bliskovito menjavajočimi se modnimi muhami, ni čisto jasno, vendar so osnutki in vizije z najnovejšega obutvenega sejma v Milanu zgovorni. debelijo, konice oblijo Vodilni svetovni proizvajalci obutve postavljajo v ospredje sveže, domiselne detajle, vključno z vezalkami, pentljami, cofki... Visoke pete pri sa- lonarjih se debelijo, še vedno so aktualni čevlji s podaljšano konico, čeprav tisti najbolj trendovski navijajo za polkrožno zaobljene konice. Vračajo se dvo - ali večbarvna usnjena druženja, sladke barve z zamolklo roza in vijolično, pa vroče ru- ' meno, strastno rdečo, pelo belo ... Kje smo že videli podobne čeveljce, ki naredijo nogo elegantnejšo, daljšo, bolj privlačno in zapeljivo labilno? Seveda, v filmih Marillyn Monroe - nad prezračevalnim jaškom podzemne železnice, na avtobusni postaji... Tudi če imate raje stabilen korak in trden stik stopala z zemljo, ne bo zadrege. V trendu so tudi simpatični brezpet-niki po vzoru mokasinov ali škornji, ki imajo le poldrugi centimeter visoko tanko pětko. Druga zapoved, ki sledi netipično zimskim barvam, so vzorci! Vzorčasti škornji, pa naj bodo usnjeni z vezenimi aplikacijami, pleteni ali v krznenih motivih divjih Živali, so povzeli videnja sedemdesetih let. Nekateri jih imenujejo kar jo-sephinkarji, saj jih je v tistih časih na svojih pompoznih nastopih začela promovirati slavna pevka Josephine Baker. Segajo malce pod koleno, se bleščijo in nasploh pritegnejo nase vso pozornost. Škoda ali pa še sreča, da so precej drag nakup - poznam vsaj štiri gospe, ki bi si jih sicer nakupile v vseh barvah in vzorcih ... udoben korak GAL ER i jr/i OKVIR IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stanetova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028 ÍU4SAN4I B - 12 kg mesečno —iTTiiit .mnnnT— i®i252 32 55,01/519 35 51 OD KOD PRAZNIKI? Četrti papež Svetnik, ki goduje 23. novembra, naj bi bil učenec apostola Petra in njegov tretji naslednik na rimskem škofovskem sedežu, se pravi četrti rimski papež. Cerkev je vodil med leti 92 in 101. Rodil se je v Rimu judovskim staršem, v krščansko vero pa naj bi ga spreobrnil sv. Peter. Prijateljeval je tudi s sv. Pavlom in ga spremljal na poti v Filipe. Najbolj je poznan po svojem pismu Korinčanom ter po čudežu in mučeniški smrti na Krimu. Naj povemo še to, da njegovo lepo latinsko ime v slovenščini pomeni mil, krotek, blag ali nežen. Seveda ii O sv. Klemenu oziroma Klementu Rimskemu vemo pravzaprav malo. Kot papež je razdelil Rim na sedem Piše: NATAŠA PEŠEC skovati ljudje, ki se skušajo izogniti temu, da bi nekoč res postali pacienti. Masaža ne koristi vsakomur enako, saj je odziv vsakega posameznika drugačen. Zato masažo tudi prilagajamo individualnim potrebam strank ali pacientov. Izbiramo različne tehnike, s poudarkom, da masaža ni brezosebna in brez duše. Terapevt jo mora začutiti, pacient v njej uživati. PLAGODE JNI DOTIKI Prava terapija za zdravo ravnovesje S prihodom jeseni se živ-jenje v naravi počasi umirja ii pripravlja na počitek. Naš ritem življenja pa kljub temu ostaja hiter, zato je pomembno, da ostajamo v telesni formi, se dobro počutimo in vedno znova naberemo novih moči. V mesecih, ki sledijo, je težje ohranjati zdrav način življenja, zdravo prehrano in redno pbanje. F V ospredje pridejo zdravilišča s t.i. wellness (sprostit venimi) programi, baze-li, savne, fitness klubi, dvo-anski športi. Če imamo na-lorne delavnike, naporne lomače obveznosti, če nas spremlja bçlezen ali poškodba, se gotovo prileže nekaj, kar sprosti telo in du-Iha, kar pospeši okrevanje in [pomirja. Masaže so eden uspešnejših načinov vzdrževanja in rehabilitacije našega izdravja. Lahko se obrnete na izkušene maserje v zdraviliščih, športnih klubih, maserje z zasebno prakso, ki pri-Idejo na dom ... »Medicinska stroka je do-jkazala zdravilnost masaže. Danes jo uporablja veliko lju-|di. Res pa je težko vzdrževali pot k zdravju, saj nas z vsemi sredstvi, ki jih pozna ekonomska propaganda, današnja družba spodbuja k zastrupljanju. K lažji odločitvi lahko pomaga vedenje, da vse oblike bolezni nastanejo za-tadi istega vzroka - neprekinjeno in dolgotrajno nalaganje odpadnih snovi v organizmu (tudi v psihološki Smeri), česar so krive slabe livljenjske navade. Zdravljenje, ki ga iščemo, nam mora Omogočiti izločanje toksičnih snovi, ki zavirajo normalno delovanje. f Pomembno je tudi vedeti, da skuša telo samo izločiti Nagrmadene snovi, ki ga motijo, kar se kaže v izbruhu različnih bolezni. Uradna me-•ličina zdravi znake teh bo-feni in ne vzrokov, zaradi katerih bolezen nastane, i Telo ima moč, da vzpostavi zdravo ravnovesje z izbiro Pravih terapij. In masaža je i^ekakor storitev, ki jo lahko Uvrstite na seznam pravih te-tapij, čeprav bi jih morali obi- V mislih sv. Klemena. okrajev in v vsakem so prav za to določeni možje popisovali trpljenje svetih mu-čencev. Od Pavla in Petra se je naležel apostolskega duha in spreobrnil mnogo poganov, med njimi tudi sestro cesarja Domicijana Fla-vijo Domitilo. Kasnejša poročila pripovedujejo, da ga je cesar Trajan izgnal na polotok Krim. V mestu Herso-nes je moral z drugimi obsojenci kopati v kamnolomu. Kruto je bilo njihovo trpljenje, saj so na razgretih skalah ob slanem morju trpeli hudo žejo. Papež se je nekoč vrgel na tla in poprosil Boga naj pomaga žejnim sotrpinom. Na skali je zagledal jagenjčka, ki ga je vabil k sebi. Odhitel je do živalce, udaril s palico po skali, kakor nekoč Mojzes, in iz nje je začel izvirati bistri studenec. Po tem čudežu je začelo verovati veliko nevernikov. Pogani pa so bili ljubosumni na papeža v pregnanstvu, zato so mu na vrat privezali težko sidro in ga utopili v Črnem morju. Menili so, da kristjani njegovega trupla ne bodo našli, pa ga je Bog čudežno odkril. Pokopali so ga v bližini Hersona, a v dolgih stoletjih na grob pozabili. Piše: PAVLA KLINER Leta 861 je sv. Ciril na podlagi starih izročil odkopal relikvije sv. Klemena, ki sta jih s sv. Metodom leta 867 ponesla v Rim. Tam so jih prenesli v cerkev sv. Klemena, ki so jo Rimljani svetniku v čast postavili že v 4. stoletju. Prav v njej so pokopali tudi sv. Cirila. Najbolj gotovo o sv. Klemenu je avtors-. tvo Pisma Korinčanom, ki ga je napisal med leti 93 in 97. Pismo, ki ga je s papeško avtoriteto pisal krščanski občini v Korint, je eden najstarejših krščanskih spisov, ki so ga brali pri božji službi že v 2." stoletju. Sv. Klemena upodabljajo s sidrom okrog vratu ali v papeški opravi s križem in tiaro. Svetniško roko drži nad kamnoseki, delavci v kamnolomih, klobučarji in pomorščaki. Pri nas je več cerkva posvečenih sv. Klemenu. Nekateri menijo, da zaznamujejo pot, po kateri sta sveta brata skozi naše kraje z relikvijami sv. Klemena potovala v Rim. To je precej verjetno za cerkve sv. Klemena v Mojstrani, na Rodinah in v Bu-kovščici v ljubljanski nadškofiji. V ljudski pratiki postavlja sv. Klemen mejnik med jesenjo in zimo. Po ljudskem pregovoru namreč »sv. Klemen zaklene, Katarina pa ode-ne« zemljo za zimski počitek s snežno odejo. TEDENSK ASTROLOŠI NAPOVE Četrtek, 18. november: Vpliv Lune v Vodnarju bo dobrodošel za vse nenavadne naloge, ki se bodo kazale zlasti na poslovnem področju. V tem obdobju bodo dogovori lahko obrodili mnogo uspehov, pri čemer ni nujno, da bodo vidni takoj. Dan bo ugoden za uravnoteženo delovanje, razum in čustva bodo usklajeni. Petek, 19. november: Zelo romantičen tranzit med Venero in Luno nas bo navdal s sanjarjenjem in potrebo po dotikih, nežnostih, kar bo opazno predvsem v nočnih in jutranjih urah. Dan bo resen, predvsem zaradi srečevanja s težjimi nalogami in z odgovornostmi. Sledil bo čustveno intenziven večer. Povečana bo možnost alergij. Sobota, 20. november: V soboto bomo občutili velika notranja trenja. Težave bodo predvsem izrazite na ljubezenskem in finančnem področju. Ne bodo se na novo aktivirale, temveč samo izpostavile. To pomeni, da jih lahko s podrobno analizo na novo preučimo in iščemo v tem konstruktivne rešitve. Nedelja, 21. november: Zadnji dan vladavine Sonca v Škorpijonu bomo usmerjeni vase. Dan bo ugoden za uresničitev vseh drobnih sprememb, na katere se v preteklih dneh nismo imeli časa ozirati, a nam kljub temu prinašajo drobne radosti v vsakdanjik. Luna bo popoldne prešla v Ovna, zato je lahko bolj izpostavljeno slabo počutje, predvsem napetost. Ponedeljek, 22. november: Malo pred polnočjo bo Sonce prestopilo v znamenje Strelca, kjer bo vse do 22. decembra. Strelec nam bo v teh dneh prinesel pravo olajšanje, saj bomo na različnih področjih lahko napredovali hitreje in bolj učinkovito. Ne bomo se ukvarjali z malenkostmi. Torek, 23. november: Vladavina Venere v Škorpijonu bo vse do sredine decembra močno vplivala na finance in ljubezenska razmerja. Pojavilo se bo veliko energetsko čiščenje in postavljanje zadev na pravo mesto. Včasih se bomo soočali z bolečimi resnicami, za svojo eksistenco se bomo morali prav po levje boriti. Sreda, 24. november: Luna v Biku in negativni aspekt z Venero bosta dan obremenila z nasprotji. Izražena bo potreba po varnosti. Zahtevni bomo, kar lahko prinese kar nekaj težav v medsebojnih odnosih. Čas bo ugoden za spremembo videza. V večernih urah bo napet aspekt med Luno in Marsom povečal možnost nesreč, prepirov in zlomov. Açtrologinja GORDANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 Sparkasse svetuje: Kakor si boste postlali tako boste poslovali. Dobre poslovne ideje potrebujejo za svojo uresničitev dobrega poslovnega partnerja. Naše načelo pri kreditiranju podjetnikov je, da se vedno prilagodimo finančnim okoliščinam in potrebam vsakega posameznega podjetja. Po vaši meri izdelamo načrt financiranja, ki vas bo uspešno pripeljal do zastavljenih ciljev kot so nakup zemljišča in izgradnja poslovnih prostorov, povečanje obstoječih ali posodobitev njihove infrastrukture. Investicijski krediti za podjetja in podjetnike med drugim omogočajo: • dobo kreditiranja od 1 do 15 let, • individualno višino kredita, • kredit z devizno klavzulo, • mesečni ali četrtletni interval odplačevanja. Pri izplačevanju kreditov se lahko odločite za enkratno izplačilo, ali pa za izplačilo večkratnih zneskov glede na napredovanje gradnje oziroma izgradnje vašega podjetja. Tudi glede izbire ustreznega kreditnega zavarovanja se Sparkasse povsem prilagodi vašim zahtevam. Izbirajte med možnostmi hipotekarnega zavarovanja, bančne garancije, ali zavarovanja v obliki poroštva. Konec koncev je v našem' interesu, da se vaše podjetje počuti karseda udobno. Vas zanima več? Finančni svetovalci za podjetja in zasebnike so vam vedno na voljo. Anita Mavrič Finančna svetovalka Podjetja in zasebniki Poslovna enota Celje Mariborska 76 Telefon: 03/ 428 55 50 SPARKASSE5 Drugačna banka [šmmíI' Naslednji bo Hyundai! Izjemni prihranki do 400.000 SIT. Hyundai je po raziskavi J.D. Power and Associates in revije Which? Car med najzanesljivejšimi avtomobili. HYUriDPI Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo izjemni nakupni pogoji tudi za vse ostale modele. Atos Prime prihranek do 220.000 SIT, Getz prihranek do 345.000 SIT, Accent prihranek do 347.000 SIT, Đantra prihranek do 350.000 SIT. Štirivratni kupe mercedes CLS Devet mercedesov CLS za slovenski trg Na slovenski trg se vozi mercedes CLS, avto, ki ga ni mogoče uvrstiti v običajne razrede in je drugačen tudi po obliki. Gre za štirivratni kupe, ki sodi nekam vmes med limuzino in kupe. Tbdi zaradi tega so pri Mercedes Benzu razmeroma skromni pri načrtu prodaje, saj menijo, da v polnem prodajnem letu zanj ne bodo našli več kot 50 do 55 tisoč kupcev. Ta hip sta na voljo dve motorni izvedenki, in sicer 350 ter 500. Prvo poganja šes-tvaljnik z gibno prostornino 3,5 litra in z 272 KM, drugo pa osemvaljnik, ki ponuja 306 KM. V programu je tudi najmočnejša različica 55 AMG ki bo naprodaj sredi prihod njega leta. Tej varianti name njajo osemvaljnik, ki pa zmo re 476 KM. V ponudbi ni dizelske različice, vendar pra- vijo, da se bo pojavila leta 2005, in sicer v izvedenki 320. Uradni predstavnik MB je pri nas že prodal vse za letos predvidene avtomobile (skupaj devet), prihodnje leto pa načrtujejo za avto poiskati od 25 do morda 35 kupcev. Cene? Izvedenka 350 stane 15,8, različica 500 skoraj 20 milijonov tolarjev, medtem ko bo treba za CLS 55 AMG prihodnje leto odšteti vsaj 28 milijonov tolarjev. V VW dosegli dogovor Potem, ko je zavrelo v nemškem Oplu zaradi napovedanega odpusta skoraj 12 tisoč delavcev, se je začelo kuhati tudi pri Volkswagnu, največji evropski tovarni osebnih avtomobilov. Vendar je vodstvo VW doseglo dogovor z zaposlenimi: za dve leti bodo zamrznili plače, vodstvo pa je obljubilo, da delavcev ne bo odpuščalo do leta 2011. Seveda bo treba za uresničitev dogovora še veliko, vsekakor pa je zdajšnji dogovor okvir, ki naj bi pripomogel k mirnejšemu in bolj uspešnemu delu. Pri VW pravijo, da potrebujejo nove in uspešne avtomobile, če hočejo uresničiti dogovor. Veliko pričakujejo od novega passata, ki se bo na trgu pojavil v drugi polovici 2005, pripravljajo pa tudi manjši športni terenec ali SUV, ki ga doslej še ni bilo v ponudbi. Vprašanje pa je, ali bo to dovolj! VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE Porsche prenovil boxsterja Leta 1996 je nemški Porsche, danes izjemno uspešna tovarna ne le doma, pač pa a vseh pomembnejših svetovnih trgih, postavil na cesto boxsterja. Manjši po dimenzijah, manj zmogljiv kot sloviti 911, je presenetljivo hitro postal tržna uspešnica. Čeprav tovarna dotlej ni imela dobrih izkušenj s cenejšimi porscheji, so v prvem letu prodali kar 15 tisoč box-sterjev, kar je bilo nad priča- kovanji. Zdaj so avto nekoliko prenovili, pri čemer drži, da spremembe niso posebej velike in očitne. Novi boxster ima boljši količnik zračnega upora, 0,29 v najboljšem přiměni , za povrh je nekaj sprememb doživelo tudi podvozje. Načeloma boxster ostaja dvosedežnik s platneno oziroma kovinsko streho, ki ni zložljiva. V notranjosti so nekoliko izboljšali ergonomi-jo, serijska oprema je nekaj bogatejša, uporabili so nove materiale, na voljo je več barv ... Širša sta tako prednji kot zadnji kolotek, zaščitni lok nad voznikovim in sovozni kovim sedežem je pomaknjei bolj nazaj. Kot doslej, sta iz vedenki še naprej dve. Osnov na različica ponuja 240 KK pri 6.400 vrtljajih v minut boxster S pa 280 KM pri 6.201 vrtljajih v minuti. Po tovai niških podatkih zmort 256 km/h, drugi 268 km/H VELIKA NAGRADA FARAONS/I zakladi CITROEN PLURIEL JE LAHKO TUDI VAŠ (žrebanje 18. 12. 2004) Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade! PRIHODNJI TEDEN POKER V OSMICAH Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Sodelujte v radijski igri vsak torek ob 14.15 uri! NAGRAJENCI: Jadranka Škornik, Šentjur, Špela Çvirn, Loka pri Žusmu, Darinka Sipek, Laško in Josip Kôrimâek, Zagorje. '■"......>"""3.....kAAAAFW^' , ,0 „ « ,3 W f 16 g ) /B\ /iS , 19 20 /22\ CEETE 25 26 27 28 29 /30\ /3l\ /a\ Ime in priimek Prenovljeni boxster bo slovenskim kupcem na voljo čez nekaj tednov, osnovna izvedenka pa bo stala 12,6} milijona tolarjev. MATRIX 1.6 GLS/KLIMA že za 2.853.040 SIT, MATRIX 1.5 CRDi GLS/T0P-K že za 3.385.760 SIT. časopisni klub Nova generacija kie sportage ICiin sportage, tako ime-pvani nežnejši terenec, po pri nas že poznali, zdaj tovarna predstavlja pojem novo različico tega vola. Nedvomno je dobro vede-da je Kia pri Hyundaiju, ijvečji južnokorejski avto-obilski hiši, kajti novi spor->e se vsaj malce spogledu-prav tako novim hyun-jjevim terencem tucso-om. V dolžino je novega jortagea za nič kaj izjem-h 435 centimetrov, njego-zunanje linije so sodob-, vendar nič terensko ro-jate. Sportage bo na voljo s ni motorji; in sicer dve-bencinskima in turbodiz-z gibno prostornino 2,7 (112 KM pri 4.000 vrt-jih v minuti in navorom NM v območju med ) in 2.500 vrtljaji). Ben-•ka ponudba se začne z litrskim štirivaljnikom, ponuja 141 KM pri 6.000 Ijajih v minuti, sledi pa pre-zmogljivejši šestvaljnik z »no prostornino 2,7 litra s 175 KM. Pogon je lahko 10 na prednji kolesni par 4x4, pri čemer elektroni- Kia sportage v novi podobi bo slovenskim kupcem na voljo februarja. ka poskrbi, da zadnji kolesni par v najboljšem primeru dobi polovico moči. Menjalnik je ročni in 5-stopenj-síd, za doplačilo pa je na voljo tudi 4-stopenjska avtomatika. Kot napovedujejo, bo novi sportage slovenskim kupcem na voljo februarja prihodnje leto, računajo pa, da naj bi osnovna izvedenka stala približno 4,3 milijona tolarjev. Zamenjave pri Fiatu Pri Fiatu, veliki italijan-iki avtomobilski korpora-iji, ni miru. Po velikih za-nenjavah povsem v vrhu ïat Auta so zdaj segli netoliko nižje. [Tako je novi šef Alfa Ro-leo postal Kari Heinz Kalb-ell, ki je bil še pred kratkim jň slovitem Rolls Royceu, še prej pa je bil v službi pri 8MW. Zanimivo je, da je po-prvi človek avtomobil-znamke Fiat komaj 37-Luca de Meo, ki je pred _ bil na čelu Lancie. To to-orno, ki je prav tako v teža- vah, bo vodil Antonio Bara-velle. Seveda pa je vse še vedno v rokah vrhovnega šefa Fiat Auta, Avstrijca Herberta Demla. Avto-moto društvo Šlander Celje vabi člane društva na brezplačni preventivni pregled njihovih vozil pred zimo, ki ga opravlja Fortuna avto d.o.o., vavtoservisni delavnici na Ljubljanski cesti 37, Celje. Adriatic zavarovalna družba d.d. r\ , mODfll llCHtMHl" \J Mariborska Si, Celje tel.: (031 42B-6Î-70 www.ovfoiiilireanenier.ij Podjetje ze inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold Tel.: 031705 30 12 Fax: 031705 30 13 GSM: 041/678 775 VSE VRSTE PNEVMATIK traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna vozila in skuter Zato je dobro biti član Časopisnega in se zavarovati pri Adriaticu! kluba DKLO t.Toivrea Prihaja novi ford focus Vsi naročniki Dela ali Slovenskih novic, ki boste do konca februarja 2005 pri Adriaticu sklenili VltaFond naložbeno življenjsko zavarovanje ali pa mešano življenjsko zavarovanje, prejmete novo ugodnost -nadstandardno zavarovanje zdravil za eno leto z zavarovalno vsoto 200 evrov za samo 183* SIT letno. Več informacij: 080 1110 ali info@adriatic.si Očitno je, da bo bera no-iosti na pariškem avtomo-uskem salonu tako rekoč jcjemna. Vsekakor bo luč dneva ug-pdal tudi novi ford focus; bil p že skrajni čas. Novi focus » narejen na osnovi enopro-lorskega C-maxa, na trgu naj p bil v začetku prihodnjega fta. Za začetek bodo ponu-jli tri izvedenke, in sicer kombilimuzino s tremi in petimi vrati ter karavana. Ta bo kar za 13 centimetrov daljši od sedanjega, hkrati pa bo ponujal prtljažnik z volumnom od najmanj 465 do največ 1.525 litrov. Vse tri karoserij ske variante bodo enako visoke in široke, medosna razdalja bo 264 centimetrov. Kdaj se bo novi focus pojavil pri nas, še ni znano. 031-342-118.42-63-122 „ PROMETZ NEPREMIČNINAMI i NAKUP. PRODAJA. NAJEM, CENITVE CEUE - Glazija. | ■j« 64 m!.l. n 15.250.000 SIT CEUE - Zelenici nje (45 m1), obnovljeno, etažna, prodam oli menjam. Telefon 041 H 033. 7* STANOVANJE 46 m', prodom. Telefon 541 304,040899-294. 7471 V ŒUU oli Žáku kupim eno ali enoinpob no stanovanje. Telefon 041 765-884. /27 ŒLIE, Žalec, kupim garsonjero ali etiosoh stanovanje. Expert Nepremičnine, Gi posko 7, Celje, Telefon 041 405-628. 753 CEUE, Žalec, kupim dvo oli trisobno st« vanje. Expert Nepremičnine, Gosposl 7, Celje, Telefon 041 405-628. 753 DVOBRAZDNI plug 10 -12 c ter predsetvenik za Univerzala, kupim. Telefon 5735-189. L1093 POSEST PRODAM HIŠO ob Mariborski cesti v Celju, prodamo. Telefon 031 825-924. 7364 HIŠO na Ostrožném, prodam. Možnost menjave za večje stanovanje, bivalni vikend. Telefon 041 628-674. 7302 ZAZIDALNO parcelo oli dve zazidalni za vikend ali stanovanjsko hišo, prodam. Telefon 051 321-925. 7339 CEU E-Celeia parit, poslovni prostor v pritličju v izmeri 96 m2, prodam. Gradnje Kapetan d.o.o., Stanetova I60, (03) 4908-630,041 324-761. 7457 ŠENTJUR- poslovni prostor - delavnico- v izmeri 160 m!, parcela 700 m1, ob glavni cesti, prodam. Gradnje Kapelan d.o.o., Stanetova 16a Celje, (03) 4908-630,041 324-761. 7457 CEUE - Breg, hiša v izmeri 120 m1, parcela 69 m2, ugodno prodam. Gradnje Kapetan d.o.o, Stanetova 16a Celje, tel.(03) 4908-630,041 324-761. 7457 TRAVNIK 1 ha, 8 o, prodam no sončni legi v bližini Slivniškega jezera. Cena po dogovoru. Telefon 031 266-725. 7466K CEUE, hišo z vrtom (550 m") stavbišče 130 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 893-654. 7494 ■^■k) NEPREMIČNINE ■ PmIPI TEL 03 5451-006 M ~m 041368-625 www.pgp-nepremlcnine.com HIŠO v Šentjurju, v 3. gradbeni fazi na ravnini, z vso infrastrukturo, novo, prodam. Telefon 041 645-898. Š810 OKOLICA Celja, oddaljeno 11 km, l,9kmod priključka AC, prodam nedokončano stanovanjsko hišo, v pritličju, možnost poslovnega prostora. Telefon (03) 5798-290. n ANDRAŽ nad Polzelo (Sevčnik), manjšo hišo 120 m2,1300 m! zemljišča, takoj vseljivo, prodamo za 17.500.000 SIT. Expert Nepremičnie, Gosposka 7, Celje, Telefon 041 405-628. 7534 GRAJSKA vas (okolica, brunarico 25 m1, zemljišče 599 m1, prodamo za 3.500.000 SIT. Expert Nepremičnie, Gosposka 7, Cefje, Telefon 041 405-628. 7534 PONIKVA pri Šentjurju, bivalni vikend, takoj vseljiv, prodorno zo 9.500.000 SIT. Expert Nepremičnine, Gosposko 7, Celje, Telefon 041 405-628. 7534 VEIBUL Na ljubljanskicesHvstaremVelenju prodamo starejšo hišo, 250 m!, možna gradnja stanovanjskega ali poslovno-slanovanjskego-objekta, prodamo za 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p.. Gorica pri Šmortnem 57/c, Celje. 7546 POGODBA d.0.0. Cesta v Trnovlje 10, Celje E-mail: pogodba17@siol.net Tel.: 03 491 63 14; 031 609 059 NEPREMIČNINSKO POSREDOVANJE PRI NAKUPIH, PRODAJAH, NAJEMIH UGODNO ZREČE - prodamo stan. hišo, velikosti 101 m', z dvema kopalnicama, podkletena. parcela 497 m2, obnovljena leta 2001, vseljiva takoj. Cena: 29.000.000,00 SIT. SLOV. KONJICE - prodamo gostin-sko-stan. objekt, velikosti 146 m2 gostinski del, 60 m2 stan. del v man-sardi in 78 m2 dvorišča. Gostinski del opremljen v celoti. Cena: 24.000.000,00 Siï. ZA ZNANE STRANKE KUPUJEMO IN PRODAJAMO HIŠE, STANOVANJA, P0SL PROSTORE IN STAVBNA ZEMLJIŠČA. NA RELACIJI CEUE - SLOV. KONJICE. 34 MALI OGLASI-INFORMACIJE Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. -MOTORNA VOZILA PRODAM TlPOUici, 1.94,112.000 km, servo volan, centralno zaklepanje, euro kljuka, prodam. Inf. 031 811-683. 7476 DELNO obnovljeno vozilo Ford 1.3 i, nsw-poort, 1.93, reg. do 25.7.05, prodam za 220.000,00 sit. Telefon 031 225-100. 7474 AUDI A6,1.9 tdi, letnik 2000, karavan, klima, navigacija, tempomat, ugodno prodam. Telefon 041 642-354. 7449 TOVORNI Iridkel Piaggio, letnik 95, odlično ohranjen, prodam. Telefon 5771-894. OSEBNI avto Proton 313, letnik 2000/01, prevoženih 70.000 km, ugodno prodam. V račun vzamem tudi storejši traktor. Telefon 041 733-288. 7479 RENAULT tlio 1,2 m, letnik 99. prevoženih 56.000 km, pivi lastnik, prodam. Ceno po dogovoru. Telefon 041 673-401. 7522, 7521 ŠKODO felicia bd, 1.98, prodam. Telefon 5732-327. LIO78 RENAULT 5 campus, karamboliran zadnji levi del, letnik 93, prevoženih 93.000 km, lepo ohranjen, prodom. Telefon 041 801-169. L1085 OPEL vedro, 1,6i, 70 km, 4vrotno limuzino, letnik 91, srebrne barve, prodom. Šentjur. Telefon 031 373-269. 7630 KUPIM AVTO od let. 93 naprej, kupim. Gotovina takoj. Telefon 041 399-346. 7388 STROJI PRODAM TRAKTOR Man - Ajher, 78 km, v zelo dobrem stanju, nokladalko Petinger 26 m1, dvaindvajset nožev z valjem in trakom ter odjemalec silaže Kuhn, dvojni nož, prodom. Telefon 051 321 -925. 7339 MES0REZNIC0 no motomi pogon, poceni prodam. Telefon 041 264-132. L1063. L1062 TRAKTOR TV 420, letnik 1985, original enobrazdni obračalni plug, prikolica ter snežni plug zelo ugodno prodom. Telefon 577P09 od 18. do 21. ure. 7423 DVOBRAZDNI, rabljeni plug 14 eolski in trodelne klinaste brane, prodam. Telefon 031 621-531. 7428. MOTORNO žago Husquama 61, prodam. Telefon 5797-104. 7438K STRUŽNICO za kovino - nomizno, nemško 100»500 stružne dolžine in stružnico profesionalno Potisje Ada, malo rabljeno, prodam. Telefon 041 645-898. Š810 ČELNI nakladalec za traktor Deutz, izdelava Olga Meglic, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 448-885. 7519 ČELNI nakladalec sip in dvobrazdni plug, prodom.Telefon 041 812-969. 2633 ŽRMUE za mletje žito ugodno prodam. Telefon 5814-068 zvečer. 7452K KUPIM TRAKTOR 1er drugi stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 7316 TRAKTOR nod 35 ks, lahko tudi no zadnji pogon, kupim. Telefon 041 588-205. Š815 CEUE - Štore, dvoinpolsobno stanovanje, 72,45 m2,1.1982,10,8 mio SIT, prodorno. Royal nepremičnine d.o.o., Ggoleto-va 5, Ljubljana. Telefon (01 ) 3007-370. GARSONJERO v Celju prodamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727 301,5482-002. 7539 KUPIM SAVINJSKA dolina, hišo na ravnini, kupim, do 18.000.000 SIT. Expert Nepremičnie, Gosposka 7, Celje, Telefon 041 405-628. ODDAM V NAJEM oddamo poslovne prostore v veliko- sti 77 m2 (proizvodna ali storitveno dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m2, podjetja Sevs d. 0.0., ndlokaciji Bežigrajska cesto 2, Celje (nasproti Intersparo). Prostori so no voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041 693416, g. Germek. n POSLOVNI objekt na Hudinji, cco 450 m2, oddamo za dobo dveh let, z možnostjo kasnejšega odkupa. Najemnina 600.000 SIT mesečno+stroški. Telefon 041618-845. p V Prešernovi ulici v Celju oddajam več poslov- nih prostorov za različne dejavnosti. Telefon 041 665-578. 7485 3 KM iz Žalca oddamo v najem skladišče veliko 75 m2. Primerno je za skladiščenje živilskih in tehničnih artiklov. Telefon 040860-934. 7484 0PREMUEN0 etažo v hiši v okolici Celja, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041 727 301,5482-002. 7539 POSLOVNI prostor dajem v najem, cca 18 m2, ugodna lokacija ob Mariborski cesti v Celju. Telefon 041 523-295. 7549 SKLADIŠČE, lepo urejeno, cca 30 m2 dajem v najem • ob Cesti na Ljubečno - Ardin. Najemnina 115 EUR. Telefon 041 623-925. 7549 DELO rrmm »istkk ^^m mr~t ^g» 30 LET staro hišo, cca 200 m2, na parceli 724 m2, na Lavi v Celju prodorno zo 29 mio. Prijoznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727301,5482-002. 7539 HIŠO v 4. gradbeni fazi (12-10 m) na parceli 813 m' v Gorici pri Slivnici, prodamo zo 18 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727301,5482-002.7539 NOVEJŠO hišo na Škafarjevem hribu pri Žalcu, na parceli 810 m2, prodamo za 40 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoznost.com, telefon 041 727 301,5482-002. 7539 GRADBENO parcelo, cca 3500 m2 z izdano gradbeno dokumentacijo v Zagradu, prodamo za 6 mio. Prijoznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727 301,5482-002. 7539 GRADBENO parcelo, cca 1200 m2, v Perno-vem, prodom. Telefon (03) 5738-229. Ž 637 TRAVNIK na ravnini, v Šmartnem v Rožni dolini, ob asfaltni cesti, prodam. Telefon 031 415-606 od 19.h do 21.h. 7543 POLZELA. Zazidljivo parcelo v izmeri 912 m!, v bližini Savinje in železniške postaje, prodorno za 5.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. 7546 OKROG 3 ha gozda, v bližini Planine pri Sevnia, k.o. Lažiše, prodamo po ceni 100 SIT/m'. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorico pri Šmartnem 57/c, Cel je. 7546 CEUE, v neposredni bližini novega športnega parka, no Jamovi ulici, damo v najem 55 m2 velik poslovni prostor, za mirno dejavnost. Najemnina 75.000 SIT mesečno + tekoč stroški. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmortnem 57/c, Celje. 7546 0PREMUEN trgovski lokal v Šmartnem v Rožni dolini, oddamo v najem. Informacije po telefonu 041623439. n PRODAM CEUE, Nova vos. Dvoinpolsobno stanovanje, v celoti preurejeno (tudi kopalnica), ugodno prodam. Telefon 031 207-675. 7005 CEUE, bližina centra, prodam stanovanje, 82 m2, štirisobno, ck, 4. nadstropje. Telefon 041 991-680. 7396 GARSONJERO takoj vseljivo, v bližini centra Celja, ugodno prodam. Telefon 041 372-638. 7398 ENOSOBNO stanovanje v Žaku, mirna zelena okolico, prodom. Telefon 041 707-820. 629Ž CEUE - Nova vas, prodam trisobno stanovo-nje II. nadstropje, 80 velikosti. Telefon 041 746-627. 7474 CEUE - Glavni trg, stanovanje v izmeri 65 m2, no novo adaptirano, prodam. Gradnje Kapetan d.o.o., Stanetova 16a, Celje, telefon (03) 4908-630, 041 324-761. 7457,7458K DVOSOBNO stanovanje no Trubarjevi ulici, 53 m2, prodam. Cena 10,5 mio SIT. Telefon 041 500-345. 7491 STANOVANJE v Loškem, 50 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 553-996. L1079 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 72,5 m2, v Štorah, prodam. Vsi priključki, balkon. Telefon (03) 5771-882,051 305-712. 7529 ENOSOBNO stanovanje v Celju, 37,50 m2, prodam. Cena 8.800.000 SIT. Telefon 031 576-650. 7526 GARSONJERO, 24 m'v storejši hiši, poceni prodam. Telefon 031 348-341. 7531 NOVO enosobno stanovanje v Slovenskih Konjicah, prodamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727 301,5482-002. 7539 TRISOBNO stanovonje, Na otoku, 61 m2, III. nadstropje, balkon, ktv, ck, telefon, obnovljeno 1997, prodom za 12,5 mio SIT. Telefon 031 568-659. 7194 ŒUE - Otok. Dvosobno stanovanje, 51,09 m2, IV. nadstropje, prenovljeno 1997, prodorno za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, hran Andrej Krbovoc s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. 7546 iZDBPi.Sï Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure. v v °glasi- označeni s to ikono r r so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Termah Banova oddam v nojem. Telefon (03) 7001-611,041 476- na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041 476-104. n IEH0 stanovanje v Žalcu, 47 m', oddamo. Telefon (03) 4284-102.7209 »SOBNO stanovanje, 65 m!, na Okrogar-j jevi 3, vseljivo s 1.12.04, oddam. Najemnino 60.000 SIT + stroški. Telefon 041 1618-845. p Galcu oddam v najem opremljeno trisobno r stonovanje. Najemnina 60.000 SIT. Telefon (05) 717-870 po 17. uri. 6312 RNOVANJE v hiši, v naselju, pet kilometrov iz centra Celja, enosobno, svoj vhod, i delno opremljeno, oddam. Telefon lelja Damir, Proseniško 3 a, Šentjur pri Celju. 7482 ISNI osebi oddam opremljeno garsonjero na Otoku v Celju. Telefon 041 681-412. fREMUENO enoinpolsobno stanovanje oddam. Kadilci nezaželeni. Telelon ; 5472-673. 7487 DV0 enoinpolsobno stanovanje v velikosti 54 m2, na Lavi v Celju, oddom. Stanovo-I nje je delno opremljeno. Telelon 041 696-071. 7497 |ŠK0, Slovenske Konjice, Šmarje pri jelšah, oddamo garsonjere. Najemnino 150 EUR ♦ stroški. Expert Nepremičnine, Gosposka 7, Celje, Telefon 041 405628. PRODAM BTEUO 200-180, bukev -tela barva, staro 2 leti, prodam. Telefon 041 592-656. 7409 UM stroj Gorenje 16 programov, dobro ohranjen, prodam, za 20.000 sit. Telefon (03) 748^027. /425K IWSKI štedilnik prodam po ugodni ceni. Telefon 5778-545. 7437K teVUALMO mizo in otroški voziček zelo ugodno prodom. Telefon 5461-177, 031 233-099. 7503 DVA počivalnika Tom - Nova oprema, skoraj nova, zelo ugodno prodom. Telefon 040 450-469. 7501 DNEVNO omaro s kotom, svetlo rjave baive, dolžine 3 m, 56 cm, prodam. Telelon 031 830-384. L1084 SEDEŽNO garnitura, kotno (dvosed in trosed), ugodno prodam. Telefon (03) 4927-755. 7540 DVE nadstropni otroški postelji, ter bojler 50 I Gorenje, ugodna prodam. Telefon 031 430-752. 7432 KUPIM RABLJENO pohištvo, belo tehniko, pel, odkupim po simbolični ceni. Telelon 041 623- vasi ter enoinpolsobno stanovanje v hiši z lastnim vhodom, na Košnici, ugodno oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijoznost.com, telefon 041 727301,5482-002. 7539 ftyvi vasi ter delno opremljeno dvosobno t;stanovanje no Lavi oddamo. Prijaznost F nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727 [301,5482-002. 7539 I centru Celja, oddam. Telefon 041 887-936. 10 stanovanje, 51 m', na Otoku, oddam. Telefon 041 807-759 in 5443-092. NAJAMEM .1. 2005, nujno najamem enosobno stanovanje v Žalcu. Inf. 040 741-963 7463 družina najame dvosobno stanovanje (do 40.000 SIT), relacija Celje -Vransko. Telefon 041 431-174. Ž634 /AHJE ali stanovanjsko hišo v Celju ali okolici, najamem. Telefon 041727- [ OPREMA GRADBENI MATERIAL PRODAM GARAŽNO krilo (vrata), širina 215 on, višina 205 cm, brez okvirja, z dvižnim okovjem za ročno dviganje, smreka, masiva, domače izdelave, ugodno prodam. Telefon 051420-641. 7260 LESENA garažna vrata dimenzije 240 cm ■ 240cm, prodam. Telelon 041 731-730. DRVA bukova, cepana, ugodno prodam. Telelon 041 832-552. 7507 SUHA metrska drva, gabrova, prodam. Telefon 5739-078. L1090 ^ ŽIVALI PRODAM KOKOŠI, nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo, samo 199,00 SIT/kom, na farmi Strm-ijon Milan, Marno 28, Dol pri Hrastniku. Od ponedeljka 15.11 2004 dalje. Telefon (03) 5648-550. L 201 KRAVE za zakol ter več bikcev in teličk prodom. Telefon 051 321-925. 7339 TEUCO, sivo, 140 kg, prodam. Telefon 5886-190. 7400 BREJE burske koze in mlodiče, prodam. Telefon 041 763-925. šsos OVCE breje, store leto in pol, zelo lepe, ugodno prodom. Telefon 7491 -790. ŽREBIČK0 norik, b rodovnik, 7.mesecev staro, prodom. Telefon 041 914-390. 7455 PRAŠIČE mesnate pasme 50-80 kg, 120-140 in izločene plemenske svinje, prodamo. Telefon 5792-345. 8O8S ŽREBIČKA toplokrvnega, rjave bo rve, store-go 20 mesecev, prodom. Telefon 031 225-966. 1077L BIKCA sivca, starega 3,5 mesecev, 155 kg, prodam. Telefon 5888-502, Studence 4. 630T2 KRAVO za zakol, prodam. Informacije 5799-208. 7469K ROTTWEILER mladiče, rodovniške, izredno lepe, prodamo. Telefon 041 538-534.p DVE kravi in telico, visoko breja, prodam. Telefon 041 290-750. Š812 BIKCA simentaka, 300 kg, prodam. Telefon 031 391-152. Š813 PRAŠIČE od 25-100 kg, prodam. Telefon 041 708-978. 7511 PRAŠIČE, težke od 100 - 200 kg, prodom. Možna dostava. Telefon 031 520-288. PRAŠIČA, težkega 100 kg, prodam. Telefon 7817-140, Šmartno v Rožni dolini. KRAVO, simentalko, 8 mesecev brejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 448-885. 7519 ŽREBIČKA haflinger, starega 8 mesecev, prodam. Telefon 031 790-980. L1083 TEUCO, brejo 7 mesecev in 2 manjši telici, ugodno prodam. Telefon (03) 5739-064. L1092 BREJO žrebico, kravo in telico 500 kg ter žrebca starega 10 mesecev, športnega, prodom. Telefon 5735-189. L1093 MAJHEN trap ovac, ugodno prodam. Maj-dič, Male dole pri Vojniku, telelon 031 847-273. 7527,7528 PRAŠIČA, 160 kg, prodam. Cena 400 SIT/ kg-Telefon 7057-120. Ž635 ČISTOKRVNO nemško ovčarko, staro 3 leta, zelo lepa in pridna čuvajka, prodam po simbolični ceni. Telefon 5774-637 ali 041 316-475. 7536 PUJSKE, težke od 25 do 40 kg, prodajamo na kmetiji Zorko na Bobnem pri Celju. Telefon 041 741-028. 7536 MENJAM TELIČKO simentalko, zamenjam za bikca simentalca, brez številke. Telefon 041 593-572. 7500 BREJO telico menjam za bikca. Telefon 54134)19,041 357-024. 7518 PODARIM DOBRIM ljudem podarim mucka. Telefon 041 944-791. 7406 1ETIJSKI KIDELKI DOMAČE mlado vino, prodam. Več infotmo-cij po telefonu 041 501-848. 7453K OSTALO V novembru in decembru prodamo domoče svinjske polovice. Telefon 051 321-925. ' '<■7339 ZAMRZOVALNO omaro, kombinaran hladilnik, električno črpalko, tv sprejemnik, peč na brikete in električni motor, prodam. Telefon 5792-362,031 890-188. S 802 SVEČANE obleke, vse 1 "nošeno, zelo ugodno prodom. Telefon 041 592-656. 7409 DVA latoflexa 200-90, stara 1 leto, dvig zglavja in nog, prodam. Telefon 041 592-656. 7409 KRAVO s teličko 6 let staro, prodam ali samo kravo, bikca 150 kg in seno v kockah ali okrogle bale, prodam. Klicati zvečer 5774-806. 7413,7414K STROPNI lestenec 5 žamic, in vaško oljnato sliko s cerkvijo in lepim okvirjem, prodom. Telefon 5413-158. 7454K 13-C0LSKA platišča in dve gumi za avto Suzuki, prodam. Telefon (03) 5740-753. 807š AVT0PRIK0UC0 za prevoz govedo, prodom. Telefon 031391-152. Š813 KOBILO posavko, brejo 7 mesecev ter motor Yamaha v voznem stanju, star 28 let, prodam. Telefon 031 692-582. L1087 ŽREBICO, staro 18 mesecev, telico brejo in nekaj hlevskega gnoja. Telefon 041 425-616. ž 632 MOPED Tomos de 15, in bivalni vikend, prodom, telefon 041 269-840. 7538 KRZNENO jokno, rjava nutrija, štev. 44, prodom po ugodni ceni. Telefon (03) 7812-152. 7532 OBLAČILA in obutev za fantka 1-2 leti kupim.Telefon 031 220-752. 7453K I ZMENKI VDOVEC, 48 let, pošten, iz okolice Celja, z dobro službo, želi prijateljico do 47 let zo resno vezo. Agencija Alan, Žarko Prezelj s.p„ Kraigherjevo 11, Celje. Telefon 041 248-647. 7481 40-LETNA zelo simpatična Slovenka, želi prijatelja do 55 let, za resno vezo. Je samostojna podjetnica. Agencija Alan, Žarko Prezelj s.p., Kraigherjeva II, Celje. Telefon 041248647. 748i 29-LETNA Celjanka zelo simpatična, vitka, 170 cm, želi prijatelja do 43 let zo resno vezo. Agencijo Alan, Žarko Prezélj s.p., Kraigherjeva U, Celje. Telefon 041 248-647. posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite Ofll/591-222 čakajo vas dame od 19. do 70. lola. Za dame posredovanje brezplačno. ZAPtf ŠIVA v novo leto in Sprejmi tal, dome pn, poj .a,,™, hormonij.. Rodo imorn življenje in si Ťelim iskrenego prijeleljo in sopolniko Pooodbe pošljite no Novi lei nik ped šifro: NOVO l£T0. 74s» fSKMJEHAvdov staro 55 let, želi spoznali resnega prijo-telja-vdavro, starega do 70 let. Samo resni naj pošljejo ponadbo na Novi tednik pod šifro: SAMO SIMPAÎUA. 751e FANT, star 451st, redno zaposleo, brei obveznosti, želi spozoati pošleoo ženska. En otrok oi ovim. Telefon 051 263-153. L1066 ZAPOSLITEV V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo zo pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563 ali 041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. p DELAVCA za montažo knaufa zaposlim. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Za pošteno delo, pošteno plačilo. Andrej Kavka s. p., Ul. celjske čete 22, 3230 Šentjur, telefon 041 684-410. 7128 NATAKARICO za strežbo v baru v Celju ter študentke za pomoč v strežbi, zaposlimo. Telefon 041 729-454. Vinko Stopar s.p., Levstikova 3, Celje. 7467 FRIG0 transport Pišek Peter, Bor Irena Lopata vam nudi delovno mesto natakarice. Informacije po telefonu (03) 492M20 ga. Klavdija. Frigo transport, Trgovina in gostinstvo Pišek Peter, Lopota 17, Celje. 7419 KOLEKTIV Gostilne JežvCelju išče prijazno in pridno notakarico za delo v strežbi. Prilagodljiv delovni čos. Informacije telefon 4926-603 in v gostilni na Linhartovi 6. Martinčič Alojz s.p., Gostilna Jež, Jagnjenica 12, Radeče. 7447 AVTO Princ d.o.o., Bukovžlak 63 a, Teharje, zaposli avtoličarjaza pripravo vozil (z ali brez znanja lokiranja). Telefon 041 3724)85. 7488 Prijateljsko posredujemo za NAJHITREJŠI KREDIT PE Miklošičeva 1, Celje. 49-22-963 CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |Ra,v.|ni c.m.r) TEL.: 03/ 42 74 378 HHHHHM NOVO: ž LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA I PREGLED VIDA NUMERO UNO Ali iščete UGODEN KREDIT? NUDIMO UGODNE GOTOVINSKE TER AVTOMOBILSKE KREDITE DO 6 LET, ZA VSE ZAPOSLENE IN UPOKOJENCE (01, 09). MOŽNOST OBREMENITVE OS. DOHODKA DO POLOVICE. STAR KREDIT NI OVIRA. PRIDEMO TUDI NA DOM. tel.: 02/252 48 26 041 750-560 USPEŠEN prodajalec ve, da srečo ni zabava, ampak uspeh v zasebnem in poslovnem življenju. Zaveda se, da se mora nenehno truditi v svojem poklicu, saj bo le tako uspel, lahko dobite vse, česar si želite, vendar le, če tudi drugim pomagate dobiti tisto, česar si želijo. OD od 150-200.000 SIT. Več po telefonu 041 677- ' 467. Anistar, Anica Špoljar s.p., Vojkovo ul. 7, Celje. n DISTRIBUTER ameriške korporacije Scottfet-zer, redno zaposli zastopnike na terenu. Telefon od 8.h do 16.h na telefon (03) 4282-071. M.and-Link d.o.o., Podjavorškovo 1, Celje. 7493 HONORARNO delo - 4 ure v telefonskem studiu. Telefon od 8.h do 16.h na telefon (03) 4282-071. M.and-Unk d.o.o., Podjavorškovo 1, Celje. 7493 EKONOMISTKA z izkušnjami v komerciali, išče zaposlitev. Telefon 031 380-989. 7510 NA širšem celjskem območju iščemo zastopnike zo sklepanje vseh vrst zavarovanj. Zaželena V. stopnja izobrazbe in lasten prevoz. Telefon 041 741-119. Rika Priha-vec Erika k.d., Radobl je 11 a, Loško. 7513 IŠČEMO sodelavca-ko zo področje pospeševanja prodaje. Nudimo stimulativno plačilo in pogodbo za nedoločen čos. Kreativ Rogaška d.o.o., Kidričeva 80, 3250 Rogaška Slatina. Telefon (03) 8183-200, kreativ@siol.net. 7515 PIC0PEKA in natakarjiHCO zaposlimo v novo odprti piceriji v Celju. Telefon 041 526-902. Gost line d.o.o., Lava 7, Celje. DELFIN NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956, 031862140 Prodamo ali oddamo poslovno skladiščni objekt površine 1300 m2 s pripadajočim 1700 m2 zemljišča, v centru Prebolda. Infor, na naslovu: Restavracija Iskra, d.d. Savska Loka 1, Kranj tel. 04-2375545 ali na gsm: 031-631-989 HJIÍ b UBUUNit aH.KI SMO VAV JW WHW Vili V tff SfOI NOvTMRRjJ. IAHKO ZA^TO KOSCA N.TVTVRRA NAKUPTT PJVMlWSrvl BLAGU V VXIDNUS '140 OOO SI I nsnsrt '93 Sil 443 SIT RtóniNSxnm. /um 37.90 sn/oov MSP-onv 15 265GSII /OOV. ?MO-tW - zmsnzoov KDOR V KOŠARICI KUPUJE. SI PRAŠEK PRIVARČUJE! iZDePLSi Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovens časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rur ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih že nikoli ni bilo tako udobno. delo rresro "smi sr" vïstnik GLAS ŘUMK [ Samo en gost, ki še mora pri ne bo povedal ob kateri uri ne bo zahteval jesti in ne pit le tiho bo zaklenil duri. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, Hi babice, prababice in tete IDE PFEIFER iz Leskovce nad Laškim in ob njenem slovesu, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in izrazili sožalja. Hvala podjetju Klasje, šoferjem Goje, Komunali in Občinski upravi Laško. Posebno zahvalo namenjamo bolnišnici Celje in Pa-tronažnemu oddelku Zdravstvenega doma Laško. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke ter družinama Selič. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni. Utihnil je tvoj glas. Obstalo je tvoje srce. Ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija in brata RAJKA LENARTA s Ponikve (13.5.1956-4.11.2004) se islcreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodoma župnikoma za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, govornikoma, prijateljem za odigrani Tišini in avtoprevoznikom za poslovilne sirene. Njegovi: žena Olga, sin Boštjan in hčerka Klavdija z družino. _ Ô816 ZAPOSLIMO 1 delavco-projektni tehnolog, zaželeno V. ali VI. stopnja izobrazbe gradbene ali strojne smeri, uporaba računalniških programov (ACAD, MS, Office), znanje angleščine. 2 delovco -ključavničar, zaželeno IV. stopnja izobrazbe strojne smeri. 2 delavco - razna dela, zaželeno: volja za priučitev ključavničarskih del. Pisne prijave pošljite no noš noslov Simer d.o.o., Delavska ul. 8,3000 Celje ali se na razgovor prijavite po telefonu (03) 4255-800. 7520 KUHARJA in natakarja z izkušnjami, zaposlimo. Telefon 031 714-990, Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s.p., Leveč 40, 3301 Petrovče. 7541 MEHANIKA gradbene mehanizacije, zaposlimo. AGM Nemec Primož s.p., Sedraž 3, Laško. Telefon (03) 56484)43,041 625- Zaposlimo voznike B kategorije. Pogoji: urejenost komunikativnost, veselje do dela s strankami in poznavanje Celja Informacije: 031418 546, TAXI SIMBY. " i Apal s.p , Kersnikova 52. Celje Zaposlimo natakarja/ico in kuharja v piceriji Verona v TC Mercator v Celju. Informacije na telit: 03/491-17-40 ali 041/652-856. SPD d.o.o.. Braslovče 48. Braslovče Biro ZAPOSLI - voznika monterja sejemske opreme in šotorov Pogoji: srednja šola, izpit C kategorije. - monterja sejemske opreme in šotorov Pogoji: poklicna šola, izpit B kategorije. Pisne prošnje pošljite na naslov Andrej Kuzma s.p., BIRO OGIS, Teharje 56, 3221 Teharje. OSNOVNASOLA BLAŽA KOCENA PONIKVA Ponikva 29a, 3232 PONIKVA Razpisujemo prosto delovno mes KUHARJA -KUHARICE Pogoji: - poklicna izobrazba ustrezne smi - 3 leta delovnih izkušenj RAZNO IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave zo gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Som s. p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311. n INSTRUKCIJE za angleški jezik, za srednjo šolo, iščem. Telefon 041 539-062.7394 PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike: Gorenje, Elektrolux, Indesit, Ariston popravljamo hitro in kakovostno. Anton Kitek s. p., Kasoze 107 g, Petrovče. Telefon 7140-116,041 767-862,031 632-660, 041 632-660, Aleš. 7115 Izgubil si bitko za svoje življenje, premagala sta te bolezen in trpljenje. ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je zapustil ljubljeni mož, oče in dedi JANEZ ZAGODE iz Ložnice pri Žalcu 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, tia-rovali cvetje, sveče, svete maše ter nam izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna hvala patru Jožetu za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku za ganljive besede in pevcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskreno hvala. Žalujoči vsi njegovi. Ko bi ljubezen govorila, solza mrtve obudila, črna zemlja bi te še ne krila. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice IVKE KERS rojene Pečnik se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter za darovano cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo pevcem za odpeti pesmi in gospodu kaplanu za opravljen obred. Posebna zahvala tudi osebju bolnišnice v Topolšici, ki se je nesebično razdajalo in ji lajšalo bolečine. Žalujoči vsi njeni. OMARE za spalnico oddam, jogi posteljo 160k200 cm, prodam. Informacije telefon (03) 5451-257 od 13. do 17. ure HRAP0T Andrej s.p. prevozništvo, Lahovna 20 a, 3000 Celje, obveščom stranke, da preneham z dejavnostjo, 30.11.2004. FRAN Kandorfer s.p., Ipavčeva 11, Celje, obveščam vse svoje stranke, da s 30.11. 2004 preneham s svojo dejavnostjo. 7542 KOMPLETNE adaptacije kopalnic in stanovanj, popravilo vodovodnih instalacij. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje, telefon 041 826-594. 7544 EUROSTIL d. 0.0., Pesnica 5,3230 Šentjur, telefon (03) 7805-960,041 675-595, fax (03) 7805-964, e-mail: eurostil/ ce@volja.net: čiščenje poslovnih prostorov, generalno čiščenja vseh poslovnih prostorov, pranje izdelkov iz tekstila (delovne obleke, odeje, prte za gostin- ■4_■ POSEK in spravilo lesa ali odkup lesa na panju nudimo po ugodnih cenah. Štajerska, Ljubljana z okolico. Gozdarske storitve - odkup, Branko Mastnak s. p., Straža na gori 19,3222 Dramlje. Telefon 041408441. 7238 IZDELUJEM okno v star okvir brez poškodb fasade, kuhinje, kotne klopi in mize. Telefon 031 765-934. Mizarstvo Cmok, s.p., Čmoliška 18, Šentjur. è7n BAGAT servis vseh vrst šivalnih strojev, tlačnih likalnikov. Prodaja strojev Pfaff, Elna, Brother. Tratnik Darko, s.p., Savinjska c. 108, Žalec Telefon 7103-144. Ž619 HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d. 0.0., Mariborska 7, Celje. n HIDRAVLIČNO čelno desko za pluženje snega ali planiranje, prodam in kupim evra kljuko za Subaru justy. Telefon 031 596-671. 7412.7413k IZGUBIL sem šop ključev na relaciji Nova vas, Ostrožno, Cinkarna Celje. Prosim najditelja, da pokliče tel. št. 041-278-152. MLAD, že uigran narodnozabavni ansambel išče kitarista ali kitaristko iz okolice Celja. Starost od 14 do 18 let. Telefon 031 381-208. 7262 IZOLACIJSKA dela storm, tesnjenje oken in vrat, Mihael Šlurm s.p., Ardin 69. Telefon (03)5772-501,031 887-813. 7523 - Št. 46-18. november 2004 5 '"jT^edeievanje 24 4 ft A 090 4417 GRADITELJI pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje zo centralno ogrevanje. Možnost kurjenja: drva, olje. Garancija za peči je 5 let. Aplenc Anion s.p., Prekorje 29 a. Telefon 5415-011. 7547 CENJENE kupce obveščamo, da bo Frangros d.o.o., Zadobrova 35 b, Škofa vas -Trgovina pri vodnjaku, z dnem 31.12. 2004 prenehala s poslovanjem, n. KRČME ŽILE? Tel.: 05 640 02 33 MM ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega partnerja ALOJZA KRAŠOVCA iz Šmarja pri Jelšah se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in prijateljem, ki so mi pomagali v težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi kolektivoma Vigrad d.o.o. Celje in Libela Elsi d.o.o., pogrebni službi Gekott d.o.o. ter cvetličarni Novak iz Celja. Žalujoča Manja Marjeta z mamo. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama PAVLA GOLCER (4.12.1920-9.11.2004) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Franci, Drago in hčerka Milica. Zaman je bil tvoj boj, aman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po težki in kratki bolezni nas je zapustil naš dragi NANDI REBERŠAK iz Kačeve ulice v Celju Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje in sveče ter pisna in ustna sožalja. Hvala Godbi na pihala iz Celja, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Posebna hvala sestri Klari in dr. Andreji Pod-bregar - Marš, ki mu je stala ob strani do zadnje minute njegovega življenja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Hvaležni vsi njegovi, ker smo ga imeli. Minevata žalostni leti dve, kar prenehalo je biti tvoje srce. V naših srcih je ostala bolečina, doma pa velika praznina. V SPOMIN ANICI JEVSINEK Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prezgodnji grob, ji prižigate sveče in prinašata cvetje. Žalujoča: mož Franci in sin Cveto z družino. INFORMACIJE o, kar TU ; toň in življenje ni, kar druži r vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče n poslednji cilj vseh nas je mir. (MilaKačič) V SPOMIN Mineva 4. leto globoke bolečine, žalosti in praznine brez naše žene in mamice MAJDE KOVAČIČ (9.10.1953-16.11.2000) Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate sveče. Pepi, Katja in Nataša. Mnogo prezgodaj nas je zapustila VIKTORIJA KLENOVŠEK Od nje smo se poslovili v družinskem krogu. Hčerki Tatjana in Darja z družinama. Ljudi okrog sebe imela si rada, razveseljevala si jih in spoštovala. Ljubezen, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Zdaj tiho mimo u grobu spiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila ANICA PAJK iz Zadobrove Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali veliko sveč in cvetja. Posebna zahvala sosedom in njenim prijateljicam, ki so mi pomagali v težkih trenutkih. Hvala g. Darku Kru-šiču za sočutno izrečeno slovo in g. Pergerju za lepo opravljen pogreb. Žalujoči: Miha, sestri Frančka in Micka ter ostalo sorodstvo. Bolečino da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki je ostala, ne da se zapolniti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, SelSiS tašče in ome ANGELE KRAJNC iz Šentjurja (27.3.1929-2.11.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Škapinove ulice 6 v Celju in vaščanom Hru-ševca pri Šentjurju, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše ter izrazili sožalje. Iskrena hvala kaplanu g. Legnarju, g. Bezenšku in g. An-geloviču za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Za-gajšek, pevcem, trobentačema in sodelavcem Petrola. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Marta z možem Jožetom, vnukinja Nataša z Gregorjem in vnuk Gregor. Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok. ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, dedi in brat FRANC JAGER iz Vrbnega 17 b (1928-2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala tudi osebju oddelka internistične intenzivne medicine SB Maribor. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem, godbi na pihala, govorniku gospodu Mastnaku iz Železarne Štore za poslovilne besede, trobentaču ter pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči: sinova Franci in Srečko ter hčerka Milena in sestra Ani z družinami. Srce joče od boletin. Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja pridna roka, ki skrbela je za nas> Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. V naših srcih je ostala bolečina, doma pa velika praznina. A vedi. mama. da f srcih naših boš ZAHVALA ti še enkrat Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame ANTONIJE PLANINŠEK iz Zg. Hudinje 17 v Celju (15.1.1927-10.11.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času njene hude bolezni in v dneh naše žalosti ob njeni smrti kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter sv. maše in jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo osebju Oddelka za plastično kirurgijo in opekline KC Ljubljana, ki so jo v njenih zadnjih dneh negovali in ji lajšali bolečine, prav tako tudi sestri Zdenki in dr. Erženovi iz ZP Vojnik, g. župniku iz župnije sv. Duha za opravljen cerkveni obred in govornikoma gospe lvici in gospodu Stanetu za izrečene sočutne besede slovesa. Iskrena hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Franci, hčerka Breda in sinova Franci in Jani z družinami. 74q Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj, ko me več med vami n ljubite me v spominu vi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MATILDE GRAŠIČ iz Rimskih Toplic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, pevcem ter g. župniku za opravljen obred. Iskrena hvala tudi kolektivoma Izbire Laško in OŠ Ljubno ob Savinji. n Slavica z Kogar imaš rad nikoli ne u le za vedno daleč je... ZAHVALA Daleč od nas je za vedno odšla naša draga žena, mati, babica in sestra GABRIJELA HUDOVERNIK iz Celja Vsem, ki ste nam v času njene bolezni in v dneh naše žalosti ob njeni smrti pomagali, bi radi izrekli iskreno besedo zahvale. Hvala osebju bolnišnice Celje za lajšanje bolečin, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in molitve, gospodu župniku Antonu Pergerju za spoštljivo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi in pogrebni službi Raj za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Stane, hčerki z možema ter vnuk in vnukinja. Naš dom je tako prazen, odkar te več med nami ni, a kamor se oko zazre, povsod tvojih so pridnih rok sledi. V naših srcih tiha bolečina živi, nam spomin nate ves čas budi... V SPOMIN STANISLAVU DELČNJAKU iz Bovš pri Vojniku (17.9.1947-17.11.2003) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo pre-ranem grobu, prižigate sveče in z lepo mislijo počastite spomin nanj. Pogrešamo te: žena Vida, mama Marija in otroci Milena, Janez, Veronika ter Marko in Stani. ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 5. U.: Bernarda JERETINA MERNIK z Ljubečne - deklico, Tanja JOVAN iz Laškega - dečka, Damjana OVTER iz Celja - deklico, Renata PRAH iz Sevnice - deklico, Klavdija KALŠEK iz Oplotnice - dečka, Sonja HREN iz Slovenskih Konjic - deklico. 6.11.: Marina KÚNEJ iz Bistrice ob Sotli - deklico, Petra STRMIČNIK iz Solčave -deklico, Stanka TANŠEK iz Gorice pri Slivnici - dečka, Valerija KOMERIČKI iz Celja - deklico, Darija VRHOVNIK iz Mozirja - dečka. 7.11.: Slavica ŽLEBNIK iz Šoštanja - dečka. 8. 11.: Tadeja LOGAR DOLINŠEK iz Boštanja - deklico, Vida ROGELŠEK iz Mozirja - deklico, Alenka REPNIK iz Velenja - dečka, Aleksandra FERLEŽ z Ljubečne - deklico, Karmen MLINARIC iz Dobja pri Planini - dečka. POROKE Šmarje pri Jelšah Poročila sta se: Iztok KRŽIŠNIK in Marjetka MAU-HER, oba iz Idrije. SMRTI Celje Umrli so: Veronika ANTOLIN iz Celja, 78 let, Franjo BRAČIČ iz Celja, 82 let, Marija TERGLAV s Polzele, 86 let, Ivan - Štefan ZAGODE iz Ložnice pri Žalcu, 79 let, Terezija KRAJNC iz Celja, 90 let, Ana PAJEK iz Zadobrove, 76 let, Gabrijela HUDOVERNIK iz Celja, 66 let, Nada VIRJENT iz Celja, 83 let, Viktorija KLENOVŠEK iz Celja, 62 let, Ivan ŠALAMUN iz Celja, 83 let, Ida PFEIFER iz Leskovca, 81 let, Viljem OBLAK iz Celja, 64 let, Franc LOKOVŠEK iz Celja, 85 Tet, Frančišek REBERNIK iz Lesična, 78 let, Ljudmila PAJ iz Loč, 83 let, Amalija KOVAČIČ iz Loč pri Poljčanah, 70 let, Pavla OSET iz Celja, 68 let, Anton GRAČNAR iz Celja, 72 let, Uroš ZUPANC iz Vojnika, 26 let, Adolf IPŠEK iz Celja, 70 let, Ana KITAK iz Celja, 73 let, Pavla GOLČER iz Celja, 84 let, Feliks LESJAK iz Štor, 74 let, Ferdinand REBERŠAK iz Celja, 71 let, Viljem KREUCH iz Štor, 68 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Rajko LENART iz Zgornjih Selc, 48 let, Vilma ŠČAP iz Stogove, 89 let. Nagradna križanka Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 25. novembra 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 4. oktobra. Prispelo je 1.332 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 44 Vodoravno: ZVERINICA, RAKETOMET, EGON, VOLE, OZON, ILIN, UDOMAČENOST, ANT, ČEBELAR, MAOR, KA, ELI, AK, DIPLOMAT, NAROD, DRSALKE, OV, VIKONT, EOS, SKLONILO, ARMANI, TAU, LASER, EROS, AKVARELIST, ST, SENAT, LIST, TOR, ARO, IDEJA, AGORA, MI, PSAR, KOLOFON, OSNE, MARATON, GI, STESKA, AZ, TIRJE, ADA, AKVAMARIN, NA, KIDAČ. Geslo: Za vse praznike Adamas. Izid žrebanja 1. nagrado - darilni bon Adamasa za 5.000 SIT, prejme: Marjana Lesjak, Miklavž 12,3304 Tabor. 2. nagrado - darilni bon Adamasa za 3.000 SIT, prejme: Andrej Tovornik, Škofja vas 52 h, 3211 Škofja vas. 3. nagrado -3x1 darilni bon Adamasa za 1.000 SIT, prejmejo: Berta Pusar, Pod kostanji 4,3000 Celje, Marija Pinter, Vrba 26, 3204 Dobrna in Erika Šilak, Ronkova 16,3000 Celje. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bodo srečni izžrebanci prejeli po pošti. Ime in priimek:. Naslov:_ POMOČ: CANALETTO-italijanski slikar (Antonio), ARUAKI-etnična skupina v Južni Ameriki, RIBALTA-španski slikar (Francisco de), TER-katran Nagradni razpis: 1. nagrada: dve vstopnici za obisk savne v Termah Rogaška 2. nagrada: dve vstopnici za triurno kopanje v Termah Rogaška 3. nagrada: 3 x po ena vstopnica za triurno kopanje v Termah Ona: Čas je te, da spremenite nekatere stvari, ki vas motijo. Treba je le začeti na pravem koncu, nato pa bo vse skupaj teklo kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato čedalje manjša in medlejša. On: Oseba, ki vas je že popolnoma omrežila, vam enostavno ne da miru. Sicer vam bo malo nagajala, a so ji vaši nameni še kako všeč. Nikar se ne obotavljajte, saj lahko zamudite več, kot si mislite. Ona: Skrivoma se boste spustili v prijetno avanturo z neznancem, ki je pred kratkim sto-■ pil v vaše življenje, čeprav boste na nek način vedeli, da iz tega ne more nastati trajnejša zveza. Bo pa zato nadvse prijetno. On: Prijazen nasmeh neznanke vam bo v veliki meri polepšal sicer precej dolgočasen teden, ki se bo ravno zato razvil v zelo prijeten konec tedna, ki vam bo ostal v nadvse prijetnem spominu. Ona: Prišel bo dolgo priĚ kovan odgovor, a nikar ne pj čakajte preveč, hitro ste ' razočarani. Sprejmite ponudi», ki jo poznate že dalj časa, s se za na videz nezanimivo « jo skriva kup prijetnih stra skih učinkov. On: V poslovnem življemu ste naredili odločilno potez* ki vas bo relativno hitro prip Ijala do precejšnjih uspehov, fl trudite se in zagotovili ste relativno sigurno prihci EH33HE1 Ona: Nekdo vas zelo nestt] no pričakuje, zato ga ne pusl te predolgo čakati, če nočete o tati praznih rok. Imate lepo pi ložnost, da stvari končno p stavite na pravo mesto. Izka stite jo in obrestovalo se va bo! On: Avantura se bo zdela pi jetna le toliko časa, dokler boste opazovali z neprizadet ga staUšča Obetajo se srčne ; tave, ki bodo le prehodnei značaja. Pazite se lepih besed, ki bodo obljubljale tudi tisů kar je povsem nemogoče. Ona: Napaka, zaradi katere ste se znašli v sedanjem polo-taju, je sicer popravljena, a se je bodo ostali še dolgo spominjali. Partner vas bo povabil v družbo, vi pa boste to prav z veseljem tudi sprejeli. On: Izpolnila se vam bodo pričakovanja na ljubezenskem področju, za katera ste že počasi dvomili, da se bodo uresničila. Zdaj se nikar ne obirajte, ampak uživajte v trenutku, ki se vam ponuja. Davčna številka:. Ona: Nekdo, o katerem nimate najboljšega mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se boste zmotili, naj vam tega ne bo nerodno priznati. Ne pozabite na važen sestanek! On: Ljubezenska avantura vas bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa vam bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se vam na vsak način splača potruditi. Ona: Čeprav ste mislili najboljše, se je vse zarotilo proti vam. Poskusite se opravičiti, drugič pa dobro premislite, preden storite kaj podobnega, da vam spet ne bo žal. Je že tako, da imate včasih smolo. On: Pri nakupih boste morali pokazati veliko dobre volje, če boste želeli zadostiti okusu in vsem potrebam, ki jih imate. Dodatno zmedo bo povzročala še partnerka, ki si bo stalno izmišljala nove in nove te- Ona: Res je, da je polotaj izredno zapleten, vendar lahko še vedno vse skupaj srečno privedete do konca, če boste le pameti dali prednost pred strastmi. Tudi za slednje bo še več kot preveč časa. On: Privoščili si boste malo počitka, saj so vas pretekli dnevi kar precej izčrpali. Podali se boste v naravo in prav lahko se zgodi, da boste srečali osebo, ki vam ne bo šla iz misli. Ona: Tudi srčni izvoljeni vam bo svetoval natanko tako, kot ste zadevo načrtovali sami To vam bo v veliki men dignilo samozavest, saj bost spoznali, da v celotni zada niste povsem sami. On: Spremenili boste pogle na dogajanje okoli sebe, kar vas bo prineslo precej ugleda poslovnimi sodelavci. Očitn ste na začetku novega poziti nega obdobja, zato ga več ki izkoristite. KOZOROG im ! Ona: Odločili se boste za kr tek potep s partnerjem, saj pošteno potrebujeta nekaj čase ki ga bosta preživela oddalji na od družbe, ki vaju v zm njem času kar preveč obrenu njuje. To bo tisto pravo! On: Nekaj dni vas bo spren Ijala smola, nato se obetajo bo veseli trenutki. Pustite, da s zadeva malo poleže, nato pa [K skusite izvleči kar največ. Pasi nerka vam je kljub čudnemu rt denju še vedno zvesta. Ona: Obiskati boste mord strokovnjaka, ki vam bo lahk dal več in bolj točne odgovůi na vprašanja, ki si jih že časa zastavljate. Nikar ne lašajte, saj se lahko zgodi, d bo kmalu prepozno. On: Najprej boste precej it zočarani, kasneje pa boste ni ravnost sijali od sreče. Potrt dite se kar najbolje izkoristi ugodno priložnost na poslM nem področju, kajti le-ta sem pa ne bo ponovila. Ona: Pred težavami se. pobegniti, veliko bolje bo, Ř se jim postavite po robu. Spv$ bo sicer težko, kasneje pase bo& kar znašli. In nikar ne pozam te na važen telefonski klic, i ga ne smete zamuditi. On: Šele zdaj boste videli, & je bila vaša odločitev povsđ pravilna, saj se bodo začeli p° javljati prvi rezultati. Toda ristno bi bilo, da bi malce pO. pazili na poteze zavistnih s® delavcev ... ]13fL 15.50.18.20,20.40.2?.«? Bridget Jones: Na robu pameti 20.00 (sreda) Pozabljeni 13J& 15.40,17.50,20.50,2?.» Zguba med dvema ognjema liOfi. 15.30.18.10,20.20 (razen srede), 22.30 Čistka 14.20. mo. 19.20,21.20.23.20 14.40.19.10.2J.S0 " 12.20.18.50.21.30 Kraljestvo morskega psa 11J0 13.00 15.00 17.00 iiiéiro|K»l PEIEK in NEDEUA 1800 Poletje v zlato dota 2000 Telesni čuvaj SOBOTA lja je najbolja: Prijatelji jvenskim star F. Rame, Jacopo in D. Fo: Seks? Izvolite in naj yam tekne! abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Kulturni center Laško 19.30 Dom kulture Rogatec Nocoj je ena luátna noč 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Potičnica Hermanova ustvarjalnim 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje___ Demonstracija obrtnika: demonstracija obrti Franja Podbregarja ium tua i 16.30 Knjižnica Velenje _ 20.00 Zdravilišče Laško, Restavracija Izdelovanje voščilnic Vrelec_■'-___ delavnicaz Darjo Hui Salonski ples ------------------------------------------------martinovanje z istrsko kuhi- 17.00 Otroški muzej Hermanov brlog njo in koprskimi vini Četrtkovo družinsko -r-;-;- popoldne 20.00 Dvorana Doma II slovenskega za družine vstop prost ________tabora Žalec ____________________ ---Trio Lorenz 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku drugi abonmajski koncert za Kako se je dedek naučil brati abonma in izven knjižna čajanka Low Value (Maribor), Backstage (Ljubljana) 15.00 Dvorana Pristava pri Mestinju 2. srečanje mladih harmonikarjev do 15 let 17.00 SLG Ceïje__ A. Lindgren, A. Enckell: Ronja, razbojniška hči izven abonmaja KOLOSEJ J152.16.30.(19.00 razen snde). 21.30.23.40 Bridget Jones: Na robu pameti 19.00< sreda) E. Kocbek: TUdI čez U prepad moram predstavitev knjige in pogovor z avtorjem 18.00 Mladinska knjiga Celje Zmenek s knjigo z gostjo Dušico Kunaver 19.00 Dom sv. Jožef, Celje_ Razvajenost otrok predavanje in delavnica 19.00 Knjižnica Laško_ Spominski večer posvečen Juretu Krašovcu 19.00 Dom kulture Velenje_ Igor Klašnja: Iran predavanje z diapozitivi 20.00 Krčma TamKoUčiri 8.00 Knjižnica Rogaška Slatina Stojnica s knjigami: pridite in izberite dan splošnih knjižnic 10.00 SLG Celje_ L. Kovačič: Rokec na drugem koncu sveta abonma Družinski lutkovni in izven 10.00 Knjigarna Kulturnica, Velenje Čajanka z Dariom Cortezom o knjigi Čaj, čas za zdaj 19.00 Skomarska hiša_ Jaz ' mam en stari znucan koš 41. literarni večer Predstavitev partnerske občine Divača z odprtjem razstave in kulturnim programom 19.30 Dom kulture Velenje 19.00 Dom sv. Jožef, Celje 19.30 GŠ Fran Korun Koželjski Velenje F. Rame, D. Fo: Osamljena ženska in F. Rame, Jacopo in D. Fo: Seks? Izvolite in naj vam teknel abonma po posebnem razpore- 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Potičnica Hermanova ustvarjalnica 18.00 Kulturni dom Slovenske Konjice__ Zlatko Prah: Med Konjicami in Mariborom odprtje slikarske razstave 19.00 Likovni salon Celje Media Fokus gost Janko Železnikar, predstavitev umetniškega delovanja zadnjih sedmih let 19.30 Mestni kino Metropol Pesniško-plesna predstava in predstavitev pesniških zbirk založbe Aleph 9.00 Knjižnica Slovenske Konjice Dan odprtih vrat F. Rame, D. Fo: Osamljena žen- Sobota 20.30 v dvorani MCC: kino klub 22.00 Clubbing, organizira Techfreak Nedelja 18.00 Argentinski tango praktika Ponedeljek 16.30 Šola za starše Vsak petek od 16. do 18. ure kreativne delavnice. Več info na www.mc- Stanetova 17a. Celje (pri kinu Metropol) Razstava fotografij: serija Punk, 1979/1982, Vojko Flegar, Slovenija. Fotografije so naprodaj. Info na www.filter-slovenia.org. radiocelje Got punk? Tour 2004 koncert skupin MultibalI (Celje), 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku P. Friester. Sovica Jokica pravljična ura 20.00 Mestni kino Metropol_ Klub gj Smeh {fiffi Stalnice: delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00), gledališke delavnice (sreda ob 13.45), pomoč pri učenju (četrtek) Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj). V petek ob 20. uri v P2 volitve dijaške sekcije. Dijaki bodo izvolili svojega predsednika, zastopnika v ŠKMŠin upravni odbor. V soboto ob 10. uri v Kulturnem domu Šentjur Šlan - prvi lan party (tekmovanje v igranju za najboljšega lan frika; na turnirski način se bodo igrale COD 3v3, UT 2v2, WCIII lvl). Več informacij na Redno ŠKMŠ: v petek ob 18. uri v vrtcu na Pešnici: vadba joge, v soboto ob 14.30 v OŠ Franja Malgaja: rekreacija. www.novitednik.com Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure; oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, v ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, vsak torek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, vsako sredo od 16.30 do 18.00 ure. srnou Gledališka delavnica: petek ob 20.00 Koncert: Jen Paches sobota ob 22.00 Pevske vaie PZ Korina sobota ob 16.00 Kino četrtek ob 20.00 lahki film sobota ob 20.30 stimulativni film Patriot Slovenske Konjice Petek ob 21.00 Videonoč velikani ročka; John Lennon - Imagine Sobota ob 21.00 Hiphopnoč - Bigparty v živo Nedelja ob 20.00 Mi, otroci s postaje Zoo Rekreacija: petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji: badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00, petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom, kegljanje: od 19.30 do 21.00. Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: PreSernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 13.782 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si liiiu^iduiuteije.toni EHHQ Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje "telefon 03 428:8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 RUMENA STRAN MALÍKi, PAL(Ki Tina ali Barbara, to je zdaj vprašanje Na premieri Dvojčic je bilo minulo soboto v celjskem gledališču v dvorani tudi zares veliko dvojčkov, ki so skupaj z ostalimi otroki navdušeno navijali za dvojčici Luizo (Barbara Vi-dovič) in Loti (Tina Goreti jak). Bili sta si podobni kot jajce jajcu. Njuna zamenjava in igra sta tako dobri, da sta zavedli prenekaterega gledalca. Barbara ali Tina? Tina ali Barbara? Tudi vnučka upravnika gledališke hiše Boruta Alu-jeviča in nečaka režiserja in našega radijskega napovedovalca Mihe Alujeviča, dvojčka Tjaša in Blaž, sta bila radovedna in sta se odpravila raziskovat. Na odru se je ob stričku Slavku Deržku z nekaj resnimi in pomembnimi vprašanji o igri in predstavi znašel tudi nekoliko večji Žiga. Spoznal je Tino Gorenjak. Mamici pa je skočila v objem petletna hčerkica Nina Barbara. Bila je navdušena, še bolj potem, ko je Tina snela lasuljo in postala spet čisto prava mamica. Pred tem je nastala pričujoča fotografija. MP iznePi.si Slovenska košarica Knjiga, super darilo! Prvi popust 041/651 056 in 03/490 0222 -10 % ZA VSE smuči z vezmi, deske, smučarske čevlje in drsalke v zalogi prodajalne INTERSPORT Celje. Obiščite INTERSPORT Celje V Mercator centru* Opekarniška 9, Celje. pon. - pet.: 9.00 - 21.00. Sob.: 8.00 - 21,00. ned.: 9.00 -13.00 Jadranje Je lahko tudi posel Navdušena jadralca in skiperja Gregor Čonč iz Celja in Stanko Užmah iz Šmarja pri Jelšah sta svojo navdušenje nad jadranjem nadgradila tudi v poslovni smeri. Ustanovila sta podjetje Yacht club ocean, ki se ukvarja z izposojo jadrnic in vsem drugim, kar spada zraven. Razen tega Gregor Čonč izdeluje tudi zelo kakovostna jadralna oblačila, z njimi je opremil tudi tekmovalno ekipo jadrnice Esimit Europa. Stanko Užmah je predsednik Jadralnega kluba Wild Wing - Štumbergerjevi pomorščaki iz Šmarja, ki vzgaja nov rod mladih tekmovalcev z optimisti. Pred dnevi se je ekipa, ki so jo sestavljali še nekdanji rokometaš Celja Matej Regner, eden redkih celjskih nogometašev, ki se je poizkusil tudi v tujini (Islandija) Bojan Bevc ter Franček Pun-gerčič, vrnila z zelo uspešnega jadranja v vremenu in po morju, ki je večino jadralcev zaprl v marine. FP Anina Petek je numerološko dobro ime Županova prva podaja Življenje župana Rogaške Slatine mag. Branka Kidriča, ki je bil nekoč športnik, ostaja tesno povezano z žogo. To se je izkazalo tudi med otvoritvijo večnamenske ploščadi v KS Sveti Florijan (nekdanje Stojno selo), kjer je igrišče za mali nogomet. Igrišče so namesto tradicionalnega rezanja traku otvorili z županovo prvo podajo. Kristijan Petek, ki ga poznamo kot odličnega modnega frizerja in lastnika Hair ateljeja Kristijan hair team, se je po dolgoletni zvezi z Dito 26. julija lani poročil. Upala sta, da se bo njuna hči, ki sta ji nadela ime Anina* rodila na isti dan, a se je odločila, da rojstnega dne ne bo praznovala skupaj z obletnico staršev, ampak, da bo imela svoj žur. Dita je Anino tako povila štiri dni kasneje, 30. julija. Kristijan, ki je ženo spremljal ob porodu, pravi, da gre za nepopisne trenutke, posebne občutke, ki se jih ne da točno opisati. Ime za deklico sta izbrala, še preden je prikuka-la na svet. Kristijan si je dolgo želel, da bi bila Ana po njegovi omi, a mu je Dita mesec dni pred porodom rekla, da je ne bo smel klicati Ančka. Zagotavljal je, da tako ne kliče nobene Ane, a sta hitro ugotovila, da je Ana v salonu večkrat Ančka, pa še kar nekaj primerov mu je Dita navedla. V roke sta vzela leksikon in ugotovila, da je ime Anina nemška izpeljanka iz Ane, da je to pravo ime, pa jima je potrdil tudi numerološki izračun. Dita že sanja o tem, da bo imela Anina dolge lase, ati Kristijan pa temu ne nasprotuje in si v šah želi, da bi kmalu zrasla, saj v salonu potrebuje nove moči. Takoj doda, da je v nič ne namerava siliti: »Bomo videli, kaj bo življenje prineslo.« Deklica je sicer že zdaj zelo rada v salonu, ker so tam zanimive luči, feni, pa še od atija dobi kakšnega lupčka. »Atijeva ljubav«, jo Kristijan tudi večkrat ljubeče pokliče. Ves čas si je želel punčko, medtem ko je bilo Diti vseeno, zdaj pa je deklice zelo vesela in ji posveča vso pozornost. KUi,LER PLESKARSTVO FASADERSTVO Moja poroka na straneh Novega tednika Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100. PIKOBACitJI z BALONI 041 783 840 www.magicjani.com Kristijan pa je 1. oktobra dobil, lahko bi rekli, še enega otroka. V Lilekovi ulici v Celju je odprl trgovino in postal največji ponudnik lasulj, lasnih vložkov in pripomočkov. Veliko njegovega dela je v zadnjih 12 letih povezanega z iz-vensalonskim delom. »Modelov zaradi določene modne revije ne moreš kar postriči, veliko pa se da narediti prav z lasnimi vložki ali lasuljami,« razlaga. Ob pomoči Beate, ki vodi trgovino, se je povezal s tovarno v Bratislavi. Lasulje so iz najnovejše kolekcije, večinoma iz umetnih las, delajo pa jih tudi po naročilu. V trgovino zdaj prihajajo radovedne stranke, veliko pa jih želi lasne vložke. Računajo na gledališča in lutkarje, kmalu pa bodo dobili certifikat za receptno izdajo lasulj za onkološke bolnike. Beata pravi, da bi morala vsaka moderna ženska imeti doma pet lasulj, saj so po dostopnih cenah, hkrati pa bi imela vedno lepo urejeno frizuro. V trgovini tudi ponujajo občasno podaljševanje las, gre za trakove iz naravnih las v različnih odtenkih, ki se popolnoma enostavno pritrdijo na lase. S Kristijanom sva se za obisk in slikanje dmžinice dogovorila po tem, ko se je vrnil iz frizerskega festivala v Italiji in Avstriji, s fotografom Aleksom, s katerim sta tudi dobra prijatelja, pa sva morala počakati še na njegovo vrnitev iz Londona. Kristijan pravi: »To je sestavni del našega življenja. Veliko potujemo, pripravljamo predstavitve za L'Oreal, največkrat pa nas direktno najamejo.« Kristijan ima salon v Celju in Velenju, po napornem delavniku pa se doma sprošča v fitnesu in savni. SIMONA BRGLEZ Foto: ALEKS ŠTERN