PRIMORSKI DNEVNIK j^štnina plačana v gotovini _A ^b. pitale i gruppo - Lena 7U lir Leto XXVI. St. 46 (7540) PRVI ŠIBKI KOMPROMISI MED POGAJANJI O VLADI Včeraj razprava o amnestiji in o perečih vprašanjih italijanskega gospodarstva Glede amnestije so ustanovili posebno podkomisijo - Tudi danes na dnevnem redu gospodarstvo RIM, 23. — Danes so se nadaljevala pogajanja za sestavo iti-lt r,n*Re vlade, ki bodo že jutri in pojutrišnjem prešla v zaključno Ročasi se odvija klobčič najresnejših vprašanj, čeprav v nobe-l^1". Primeru ne z jasnimi rešitvami. Rešitve so v imenovanju novih V»d * 'n P°dkomisii' odnosno v zapletenih formulacijah, ki ne po-, 0 ničesar jasnega in ki jih lahko vsakdo razlaga, kot mu je to **l všeč. fon*''0 16 tud' danes' ko so Poldne govorili o amnestiji, gle- j* ^®*ar kaže, da so našli rešitev Pttanovitvijo posebne ožje komi-* kateri bodo Gullotti, Pie-C|ni, Salmoni in Schietroma in ki l n*jde ustrezno formulo. ^endar pa kaže, da so vsaj glede IS«8 vP„rašanja našli neko sprejem-f ®'rešitev, saj je celo tajnik PSU J/ri Pristal na sicer zapleteno for-iJ0' ki pa vseeno v bistvu po-^ odmik od njih stališč, ki so bila ostro nasprotna amnestiji. Fer-ri je tako dejal, da stališča še niso določena, da se vidijo «obrisi ukrepa splošnega značaja s posebnim poudarkom na dogodke povezane s sindikalnimi akcijami*. Glede upravnih svetov in omejitve večine* pa so stvari še vedno nerešene in bodo ponovno prišle na dnevni red. Zadnji kompromis govori samo o avtonomnosti večine, kar v bistvu pomeni malo in je s,»iiiiniiti, i,n,im,mn, um Hlini miiimiiiimiriiiiiiiiiniiiiiiii,iitiitiiimi,i,iii,iilllililiiiiiiiil KOT PROTEST PROTI DE FEU Zelo skrčene oddaje Ml-17zaradi stavke Stavka uslužbencev ENEL - Danes se nadaljujejo pogajanja na ministrstvu za delo S?** 23. — V zvezi s 24-urno j, 0 uslužbencev RAI-TV so bi j^es zelo skrčene vse radijske I CrVizijske oddaje, oziroma so Rta • Samo en tetevizijski pro-bi1 >n so združili v enega tudi bi h običajne radijske programe. IlLSedeženl RAI v UL Teulada ®Voredom Mazzini v Rimu so % zborovanja uslužbencev, ki 'so iti s nat-° v povorki po Ul. Asiago %te nosdi napise, s katerimi so Ufckit . demokratično ureditev ra-ikj? }n televizijskih postaj. U-Us . so stavkali tudi v dru-| H, ^diščih, čeprav ne povsod 24 l l8vka se je končala danes z » nočn° oddajo. I k ^ se sestane ožji odbor, ki £3* ustanovili v okviru parla-nadzorne komisije nad iitUj 'n televizijskimi oddajo’ ki bo proučil televizijsko od-med katero so pred-leK inkriminirano oddajo «ko-bjf ’ ki ga je treba obnoviti*. Od-i v Ustanovili 5. februarja in /|iem po eden član vsake stran-niu predseduje predsednik 116 bo - sen- Daši. Zelo verjetno Sa ^ ta teden sestala tudi nad-W komisija, kar so zahtevali jv^ii raznih skupin. I e- se ie sestal izvršni od-Ml, fr^ženja vodilnega osebja I kj v T1 je ugotovil težaven polo-ki soj j01 združenju in izrazil pol-k jjbarnost z akcijo, ki jo vodi-ISShS,* sindikalna združenja za 1*1 jjj®0. demokratičnih svoboščin, I Hj.'! ščiti ustava pri izvajanju ^v°r' televizijskih dejavnosti. | **, [(jal' so tudi reformo ustano-\ Se je ne more več zavlače-*> i'.-..'1 Pričakovanju za takojšnje nkovite ukrepe, da se reši oJa k iza- ^1 T^0ren za urad za kulturo Finocchiaro pa je pole-z zadnjimi izjavami pod-\ ^nika RAI-TV Itala De Fea NjS1® uslužbencem, da je bila Vna, na kateri so proglasili N Oi legalna), češ da mu sa-\ n °v Provincialnem prepreda* ~a bi naredil edino častno , bi podal ostavko. Finoc-S p aato izraža polno solidar-j I s stavkajočimi uslužbenci \j. 1,1 zahteval takojšnjo inter- ° S*S.8vniki socialistične levice k iJj®. Codignola in Bonacina ' W?b tajništvu PSI telegram, ® zahtevajo sklicanje seje J (»J bo PSI zavzela konkret-11! *e »at'vrie sklepe glede RAI-TV . djiU^ivajo socialistični tovariši, v vodstvu ustanove, da ultimat glede De Fea, 'la dajo ostavko, .glasovanja na skupščini v ' (jkt'r De Feo očita uslužben- vilnih pokrajin v Italiji poročajo, da so ustavili proizvodnjo v raznih industrijskih podjetjih in to v primerih, ko je primanjkovala e-lektrična energija, v veliki večini pa tudi v primerih, ko ni bilo nobenih nevarnosti glede dobave toka. V tej zvezi so sindikalne organizacije izdale razna sporočila in tako CGIL opozarja, da se bodo jutri nadaljevala pogajanja na osnovi predlogov ministra za delo. Istočasno pa tudi obžaluje, da ENEL noče uvesti varnostne ukrepe, ki jih predlagajo sindikati in s katerimi bi zagotovili električno energijo za industrijo in za nujne službe, kar so v številnih primerih industrijci nekako podobna formula, ki je veljala že za prejšnjo Rumorjevo šti-ristransko vlado. Ključno vprašanje Vatikana, vatikanske note, razlage konkordata in s tem v zvezi ločitve zakona bo ponovno na dnevnem redu jutri, ko se bodo nalašč v ta namen sestali tajniki štirih strank z Ru-morjem. Tudi v tej zvezi je govor o kompromisu, za katerega ni mogoče reči, kakšna je njegova resnična vsebina. Govorijo namreč, da naj bi bilo to vprašanje v pristojnosti zunanjega ministra in torej naj ne bi o njem govorili na političnih razgovorih, niti ko se obravnava vladni politični program. Popoldanski del razgovorov je bil posvečen izključno gospodarskim in socialnim vprašanjem, o čemer bodo govorili tudi jutri dopoldne. Gio-litti je zvečer dejal, da so obravnavali splošne poteze gospodarske politike zlasti z vidika načrtovanja. Socialisti so pri tem izhajali iz osnovne ugotovitve, da se ne sme dopustiti nevtralizacijo učinkov delavskih borb temveč, da je treba dati pozitiven odgovor na socialne zahteve, ki izhajajo iz teh borb. Predvsem je treba poglobiti vprašanja stanovanj in urbanistike, razporeditve davčnih bremen, socialnega in zdravstvenega skrbstva. Vpr.: Glede tega vprašanja, kakšna so stališča drugih skupin med razgovori? Giolitti: Po mojem mnenju smo zabeležili razlike, ki so zelo občutne zlasti glede vprašanj, ki sem jih omenil. Tudi Orlandi je dejal, da so popoldne govorili samo o gospodarskih vprašanjih in je ocenil razpravo kot « parlamentarno debato ». Mnenje pa je, da je ozračje dobro, čeprav se vrte še vedno okoli generičnih vprašanj. Cariglia je dejal, da so obravnavali kupno moč plač in istočasno, kako bi ohranili konkurenčno sposobnost italijanskega izvoza. Gospodarski položaj so obravnavali ;Jtudi z vidika zunanjih vplivov, saj gre za dejstvo, da Italija pripada šir- čen dan v sredo, ko se bo videlo, če bodo pogajanja uspešna. Andreotti je rekel, da so bila na dnevnem redu finančna in gospodarska vprašanja sedanjega razdobja. Glede potreb je zelo lahko biti istega mnenja, težje pa je, kadar se govori o načinih reševanja in kadar se dela vrstni red potreb. To bo naloga jutrišnjega dne. Končno je Forlani izjavil: Gremo naprej in vedno je bolje iti naprej, kot pa nazaj. Vpr. So vse stranke prepričane, da obstajalo dobre, možnosti za u-činkovite zaključke? Odg.: Če tega ne bi menile, bi se pogajanja že razbila. Vpr.: Obstajajo pa še številna vprašanja kot amnestija, ločitev, odbori... Odg.: Če ne bi bilo še vprašanj, ki jih je treba rešiti, bi že končali. Atentat na avtobus blizu Hebrona TEL AVIV, 23. — Palestinski komandosi so danes na periferiji Hebrona v Oisjordaniji iz zasede napadli avtobus, ki je prevažal ameriške turiste. Neka Američanka je bila pri tem ubita, druge tri osebe pa so bile laže ranjene. Izraelska letala so danes popoldne kake pol ure obstreljevala e-giptovske vojaške položaje na južnem predelu Sueškega prekopa. TRST, torek, 24. februarja 1970 SOCIALISTIČNA S1RANKA JE DOBILA ABSOLUTNO VEČINO GLASOV Uspeh koroških socialistov odraz politike pomirjenja Bistveni premiki med slovenskimi volivci na Koroškem Na socialistični listi Ogris skoro gotovo deželni svetovalec CELOVEC, 23. — «Izedno ugodni volilni rezultati so dokaz uspešnosti naše 25-letne politike pomir-jevainja in sporazumevanja)), je dejal sinoči koroški deželni glavar in vodja deželne organizacije FPo na Koroškem Hans Sima, takoj potem, ko so izračunali, da so koroški socialisti dobili na včerajšnjih volitvah precej več, kot so pričakovali; namreč dva mandata k dosedanjim 18 in 3,8 odstotka glasov več kot na volitvah leta 1965. Absolutna večina dvajset poslancev v 36-č lanskem deželnem zboru pomeni, da so socialisti praktično prevzeli celotno odgovornost za Koroško, kar se med drugim .manifestira tudi v tem, da bodo od sedmih dobili kar pet resorjev v deželni vladi. Deželna podružnica avstrijske ii ii iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii m mi um n mi m iii iiiiim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii iii milili iiiiiiiiiui mit iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui im milili im mil iiiii iii iiiiiiiiiiiiiiiuiiuli NA POVABILO BRITANSKE VLADE RIBIČIČ NA OBISKU V LONDONU Predsednik ZIS se bo sestal s Haroldom Wilsonom in z drugimi britanskimi voditelji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je odpotoval danes dopoldne z letalom na uradni obisk v Veliko Britanijo. Skupno z Ribičičem sc odpotovali član zveznega izvršnega sveta Toma Gramfil, namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Anton Vratuša in druge osebnosti. Med obiskom v Veliki Britaniji se bo Ribičič raztovarjal s Haroldom Wilsonom in z drugimi visokimi britanskimi funkcionarji. Glavna tema razgovorov bo, kot se predvideva, dvostransko sodelovanje in izmenjava misli o evropskih vprašanjih, posebno o položaju na Bližnjem vzhodu in o drugih mednarodnih vprašanjih. . Pred odhodom je predsednik ZIS v izjavi Tanjugu dejal, da je Jugoslavija zainteresirana za razširitev in krepitev dvostranskega so- šemu gospodarskemu področju. Pogajanja pa se po njegovem mnenju izkoristili za pretvezo, da so su-1 odvijajo počasi, kot bi jih nekdo | delovanja z Veliko Britanijo. Ribi-spendirali na tisoče delavcev. * zaviral. Cariglia meni, da bo kiju-1 čič je poudaril, da bi Jugoslavija ....................................Hiiiinmiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiimiimiiiiiii.iiiimiiiimiiMiiiiiiiimiimimm JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK DOSPEL V ZAR Srečanje Tito-Naser Objavljeno poročilo o razgovorih s sudanskim predsednikom Numeirijem o e 0; l so glasovali tudi ljudje, l OdL .Službeni v ustanovi, pa L h. ^ lKlii’/K<>> ti Pcm' Us'užbencev ugotovili, da iJrh) Savnike drugih kategorij Pozvali, da so sedeli loče- 1jo1* fflko °VanJe Pa ie bil° strogo tako da se je skupščina j* jn ozračju skrajne demokra-rtL, gostovanja postopka. p, Sednik RAI-TV Italo De jjAi ^ Oadaljuje s svojimi obtož-Pfavi, da so petkovo skup-t Pfajj^inili samo zato, da ne 1 Itj lali nekega njegovega pis-R.a je naslovil sindikalnim 11," čB ®kom radijsko - televizij-I ■ ^ snii»—De Feo tudi tr. J t' ftVsniko‘" i, is farjev. ^ .-«=« ------ - vNia današnja stavka povsem | ijtjaag 'n da Je bila stavka u V tj, Sam° za to, da so zahte I «Xig°Vo ostavko. I Se Je pričela stavka u- '° i«? ^5 nemogoče reci, če je šlo za atentat, kot izhaja tudi iz poročila, ki so ga objavili danes po izrednem sestanku švicarske zvezne vlade. Ugotovljeno pa je bilo, da je bil vzrok katastrofe eksplozija, do katere je menda prišlo v notranjosti letala. Vsekakor je švicarska vlada sprejela nekaj ukrepov, in sicer zaostritev nadzorstva nad letališči, medtem ko je prepuščena letalskim družbam svoboda omejevati ali ukiniti nekatere polete. Vlada je tudi sklenila predlagati mednarodni organizaciji za civilno letalstvo ta kojšnje sklicanje mednarodne konference o varnosti letalskih poletov ter ponovno uvesti vizume za vse arabske države. Številne letalske družbe so medtem že začasno ukinile nekatere polete proti Izraelu. Med drugim sta britanski družbi »BEA* in «BOAC» za 48 ur uvedli prepoved prevažanja pošte in blaga v Izrael, druge družbe, med njimi «KLM», švicarske letalske družbe. Lufthansa, Air France in Swissair pa so napovedale začasno .prekinitev zvez z Izraelom. Skandinavska družba »SAS* je za sedaj odpovedala tedenski polet Kopenhagen - Tel Aviv. Na številnih letališčih so sprejeli stroge varnostne ukrepe s pregledovanjem prtljage in potnikov, ki so namenjeni v države Srednjega vzhoda. Proti tem ukrepom, predvsem pa proti omejitvam prometa, je protestirala izraelska vlada, češ da ti ukrepi, prizadenejo žrtve atentatov, namesto da bi kaznovali krivce. Vladna predsednica Golda Meir je danes sprejela diplomatske pred stavnike vseh držav, ki imajo letal ske zveze z Izraelom, ki jih je pozvala, naj ne prekinjajo teh zvez. Na izredni seji izraelskega parlamenta so nato odobrili resolucijo, v kateri je rečeno, da se bo Izrael poslužil vseh svojih sil v boju proti arabskim sabotažnim organizacijam. V zvezi s sobotno letalsko nesrečo obsoja danes ves egiptovski tisk ZDA in Izrael, ki so sprožili »mrzlično propagandno kampanjo, katere namen je pripisati odgovornost za sobotni eksploziji v švicarskem in avstrijskem letalu na palestinske organizacije*. »To kampanjo — piše kairski list »Al Ahram* — podpihujejo ZDA in Izrael, kljub demantijem odporniških gibanj.* »Al Gum hurja* pa piše, da »ta ameriško izraelska farsa skuša odtegniti po zornost od izraelskih letalskih napa dov proti tovarni v Abu Zabalu, kjer je umrlo 80 civilistov, in tudi od ravnanja izraelskih čet s prebivalci zasedenih ozemelj.* Libanonski minister za informaci je Osman Dana je danes izrazil svoje obžalovanje zaradi smrti 47 oseb pri letalski nesreči, po drugi strani pa je pozval svetovno javno mnenje, naj razkrinka izraelske obtožbe proti organizacijam palestinskega odporništva. Tudi on je dejal, da je cilj teh obtožb odvrniti pozornost sveta od zločinov, ki jih Izraelci zakrivijo vsak dan na zasedenih ozemljih proti arabskim civi listom ter izrazil mnenje, da je treba v letalski nesreči iskati »roko mednarodnega sionizma, ki si skuša pridobiti simpatijo sveta*. Libanonski minister je tudi izrazil svoje začudenje nad pisanjem ne katerih ameriških listov, ki so vzeli resno obtožbe gospe Golde Meir, še preden bi se švicarske oblasti izrekle o nesreči in preden bi bili krivci identificirani. Minister je zaključil, da tovrstni manevri ne morejo prepričati nikogar ter da Izrael ne bo mogel prikriti svojih zločinov, zadnji od katerih je barbarski napad na tovarno v Abu Zabalu. Sovjetska tiskovna agencija Tass pa danes v komentarju o nesreči švicarskega letala piše, da so vesti o odgovornosti palestinskih gverilcev v resnici »propagandna sabotaža proti arabskemu svetu*. Gre za lažne vesti, meni sovjetska a-gencija, ki naj bi omilile ogorčenje vsega sveta zaradi nedavnega izraelskega letalskega napada proti tovarni blizu Kaira ter ki naj bi opravičile dobavo ameriškega orožja Izraelu. Iz Bonna medtem poročajo, da so identificirali krivca eksplozije, do katere je prišlo v soboto v avstrijskem letalu kmalu po vzletu z letališča v Frankfurtu. Oba živiU že nekaj časa v Zahodni Nemčiji, eden pa ima tudi baje rezidenco v Amanu. Policija ni sporočila, katere narodnosti sta aretiranca. POMPIDOUJEV OBISK V ZDA V ospredju vprašanja odnosov do spopada na Srednjem vzhodu Ameriški in izraelski poskus ublažitve nasprotij s Francijo - Zidovske manifestacije v New Yorku WASHINGTON, 23. - Francoski predsednik Pompidou je danes zvečer ob 21.55 po srednjeevropskem času dopotovad v Washington. Sprejem na vojaškem letališču Andrews ni imel uradnega značaja. Francoski predsednik se je takoj nato odpeljal s helikopterjem proti gorski rezidenci ameriškega predsednika v Čamp Davidu. Pompidouja so spremljali njegova soproga, francoski zunanji minister Schumann in druge francoske osebnosti. Uradni del obiska francoskega predsednika se bo začel jutri zjutraj. Po sprejemnih slavnostih se bo Pompidou pogovarjal s predsednikom Nixonom, a nato se bo podal v »National Press Club*, kjer bo imel govor, ki mu bo sledila tiskovna konferenca. Zvečer bo predsednik Nixon priredil na čast francoskega gosta slavnostno večerjo. Pojutrišnjem bo predsednik Pompidou obiskal združeni ameriški zbornici (senat in kongres). Zdi se, da se bo prav pri tem srečanju z najvidnejšimi ameriškimi predstavniki začela ena od najbolj kočljivih faz Pompidoujevega obiska v ZDA. Poročajo namreč, da je okoli sto predstavnikov obeh domov sklenilo, da se v znak protesta ne bodo udeležili slavnostne seje. Vedno v sredo se bo Pompidou sestal z ameriškim obrambnim ministrom Lairdom, z zakladnim ministrom Davidom Kennedyjem in z zunanjim ministrom Rogersom. Nato bo obiskal vojaško pokopališče v Arlingtonu in se potem ponovno sestal s predsednikom Nixonom. Kasneje bo odpotoval v Cape Ken-nedy, kjer bo obiskal vesoljsko o-porišče NASA. Francoski predsednik bo nato o-biskal San Francisco, Chicago in potem New York. Najkočljivejši del njegovega obiska v ZDA bo morda začel prav prihodnji ponedeljek, ker je newyorški župan Lindsav sklenil, da ne bo sprejel Pompidouja s tistimi častmi, ki so v navadi pri sprejemih poglavarjev tujih držav. Pozneje se bo Pompidou sestal v New Yorku z generalnim tajnikom OZN U Tantom. Domnevajo, da bo francoski predsednik priredil pred svojim odhodom v domovino tiskovno konferenco. Predvidevajo, da bo odpotoval v Pariz 3. marca popoldne. Pompidoujevo potovanje v ZDA je v določeni meri precej tvegano. Formalno francoski predsednik vrača obisk, ki ga je leta 1961 napravil v Franciji pokojni ameriški predsednik J. Kennedy. De Gaulle ni hotel pozneje vrniti obiska zaradi rastočih trenj med Francijo in ZDA. Pozneje pa se je premislil, ker je menil, da so ZDA v določeni meri spremenile svojo politiko. De Gaullova dediščina je tako padla na Pompidoujeva ramena. Medtem pa se je marsikaj spremenilo. Francija je med drugim prodala Libiji 110 letal tipa «mi-rage», kar je zelo razburilo Izraelce in deloma tudi nekatere plasti ameriške javnosti. V ameriških krogih pravijo da- nes, da je bolje, če se je Francija «zasidralas> v Libiji, kakor pa, da bi to »praznino* zasedla Sovjetska zveza. Izraelci pišejo, da utegnejo biti francosko - ameriški razgovori plodonosni. Res pa je, da je danes zvečer morda 8.000 ljudi demonstriralo v New Yorku proti Pompidoujevemu obisku v ZDA. Izraelska predsednica vlade Golda Meir pa je na drugi strani izjavila, da izraelska vlada ne nadzoruje »židovskih skupin* v inozemstvu. Gotovo je, da se bosta Nixon in Pompidou razgovarjala največ o perečih vprašanjih na Bližnjem vzhodu. Na vrsto pa bodo prišla tudi razna druga vprašanja, ki zadevajo zahodno Evropo, vprašanja odnosov s Sovjetsko zvezo itd. Smrt dirigenta Alberta Wolffa PARIZ, 23. — V Parizu je umrl v starosti 86 let skladatelj in dirigent Albert Wolff. Wolff je bil dirigent v «Opera Comique*, v pariški Operi in v »Metropolitanu* v New Yorku. Veliko je pripomogel k temu, da so v svetu postala znana Ravelova in Debussyjeva dela. TOULOUSE, 23. — Včeraj ponoči je napravil samomor s samose-žigom 60-letni Justin Estrade. Na neki ulici v Toulousu se je polil z bencinom in se zažgal. Zdi se, da je dejanje storil zaradi živčne depresije. To je v Franciji že 12. primer samomora s samosežigom v nekaj več kot mesecu dni. BEOGRAD, 23. — Reševalnim skupinam iz Sarajeva, Mostarja, Jablanice in Konjice doslej, po 6-dnevnih naporih, še ni uspelo najti sledi treh planincev, ki jih že deset dni pogrešajo na planini Prenj. Reševalci se sedaj prebijajo proti vrhu Lupoglav, ki je bil cilj treh pogrešanih. Reševalnim skupinam dobavljajo hrano vojaški helikopterji. ZARADI DEŽJA IN KOPNENJA SNEGA Številne reke so poplavile Francijo, Belgijo in Avstrijo V Milai u megla zavira letalski promet PARIZ, 23. — Po znatnem delu Evrope so reke preplavile bregove, ker je nenehno deževje in kopne-nje snega napolnilo rečne struge. V Franciji je najhujše stanje na področju Esbly, ki leži približno 40 kilometrov vzhodno od Pariza. Tu reka Marna že 15 dni preplavlja polja. Ker je Ren za 15 centimetrov presegel svojo normalno gladino, so v Alzaciji prepovedali plovbo po njem. Tudi ostale reke so na več krajih poplavile okolico. Tudi iz Belgije poročajo o poplavah. Reka Vesdre je poplavila državno cesto, ki povezuje Liege z Verviersom. V znanem turističnem kraju Chaudfontaine je voda visoka pol metra. V dolini reke Meuse je voda odnesla iz nekega «eam-pinga* več prikolic. Pri Charleroi-ju je reka Sambre že poldrugi meter nad svojo normalno gladino. Polja so poplavljena, prebivalci pa so se morali umakniti med poplavo v višja nadstropja. V Bonnu se je gladina Rena zvišala za štiri metre in preplavila del mesta. Meteorologi predvidevajo, da se bo v naslednjih dneh rečna gladina zvišala še za meter. Med Andernachom in Koblenzom je na Renu prekinjeni plovba. Tudi na Bavarskem in v Badnu-Wuer-tembergu so številne reke preplavile bregove in prekinile promet na cestah. Podobno stanje je v Avstriji. V zgornji Avstriji, na Štajerskem in v spodnjem delu države so reke preplavile bregove. Pri kraju Mit-terndorf na Štajerskem je neki moški utonil. Poleg poplav pa grozijo tudi plazovi. Ti so prekinili promet na mnogih cestah, ponekod pa so izolirali skupine turistov. Na Tirolskem je plaz podrl hotel. Zaradi tega so 4 osebe umrle, drugih 9 oseb pa so rešili izpod ruševin. Do nesreče je prišlo v kraju St. Sigmund. Zaradi snega je zaprt tudi Rezijski prelaz in mnoge druge ceste v zahodni in srednji Avstriji. • * * RIM, 23. — Milan je zajela gosta megla, ki zelo ovira promet. Vidljivost je omejena na 20 do 30 metrov, letališči Malpensa in Li-nate pa sta že od včeraj zaprti. Letalo morajo pristajati v Turinu in Genovi. V Turinu in okolici piha močan veter. Sunki dosežejo do 80 km na uro. Ponekod je veter povzročil precej škode, ker odnaša kose strehe, veje in druge težje predmete. Pri Forliju na prelazu Passo dei Mandrioli sta dva plazova padla na državno cesto in jo prekrila s snegom. Prelaz bo ponovno odprt šele jutri zjutraj. .............................milil ..................................r.................................................miiimiiiii.................................................. PODOBNO KAKOR PRED KRATKIM «BANCA TRIEST1NA> «Banca Popolare Giuliana» preide pod okrilje večjega denarnega zavoda iz notranjosti države Spojitev zaradi tržnih razmer . cBanca Antoniana dl Padova a Irieste* bo razpolagala s sedmimi okenci na našem področju Komaj pred neto) dnevi smo poročali o spojitvi domačega denarnega zavoda «Banca Triesttoa« z zavodom «Banca Cattolica del Venet«*, pri čemer je tržaški zavod prešel de faoto v okrilje večje denarne organizacije lz Vicenze, zdaj je ista usoda doletela drugo tr-ko banko, namreč zavod «Ban-ca Popolare Gluliena«, Id preide pod »Banco Antoniano« iz Padove lijonov Ur nepremičnin, za 1.162. ka vojna enota Sešitega bojnega aktivnih tekočih računov, za 4,5 mil | brodovja ZDA, ki .te prišla v Tret prvič lani marca, bo ostala v za- li jarde ikr denarnih vlog in 127 milijonov lir premoženja (glavnice ter rednih In izrednih rezerv). Osnova za spojitev bo v lanskih bilancah zavodov. Zato se bo zamenjava delnic vršila v razmerju 1 «tržaške*: 7 padovskih« delinc, v obeh primerih z užitkom od 1. januarja 1970 dalije. Tudi glavnica »Bance ki prav tako kakor delnice tržaškega zavoda ne notlrajo na borzah. Na osnovi zadnjega obračuna bo pudovski zavod za leto 1969 razdelil delničarjem dividendo v višini 85 lir. Letalonosilka «ForrestaI» včeraj priplula v zaliv Včeraj je priplula v Tret ameri ška letalanosiHka «Forrestal». Veli- za dostojne mezde. ,, u, hii na sedežu trža- Antonlane* je razdeljena na delni- V del. ce po 500 Ur nominalne vrednosti, obračun za poslovno leto 1969 in nato, na predlog predsednika dr. Aniodea, še sklep o združitvi z «Banoo Antoniano«. Isti dan so se v Padovi zbrali na občni zbor tudi delničarji «Bance Antoniane» ln soglasno sprejeli sklep o spojitvi s tržaškim zavodom. V poročilu, ki ga je vodstvo tržaškega denarnega zavoda izdalo ob tej priložnosti se naglaša, da so spojitev z večjim zavodom iz notranjosti države narekovale zahteve sodobnega tržišča, ki zahteva tudi od povsem zdravih in likvidnih denarnih zavodov, da z integracijo z drugimi sorodnimi organizacijami zadobijo sedanjim potrebam in zahtevam tržišča večje ustreznejše razsežnosti. Tako se bo «Banca Popolare Giu-liana» po novem spremenila v «Banca Antoniana di Padova a Trleste« ter s tem še enkrat menjala uradni naslov. Nastala je namreč kmalu po prvi svetovni vojni kot «Bamca Cooperativa Giu-liama»; leta 1930 se je preimenovala v »Banca Giuldam«, leta 1941 pa Je prevzela tukajšnji «Consorzdo di Credito Commerciale e Industria-le» ter se ponovno preimenovala v Banca Popolare Giuliana. Med obema vojnama je odprla neka) filial v Istri In Notranjski, danes pa štele poleg glavnega sedeža v Ul. S. Nioolb še tri filiale v Trstu, in po eno v Gorici, Tržiču in Gradežu. Iz bilančnih podatkov za poslovno leto 1969 izhaja, da banka stoji na trdnih nogah: rezerve krijejo llvu do 2. marca. Ladja nosi od 70 do 90 letal in ima na krovu okrog 3000 članov posadke. Spremljajo jo torpedni lovci «Jahnsfcon», »Samson« in «Oome». Letalonosilka »Porrestal« Je admiralska ladja kontraadmirala Willie-ma Hirama Houseja, poveljnika četrte divizije letalonosilk, poveljuje pa ji kapitan bojne ladje Charles Frederiok Demmler. Včeraj zjutraj Je kontraadmiral House obiskal poveljnika pristanišča D'Agostlna, ta pa le kasneje vrnil obisk na ladji. Danes opoldne se bo podala na ladjo skupina tržaških časnikarjev, popoldne pa bo na njej dovoljen obisk za občinstvo. • Danes ob 20. url bo v krožku «Zvezda* v Podlonjerju javno predavanje poslanca Albina Skerka o ' boju komunistov proti draginji ln Občinski svet v Dolini Sinoči se je v Dolini sestal občinski svet. Na dnevnem redu sta bili glavni točki: obračun za leto 1968 in proračun za leto 1970. Po krajši debati je svet odobril obračun, obravnavanje proračuna pa so prenesli na prihodnjo občinsko sejo. Tele v mestnem središču Včeraj zjutraj je v mestnem centru nehote napravilo precej zmede nedolžno tele. Ura je bila okrog sedmih in pol, ko je živLnče mirno prikorakalo mimo Trga stare mitnice, zavilo v Ulico Saba in preko Trga Goldoni v Ulico Silvio Pellico. Promet je nekoliko zastal, avtomobilisti so bili v zadregi in so se obotavljaje umikali prestrašeni živali, ki je tekala sredi ceste. Teko so splašili tele, da je v Ulici Pellico začelo iskati zaklon in se je zateklo v garažo AP1, kjer je seveda povzročilo nekoliko preplaha. Zašlo je pa v past. Živinče so agenti ujeli in odpeljali. Z avtom zavil s ceste Na nevrokirurškem oddelku so v nedeljo zjutraj sprejeli 34-letnega Ladislava Budina iz Ulice RevoDtel-la 3/1. V bolnišnico so ga pripeljali z zasebnim avtom. Ponesrečil še je malo prej pri Opčinah, ko Je z avtom opel zavil s cestišča in se zaradi sunka ranil po čelu ter udaril v glavo. Okreval bo v enem tednu. ....mi......... Nov seznam plačnikov družinskega davka v Trstu ŽENSKA ODBOJKARSKA B LIGA Zmaga Brega in Bora poraz Zarje in Sokola Bor — Zarja 3:1 (15:10, 12:15, 15:2, 15:6) BOR: Pečar, Bole, Bezeljak, Hrovatin, Artač, Kalan, Rogelja, Šva-gelj, Rauber, Barej, Sonja Pernarčič. ZARJA: Sonja, Saška, Dora in Magda Križmančič, Čok, Seražin, Žagar, Bandelj, Fonda, Silva Pernarčič, Kufersin. SODNIK: Brezigar (Gorica), zapisnikar: Trppcuillini (TS). J sobotnem srečanju med Borom in Zarjo jt ono na stadionu <1. maj* videti precej obetajočih odbojkaric in veliko borbenost obeh ekip. Bor je zaigral kot prerojen. Dekleta niso zagrešila skoraj ničesar. Servisi so bili močni in točni, podaje ter reševanje iz mreže vedno uspešno. Naj povemo še, da se je žoga dotaknila stropa na Borovi strani enkrat ali dvakrat. Dober nastop «plave» šesterke je bilo morda pričakovati, kajti dekleta do danes še niso prikazala svoje prave vrednosti. Če bodo ponovila tak nastop tudi proti močnejšim šester-kam, jim ne bi smelo uiti drugo mesto in bi lahko mislile tudi na prvo. Zarja je tekmo dobro začela in ostra borba je prisilila igralke k zelo hitremu tempu. V bazovskih vrstah je v začetku vse dobro delovalo. Po osvojenem setu pa so zarjašice neverjetno popustile. V zadnjem nizu so se ponovno »prebudile*. Toda napad je tolkel počasi, obramba pa je začela zapravljati lahke žoge. V tem trenutku je bila Zarja najbolj potrebna spodbujanja s strani navijačev. Toda prisotni, razen nekaj izjem, so se raje predali petju in so uprizorili na odru nezaželjeni «koncert*. Začetek je bil, kot povedano, zelo izenačen. Stanje se je do «osem» višalo le po eno točko. Prišlo je do zelo razburljivih akcij. Navdušujoča pa je bila tista, pri kateri je žoga kar sedemkrat (tolčena) prešla mrežo. Osmič pa jo je Ban-deljeva fintirano »položila* v nebranjen kot. Ostri servisi Bareje-ve pa so strli odpor Zarje, ki je tako predala set. Naslednji niz je v začetku potekal v znamenju premoči Bora. »Plave* so že vodile s 5:0, ko se je vnela ostra bitka. Stanje je bilo izenačeno pri deseti točki. Zarja je bila v teh potezah spretnejša in je prisilila Bor k predaji. Tretji set pa je bil pravi monolog Bora. Zarji ni šlo od rok. Prestrezanje servisa je bilo negativno in pri tem je močno trpela skupna igra. V zadnjem setu je bazovska šesterica spet zaigrala na zadovoljivi ravni. Borovke pa so bile razigrane in kljub precejšnjemu odporu so osvojile set in s tem drugo zaporedno zmago. f. v. točk. Stanje na igrišču pa je bilo bolj uravnovešeno v naslednjih dveh setih. V obeh pa so Goričanke že v začetku nabrale nekaj točk prednosti, ki so jim zadostovale za končno zmago. Tekma torej ni nudila posebnega užitka skromnemu številu gledalcev. Ni bilo napetih trenutkov in borbe za vsako točko. Obe ekipi sta odigrali srečanje po svojih močeh: komu bo pripadla zmaga je bilo jasno, saj sta si stali nasproti dve ekipi različnih kakovostnih razredov. Prihodnjo tekmo bodo Nabrežinke odigrale v soboto, ko se bodo v Trstu pomerile z Borom. Srečanje bo ob 21.15 v telovadnici v Ul. della Valle. S. J. V MOŠKI D LIGI Olimpija-Torriana 3:1 V soboto zvečer so odigrali prva srečanja prvenstva D lige. Olimpija je nastopila na domačem igrišču, v telovadnici Galilei, proti Tor-riani iz Gradiške. Obe moštvi sta nastopili v svojih najboljših postavah. Igralci Torriane so takoj v začetku presenetili Olimpijo z zelo hitro igro, nizkim tolčenjem in s posebno učinkovitim blokom; osvojili so prvi set s kar dobrim izidom (15:10). Olimpijci pa so v drugem setu zaigrali odločneje: tolčene žoge so bile točnejše in tudi kritje tolkačev boljše. Nasprotniki so morali ta preobrat v igri začutiti: večkrat so bili presenečeni: izid seta je potrdil premoč Olimpije (15:8). V tretjem in četrtem setu pa so igralcem Torriane začeli popuščati živci, v njihove vrste je prišel nered. Olimpija je z vidno lahkoto zaključila srečanje sebi v prid (15:9, 15:5). Med tolkači se je izkazal zlasti Marjan Černič, o-brambo pa bodo morali olimpijci še izpopolniti. Na vsak način je izid prvega srečanja zelo pozitiven. Za Olimpijo so nastopili: Valentinčič (kap.), Susič, Černič, Kran-ner Marko, Sfiligoj, Soban, Špacapan M„ Špacapan P. Naslednja tekma bo v soboto, 28. t.m. ob 21. uri v telovadnici Galilei, proti moštvu tržaških gasilcev (sedaj Triestina). lltuiM liiunniimm i n iiimiiiliiiinii mi niii n iiiiiliiii'111'iiii'ni ■■ ■■liiiii ■■■‘lin'■■■■ii'"11 11111,111(1 MOŠKA KOŠARKARSKA D LIGA Tretja zaporedna zmaga Borovih košarkarjev NAMIZNI TENIS Miličeva (Kras) in Fabjan (Sokol) deželna prvaka naraščajnikov Deželno naraščajniško Prve^J'(! v Trstu se je zaključilo v ned® J" z velikim uspehom za slovens barve. Sonja Milič (Kras) Pn kletih in Fabjan (Sokol) P1^ 1 tih sta osvojila naslov deželnih raščajniških prvakov. Poleg Sokol postal med naraščajniki « ekipni deželni prvak in tako l&h* rečemo, da je obračun nastopa ših tekmovalcev na tem Prven*jV res nad vsa pričakovanja P® ven, zlasti če mu dodamo še .raL no drugo mesto Nabrežinca \W,r ja med mladinci. O uspehu mladih pingponf!*I^e, bomo jutri poročali obširneje- ..«*• V nedeljo so Borovi košarkarji dosegli tretjo zaporedno zmago in so tako potrdili, da lahko še upajo na obstanek v D ligi. Tokrat so premagali močno peterko Ceramica Costi iz Reggio Emilie, ki je v prvem srečanju odpravila borovce z visoko razliko v koših (72:39). Bor — Ceramica Costi 63:54 (36:26) BOR: Zavadlal 13, Tavčar, Sancin 2, Fabjan 10, Rudes, Lakovič 12, Starc 13, Sirk 10, Kralj, Ambro-žič. CERAMICA COSTI: Dagnilevsky 7, Burani 2, Negri 9, Cocchi, Mar-chesini, Boni 14, Davoli 16, Curti, lori, Zingariello 6. Borovci so v prvem polčasu za- llliUiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiniiMiiiiiliiHMiililllililiilliiiiiiiHiiimniiiiiiiiiiiii 4. zimske športne igre igrali res dobro. Metali so od daleč in tudi v obraiuoi ^ zapirali prodore gostom, ki so rali tako metati od daleč >n 12 v ugodnih položajev. »Plavi* prvem delu igre zbrali kar Jb ^ in so morda Drikazali doslej « Datum in kraj 1. SPDT organizira v Trbižu (veleslalom in slalom. za člane in članice) in v kraju Sv. Anton pri Tr bižu za vse ostale panoge in kate gori je, v nedeljo 1. marca 1970, 4. zimske športne igre zamejskih Slo vencev za društva in posameznike. Spored tekem 2. a) Veleslalom člani in članice b) Slalom člani in članice c) Veleslalom začetniki in začetnice č) Veleslalom naraščajniki, nara ščajnice, kategorije A, B, C, d) Tek na 2 km moški (člani in začetniki) e) Sankanje naraščaj f letnik 196? in mlajši) fj Ekipno tekmovanje v postav-FARI Padova - Breg 1:3 (12:15 ! Umju sneženega moža (3 do 5-član 17:15, 6:15, 8:15) ske ekipe) za otroke rojene leta BREG: Klabjan, Slavec, Pavletič,11960 in mlajše- članu v alpski kombinaciji (slalom in veleslalom). in so morda prikazali aos*^ iuJi lepšo igro. Prvič so izvedli ^ nekaj uspešnih protinapadov, zmedli nasprotnike. , pj V drugem polčasu pa neka) šlo. Borovce je zajela krlZ^ali. gostje so se nevarno Pr'n. ,,v. (58:54) Nato pa je našim Pre0 nikom le uspelo zmagati. ,v(. Z nedeljskim nastopom srn® Vj. da lahko zadovoljni. Ekipa )e- |Jal8 vsem v prvem polčasu, PrlK ^ samozavestno in dopadljivo f Poleg Starca v napadu in bir j obrambi pa je tokrat dobro za ^ tudi Zavadlal, ki je uspešno diral v nasprotno obrambo 10 [j. ljučil nekaj lepih protinapad.0' ^ činkovito je igral tudi FabJa ' ^ je točno metal od daleč 10 JJ-i | strezal odbite žoge. Celotno n ^ č) Pokal najboljši smučarki čla-1 Je zaigralo organizirano in ' junici v alpski kombinaciji (slalom in v najkočljivejšem trenutk i' jjjji veleslalom). | f?al° krizo, ki je zaje'a eklfJVn* d) Kolajne prvim trem uvrščenim . fantje so namreč proti koncu ^ popolnoma odpovedali in s0 ^ pet zbrali v zaključnem del° pf Gostje niso prikazali igre ^ggt vega srečanja, ko so P^P° t t strli odpor naših košarkarjev -jj činkovitim pressingom in s 1 meti od daleč. Tokrat s° b°u branili, nakazali so tudi Pr ki se pa ni obnesel. rtyjH Sodnika sta zadovoljivo °P j_ svojo nalogo. * * * tajnik®* Dva izida prvenstva naresvaj Llnvd B — Polet 71:3® , Servolana A — Bor l®"- Barut, Hmeljak, Foraus, Kofol, Ra-potec, Sancin. FARI: Poli, Sturaro, Camporese, Ometto, Miozzo, Bedin F. in Lotto, Spessato. SODNIK: Bravi (Bologna). Vpisovanje 3. Vpiše se lahko društvo ali po sameznik. Vsak tekmovalec nastopa I-. le v 3 disciplinah in le v eni kategoriji. Vpisovanja v torek, 24. februarja Breg je v Padovi osvojil svojo in v sredo 25. februarja od 19. do drugo zmago v tem prvenstvu, ven- 21. ure na sedežu SŠI v Ul. Geppa dar s svojo igro ni prepričal, zlasti ! štev. 9/1. ne v prvih dveh setih. Za to pa je I Izidi žrebanja startne liste, ki bo bilo več vzrokov. Zaradi stavke občinskih uslužbencev so morali tekmo odigrati v neki zasebni telovad- (Nadaljevanje) Nadaljujemo z objavljanjem novega seznama plaCilnikov družinskega davka v Trstu, pri Čemer pomeni prva številka obdavčljivo vsoto, druga številka v oklepaju pa višino davka Indusitrijec Cerlenizza Rattimiro, ind. Cerlenizza Romano, zidarski mojser Lurincich Emesto. uradnik na tramn nogan. rezerve Marži Rodolfo, lekarnar Papo Dino, 1^ hrPrS)a vrX^t arad Rudl zdravnik ™- vtog je konec decembra lani zna- šeHa 4.58 milijarde. dobiCek poslov, nega leta pa le dosegel 16,7 milijona Ur. Za lansko teto bo banka razdelila delničarjem dividendo v višini 120 lir. Glavnica 22.605.000 lir je raadeljena na delnice po 500 lir homlnale. ki ne noriraio na borzah. «Banca Antoniana« pa te lani za beležila 146.5 milijarde lir prome- zoli Imer, trg. Vellich Mario, za-sebnica Vittello Nora. vsi po 5 milijonov (560.553). zdravnik Urban Vittorio 4.950.000 ( 544.947), zdrav Cuttin Dante. odv. Dorfles Giorgio. cdv. De Grosogono Paolo In zdrav. Premuda Loris po 4.900.000 (541.712). inštalater Marussi Antonio 4 800.000 (523 183), pleskar Varesano Luigi, 4.650.000 ( 490.593). mehanik Pinca Vittorio ln trgovec Serra Lucdano po 4.600.000 ( 487 058), zastopnik Bar- ta niene denarne vloge ln tekoči , ^ ■,.Uw.UVw , ™-~- raCuni so znašali konec decembra resi Domenico 4.570.000 (481.764) okiolt 88 milijard lir. Padovski urad. Cozzolino Giuseppe, trg. Fu-zavod bo s spojitvijo seveda spre- molo Flavto trg. Koszlerm Rolan Carlo, 4.450.000(464.247), zastopnik Budin Stantslao, tirg. Cesoa Giovan-ni, prof. Combatiti Aldo, upokojenec Flora Emanuele, obrtnik Ver-rone Oostabila po 4.400.000 (452.179). zastopnik Buda Loris, trg. Di Man-te Giuseppe, trg Molinari Emilia, Pertot Albino in Sitter Alferla po 4.300.000 (435.207), geom. Požar Ar-temio 4.250.000 (430.147), urad. Ba. raggino Arturo. geom. Deretto Ll-vlo ln mehanik Marži P rimo po 4.200.000 (418.546), konzulent Adami Federioo, Ruan Ermlnia in pek Zor-zon Ferruccio po 4.100.000 (402.197), Industr. Brunelli Romolo, zastopnica De Nicolb Maria, zastopnica Fascio A Ida, prodajalec bencina Fucka Giuliano, zasebnik Klugmann Riccardo, gostilničar Ličen Pino, trg. Lupo Oarlo, irpok. Pitacco Gio-vanmi po 4.000.000 (286.159). upravnik Bacci Vincenzo, uradnik Bru-nello Bruno obrtnik Zorzln Angelo po 3.950.000 (381 332), delavec Biasin Mario, brivec Bosehin Lu-ciano. pletilec Fabian Uvlo. Časnikar Ragogna Dante, avtoprevoznik Rugelll Glavarini, kapitan Vislntinl den Leopolda, Časnikar Pisan Giorgio, časnikar Ponis Ranieri, po 3.850.000 (365.682), trg. Baruch Er- nesto, gost. Marcolin Sergio, strojnik Sbisk Gualtiero po 3.800.000 (355.017), prokurator DeJT Antonio Giovarml 3.750.000 ( 350.346), zdrav. Segata Lucio 3.700.000 (339.913), zdrav. De Polzer Manfredi, zastopnik Gianmini Tulilo in funkcionar Stenta Claudio po 3.650.000 (336.320), delavec Crevatln Francesco ln trg, Mandich Giorgio po 3.600.000 (325 tisoč 121) klesa/r Grassti Giorgio, gost Flegar Guddo, krojač Košut« Stanisleo. Kraus Egone, urad. Pero-sino Rodolfo, pek Verzegnassi Angelo, gost. Zanon Carlo 3500.000 (310.640), urad. Oogliati Glno 3 mil. 450.000 ( 306.202), urad. Glraldl Fa-bio in prof. Kaloper Ida po 3 mil. 400.000 ( 296.470). zastopnik Maestro Gastane 3.350.000 (292.110), upok. Ottanelli Mario, pomorščak Svala-mera Andrea, krošnjar Zabai Pie-tro po 3.300.000 (282.612), uradnik Rodatti Angelo 3.250.000 (278.330), klesar Husu Guerrino 3.200.000 (269 tisoč 06C), urad Daveggia Claudio MMNVi ho S SDOIlt-VllO soveaa sprt*- mulCJ rmviv LIK. Ivu«6iri IH rvtAjaui- ivu^viu vtrovounu, xvoi/i ooii V iduiviin ' • ' ' “‘"''hM1* IT.— , let aktivo ln pasiivo tržaške banke, do, Neumann Pia. mehanik Ruan Dario In obrtnik Zampa berglo 3.100 000 (256 830) zastop-^k Finzl W bo doprinesla za približno mili- Renato, urd. Turchetto Danilo po po 3.900 000 ( 370 432), zdravnik Di i to Federlco jardo Ur rasnih vrednotnic, 90 mi- 4.500.000 (468.463), urad. Mlaludi Francesco Francesco. uradnt-si Gru 'po »iv60000 (Joi.iu*,, niči, namesto v športni palači. Tekma se je tako začela s polurno zamudo. Razen tega se naše igralke niso mogle pravilno ogreti, za nameček pa je tudi sodnik precej časa sitnaril z raznimi formalnostmi. Zato so Brežanke stopile na igrišče ne najbolje razpoložene. FARI je takoj povedel s 6:0 in nato z 9:3, polagoma pa so tudi Tržačanke začele nizati točko za točko in so končno osvojile set. V drugem delu igre je Breg še bolj popustil in to že takoj v začetku. Šele po sedemkratnem serviranju so dekleta osvojila prvo točko. Toda FARI je vztrajno nizal točke, povišal na 9:2 in celo na 12:3. To je Brežanke »zbudilo*, zaigrale so zelo učinkovito (čeprav neurejeno) in dohitele svoje nasprotnice pri 14:14. FARI je pri tem stanju osvojil servis, dosegel vodstvo ene točke, nato pa je žoga v igri padla na mrežo in nato na tla. Po tem zapravljenem nizu, so Brežanke zaigrale mnogo bolj odločno in so ostala dva seta osvojile z bolj prepričljivo igro, kot so jo pokazale v začetnem delu tekme. S. K. * * # AGI — Sokol 3:0 (15:8, 15:11, 15:10) AGI: Pelesson, Barbieri, Mikulus, Boemo, Leopardi, Bregant, Moretto, Lovisini. SOKOL: Švab, Gabrovec, Pertot, Caharija. škerk, Cupin, Zidarič, Colja, Petelin. SODNIKI: Bonan (Padova), Mar-con, Tranquillini (oba Trst). V nedeljo sta se v dvorani stadiona «1. maj* spoprijeli goriški A-GI in nabrežinski Sokol. Zmagala je goriška ekipa in drugačnega rezultata skoraj ne bi mogli pričakovati. Kljub temu pa je Sokol zadovoljil. V primeri s prejšnjo tekmo proti Bregu so Nabrežinke pokazale bolj uravnovešeno in izpopolnjeno igro. Premoč Goričank se je pokazala že v prvem setu, ko so takoj povedle s 13:3. Tu se jim je nekaj zataknilo in so dovolile nasnrntni-cam, da osvojijo n»H«|jnjih pet po zaključku vpisovanja, bodo ob javljeni v dnevnem časopisju, 28. februarja. Vpisnina 300 lir za posameznika do 25. februarja, 500 lir po tem datumu. Prireditelji bodo sprejemali prijave tekmovalcev tudi na dan tekmovanja ob cilju, vendar le do 1 uro pred startom v disciplini za katero se tekmovalec želi prijaviti. Kdor se vpiše po 25. februarju, dobi zaporedno številko po zadnjem izžrebancu svoje discipline in ka tegorije. Tekmovalne kategorije 4. I. Člani in članice so vsi tisti, ki so tekmovali v članski kategoriji na L, 2. in 3. ZŠI, ter prvi trije uvrščeni v kategoriji začetnikov na 1„ 2. in 3. ZŠI. D. Začetniki in začetnice so vsi tisti, ki ne tekmujejo med člani in naraščajniki. HI. Naraščaj — veleslalom: vsi tisti ki so se rodili od leta 1956 dalje, razdeljeni v sledeče kategorije: A) 1956-1958, B) 1959-1961 Č) 1962—1963. IV. kategorije naraščajnikov v sankanju: A) 1956—1957, B) 1958— 1959, C) 1960-1961, Č) 1962 in mlajši Tekmovalci so v vseh kategorijah in panogah ločeni v moške in ženske, razen v teku, kjer lahko na stopajo samo mošlu. Nagrade 5. a) Prehodni pokal najboljšemu društvu v članski kategoriji. b) Prehodni pokal najboljšemu društvu v mladinskih kategorijah. c) Pokal najboljšemu smučarju SPDT organizira 1. marca avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 4. zimskih športnih Iger. Zaradi velikega števila udeležencev bo zaključek vpisovanja v sredo, 25. februarja. Cena Izleta 1.200 lir člani In 1.400 lir nečlani. En avtobus bo vozil lz Trsta tudi skozi Bazovico, Padiiče, Trebče ln Opčine. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, tel. 31-119. v teku na 2 km moški. e) Kolajne prvim trem uvrščenim članskih panog in kategorij. f) Kolajne prvim trem uvrščenim v vsaki kategoriji naraščajnikov v veleslalomu. g) Kolajne prvim trem uvrščenim v sankanju (posebej dečki in de klice). h) Diplome in praktična darila vsem o.rokom, ki tekmujejo v ekipnem tekmovanju v postavljanju sneženega moža. Pravilnik 6. Za tekmovanje veljajo pravila FBI. Sprememba pravil 7. SPDT si pridržuje pravico menjave teh pravil. Poškodbe 8. SPD Trst ne odgovarja za mo rebitne poškodbe tekmovalcev in njih opreme med tekmovanjem in izven tega. Kazni S[)liijj<‘ii-I»rill 05:73 ^ Nedeljsko košarkarsko tektlk>, Cfl domačo ekipo SpKigen BraUj rice in Brili iz Cagliarija so 1 igralci in občinstvo pričak° I velikim zanimanjem, saj le ^ n>) stavljala eno izmed srečanj- .^r j bi rešila domačine pred naZ-ua s° vsaiva itrsuev športnega auna ' njeni. Košarkarji Spliigen o „ in discipline bo prijavljena razso-: v resnici zadostili pričako®8 dišču 4. ZŠI, ki bo ukrepalo z na-1 činstva, saj so pred polno slednjimi kaznimi: opomin (odvzem j navdušenih gledalcev nre0 zmagali z rezultatom 95:J3. ko so štiri minute pred vodili celo 94:69. nnlfl« Gostom tokrat ni mogel P° ^ Amerikanec Hovvard, saj s0 ^ 2 točk posamezniku in 5 društvu); izključitev iz 4. ZŠI. Startne številke 10. Tekmovalci se morajo prijaviti in dvigniti številko ob cilju vsaj ^"mKanec nowara. nj- eno uro pred svojim star.otn, 151 clm ®krbno pazili nanJ g minut pred startom pa se morajo1 'jes ,cas. t(>kme dal ?a «/ebatff * javiti starterju na startnem mestu. I | ° dlukl ,;stranl. pa ie Startni minimum I V0*", cwd> J -11' 'tekmo fartU T V?-aj]ri prekrštefnj^ moral U ,c vrnil ^ v ^ reZiK^ V eki^n°: ne V '^V-0! Domačini so bili stalno V JV* najboljšega smučarja m najboljše tcr SQ samem začet*« V z 9:0, gostje pa so P°zn^!Jrjč3r,l stili nekatere negotovosti w ^ f, smučarke Sani 12. V tekmovanju s sanmi so do puščene le tiste sani, ki nimajo krmilnih naprav, lahko pa imajo zaviralne naprave. Tek 13. Teka na 2 km se lahko ude ležijo le člani (moški) rojeni leta 1955 in preje. Otroško ekipno tekmovanje 14. Tekmujejo lahko društvene ekipe sestavljene iz 3 do 5 članov. Tekmujejo lahko samo otroci rojeni leta 1960 in mlajši. Točke 15. Točkovanje bo potekalo po sistemu 6 točk za zmagovalca, 5 za drugouvrščenega, 4 za tretjeuvr-ščenega itd. Točkovanje pri ekipni otroški tekmi ni osebno, temveč le skupno: 6 točk za prvouvrščeno, 5 za dru gouvrščeno ekipo itd. Navodila 16. Vsak tekmovalec bo dobil ob razdeljevanju številk ciklostilirano polo papirja z navodili, katerih se mora držati. Izlet ŠD Polet v Trbiž Športno društvo Polet z Opčin or ganiziru 1. marca, ob priliki 4. zim sldb športnih Iger, avtobusni Izlet v Trbiž. Cena: 1.200 Ur. Vpisovanje do srede, 25. februar Ja v trgovini s čevlji Marčelo Mo lalan, Opčine, Proseška c. st. 18. Cl ter znižali razliko na bila najnižja razlika vse ,00° drugem polčasu so dortisc . nadoknadili zgubljeno ter svojo tehnično premoč. Lp, K so še vedno ostali na lS piof* stu, predzadnji, tor se potruditi še v naslednjih. rešitev. Prihodnjo nedelj0 ^ VR Benetkah proti Noalex, »' skušal popraviti nedeljsk1 if Milanu z zmago na don18 . šču' 31*°^ v nedeljo v Gorici Poleg Websterja z . nedeljo v Gorici Jessi z 18, Medcot z 10 z 11 koši. SMUČANJE Na Pesku pri Bazovici jjajj ________________»muc81 u i05 rema; Na«1 ;ekn’e ’e ? igre- 12 S Ino^ z * sla*0 :SSi^ >" b- 1- jni*0< l0 n>ed - Prl ki n? za< niu$ •Sj! "k ko X i k«8?, 5tf«' Z** Jordanski kralj Husein optimistično razpoložen Zanimiv intervju dopisnika «Jeune Afrique» - Prebivalci zahodnega brega Jordana naj sami odločijo o svoji usodi ■ Jeruzalem pripada vsem veram RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE . Vlada v Amaiiu je 10. februarja sklenila strogo omejiti dejav-nos* palestinskih komandosov na svojem ozemlju. Znova se govori 0 konfliktu, ki utegne spraviti v tevarnost hašemitski prestol. Ma-10 pred začetkom tega spora je J^anski kralj Husein odgovoril a* nekaj vprašanj dopisnika lista ^Jeune Afrique», Jeana Wolfa. Ta-j4-® je potekal razgovor, ki ga **tdi aktualnosti vprašanja na ^ mestu priobčujemo. Jeune Afrique: Kakšne so mož-za mir v tem ozračju ne-“^nih kriz? Jftjsein: Trenutno niso prav ndč fBPdne. Pa vendar se z vsemi sija11. oklepamo tega miru. V so-z Združeno arabsko repu-smo že velikokrat povedali, J®.soglašamo z iskanjem politične P**ve na temelju resolucije var-wjn®ga sveta z dne 22. novembra JJ"-. Toda čas teče, Z. a’ nič, izraelske mi W ij ^^zdaj pač ne moremo več letine Afrique: Zanima nas pridnost zasedenega zahodnega bre-* Jordana. Je to še vedno del haše-kraljevine, ali pa bo to nekega dne vključeno v ^?nojeno Palestino? ^nusein: To ni tako preprosto, v? te vam zdli. Veste, md smo se ® leta trudili, da bi razvili te Volitve v Liechtensteinu Majhni kneževini Liechtenstein zgodilo pa agresije se pa zaman iščemo sle- .. Vznožju Alp na meji med Av-.lo in Švico, so bile te dni voli-0j,- .Pri katerih je bilo 28 glasov da so po 42 letih menjali „ j™- Do sedaj je bila nepretr-str a. na oblasti 42 let «napredna Iv »h a*' ie bila pri teh volt-trn " Izražena z omenjeno neznatna v®čino pri več kot 4.000 odda-^ glasovih. Zmagala je Domo-stranka, ki je nekoliko bolj *e>Se\Vat‘vna °d «napredne stran-■ - ” skupščini, oziroma »dieti*, 15 *,a,setHa 8 sedežev od skupnih bo' "oditelj stranke Alfred Hilbe ^Postal novi predsednik vlade ihih h) dosedanjega Gerarda Bal-s(r efia za naslednja 4 leta. Obe tak ' .inJata skoraj popolnoma e-C* Politični program, zaradi česar tej ulad.a še naprej koalicijska. V vifoeževim voli.jo samo moški in cemVe so s*rogo obvezne. Voliv-tito se brez vzroka ne udele-^telitev, preti stroga denarna ^ževina Liechtenstein je na-tii ,a *eta 1719, s tem da je pomož-tet,i ez Liechtenstein prodal zdru-*a -)ngrofij' Schellenberg in Waduz w ■■•000 zlatnikov in obe sta se »P1, združili v njegovo kneževino je bi!% !< t P i * h* I • ^ika ®8edijo Zahodna Nemčija, k j® “'rtanija, Francija, Avstrije. , ZDA. ' Uraden denar je ffSki frank. Jog0j. Ugodni davčni in carinski kltie* . denarna in politična sta-'n *udi dejstvo, da v kne ^ rL ?e poznajo perečih social-problemov in ne vlagajo de-ktiv. v druga javna in reprezen V j® dela, so pripomogli k te-*Vs i® Je postala kneževina evrop ji« Sovsko in finančno središče bankah v Vaduz se vsak Na! ^T'*vajo ogromne vsote de- I.......’............... fH če ib &r4 JSfboii.......... S^ebi de'uiških družb, ki jih po %h, ustanovijo tudi v nekaj 0 drugi vojni je kneževina Jjfj ..reiativno zelo uspešno in-J tov ‘zacijo: zgradila je železar-2/Sfev n° avtomatičnih računskili “ ti. , tovarno umetnih vlaken lce. Glavni tekoči dohodki kraje, da bi begunci in drugi prebivalci, ki žive tam, lahko živeli spodobno življenje. Temu smo posvečali vso skrb in pozornost. Zdaj pa so šli vsi ti napori vnemar, to ozemlje je pod krivično okupacijo in velik dei prebivalstva je pribežal na vzhodni breg Jordana. Ti ljudje nimajo ničesar in so še dodatno breme za jordansko gospodarstvo, ki je že tako hudo prizadeto. Predvsem je treba upoštevati, da je treba to ozemlje, ki zdaj čisto po krivici držijo pod svojo oblastjo Izraelci, osvoboditi in je treba tistim, ki so od tam zbežali, omogočiti, da se vrnejo domov. Na to je treba predvsem misliti Potem bomo videli. Trenutno gle de tega nimam trdnega stališča. Mislim, da bi bilo najbolje povprašati za mmemie prebivalce same. Pozvati jih je treba, naj sami odločijo o svoji usodi. Kakorkoli že, md bomo spoštovali njihovo demokratično pravico do svobodne odločitve. Jeline Afrique: Kaj mislite o pogovorih štirih velikih v Nevv Yorku?? Husein: Z velikim zanimanjem spremljamo njihovo delo, a zdi se nam, da se ti pogovori vlečejo, ne da bi privedli do česa konstruktivnega. Glede na izraelsko agresivnost, pa se bodo morali nekega dne odločiti, da Izraelu znova vsilijo rešitev, ki bo v skladu z resolucijo varnostnega sveta. Tedaj, in nič prej, bo postalo mogoče tudi vse drugo. Jeline Afrique: Kaj mislite o stališču Francije glede tega konflikta? Husein: Zelo smo hvaležni francoski vladi za prijateljstvo in razumevanje, ki nam ju vedno znova izkazuje. Še vedno se spominjam, kako prisrčno me je sprejel predsednik Charles de Gauile v Parizu in kako dobro je poznal ta problem in njegove razične plati. Njegov zaskrbljeni in prijateljski odnos mi je segel v srce. No, in zdi se mi, da se potem, ko ga je nasledil gospod Pompidou, nič ni spremenilo. Mi spoštujemo francosko stališče, ki je zelo. pogumno in polno plemenitosti do arabskega sveta. Jeune Afrique: Kaj pa Sovjetska zveza? Husein: V preteklosti ni bilo vedno tako, toda odkar sem oktobra 1967 prvič obiskal Sovjetsko zvezo, kjer so me zelo pozorno sprejeli, mislim, da se nam je posrečilo premagati . nesporazum med Moskvo in Amanom. Ti odnosi so zdaj čedalje boljši in o-sebno cenim podporo sovjetskih voditeljev arabski stvari. Jeune Afrique: Kakšen bi moral biitd po vašem mnenju status Jeruzalema? Husein: Za Jeruzalem nas nenehno skrbi. Jeruzalem duhovno pripada vsem veram. To ni pač samo jordanski problem, ampak arabski, muslimanski, židovski in krščanski problem. Najti je treba tako rešitev, da v primeru sklenitve miru ne bo nobenih težav za opravljanje verskih dolžnosti za pripadnike katerekoli vere. Nikdar pa se ne bomo mogli odreči svojim pravicam do Jeruzalema, pravicam, ki so store več kot 1000 let. Jeune Afrique: Za konec nam še povejte, ali kljub «neuspehu» konference v Rabatu še vedno optimistično gledate v prihodnost? Husein: Ta konferenca, ki je sledila kartumski, je bila priložnost za zelo zanimive človeške stike med arabskimi voditelji. Ta konferenca je marsikaj razkrila, bila pa je po svoje tudi nekakšna konfrontacija med revnimi in bogatimi državami. Politično je bil Rabat prizorišče marsikaterega nesporazuma, vendar mislim, da je bila konferenca konec konca le konstruktivna, kajti naposled so stališča vseh do problema, ki nas najbolj zanima, točno opredeljena in palestinska stvar ni zaradi tega prav nič izgubila. Na prvi del vprašanja, pa vam bom odgovoril, da sem kljub težavam, s katerimi imamo opraviti, odtočno optimistično razpoložen. Saj branimo pravično stvar, ki bo naposled zmagala. Žal, Izrael še vedno misli, da lahko mimo uživa v zmagi, da lahko vedri in oblači v našem delu sveta in vzpostavi tak mir, kot mu najbolj ustreza. Toda svet bo končno odpri oči, razlegel se bo naš glas in borili se borno, dokler ne bo zmagala pravica. V to trdno verujem. Včeraj je bila v Kulturnem domu odprta razstava slovenske knjige. Priredila jo je naša knjigama Iz 1)1. sv. Frančiška. Gre za hvale vredno pobudo, ki naj našemu človeku, zlasti mladini, približa plodove naše ustvarjalnosti na književnem področju in jih seznani z obsegom dosežkov slovenske založniške dejavnosti. Koristno bi bilo, da bi jo obiskalo čimvečje število naših ljudi. OB PONOVNI UPRIZORITVI V LJUBLJANSKI DRAMI Dr. Slavko Grum avtor «Dogodka v mestu Gogh Že pred drugo svetovno vojno so se češki filmarji zanimali za predelavo «Goge» na filmski trak Doktor Slavko Grum je bil zdravnik v Zagorju ob Savi, pa tudi pisatelj, ortičar, pripovednik in pisatelj dramskih del. Najbolj se je uveljavil z dramo »Dogodek v mestu Gogi». To delo je prišlo že več krat na gledališke odre in letos je bila premiera Grumove Goge v ljubljanski Drami preteklo soboto, v režiji Mileta Koruna, ki se je izkazal že z nekaterimi modernimi režijami v Ljubljani, Celju in drugod. Slavko Grum se je rodil v Šmartnem pri Litiji 2. avgusta 1901., živel in se šolal v Novem mestu in na Dunaju, umrl pa — star komaj 48 let — 3. avgusta 1949. v Zagorju, pokopan je v Šmihelu pri Novem mestu. Pisateljeva rojstna hiša je stara šmarska Knaflieeva «ledrarija». Bilo je že več predlogov, da bi na pročelju stavbe odkrili Grumu spominsko ploščo. Slavko Grum je bil bolj redkobeseden in vase zaprt, včaaih pa tudi vesel in razigran. Kot pisatelj je imel svojevrsten slog. Svoje drame in črtice je pisal s prefinjenim okusom. Po materi se je Gnan odločil za ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmmiiiiuiiiiiiniiiiiiininiiiiniinuiiiiiiiiiiiiiiuiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiHm llttlllHMtlftllMUllllllMlllllllltM ALI SO ŠVEDI RES NAROD SAMOMORILCEV? Kaj pravijo statistike o samomoru v svetu Švedi so se zamerili uradni Ameriki 'zato, ker podpirajo gibanje proti vietnamski vojni in celo organizirajo pobege ameriških vojnih obveznikov. Tako se je zgodilo, da jim zdaj ZDA skušajo vračati miio za drago. Toda na Švedskem imajo oziroma razpolagajo z vzorno statistiko in ugotovili so, da je ta problem na Švedskem sicer zelo pereč, vendar je treba tudi upoštevati, da mnoge druge dežele pa tega -Kgreha* sploh nočejo priznati in o njem govoriti, in to iz verskih, političnih ali konservativnih pobud in razlogov. O tem govori tudi poročilo svetovne zdravstvene organizacije. Le-ta je leta 1968 ugotovila, da obstaja na svetu veliko število neobjavljenih samomorov. ZDA, na primer, ne objavljajo tretjine podatkov. Škotska pa celo ne polovice. Več samomorov prikazujejo kot »druge nesrečne primere*. Tako pojasnilo navajajo v drugih deželah za vzrok smrti okrog 46 odst. primerov. Na Švedskem odpade v statistiki na »druge nesrečne primere le 28 odst. Švedska je zaradi tega spravila samo sebe v neroden položaj prav zaradi natančne statistike. Vsak državljan ima registrsko številko, natančno vedo za število poročenih, rojenih in mrtvih, vzrokov za smrt ne more nihče prikriti. Za leto 1965 lahko opravimo popolnejšo primerjavo, ker so tedaj objavili mednarodne podatke o samomorih. Švedska je v tem času • imela 20 samomorov na vsakih 10.000 prebivalcev in tako zavzela mesto za zahodnim Berlinom, Madžarsko, Avstrijo, če- škoslovaško, Nemčijo, Finsko in Dansko. Jugoslavija je tedaj bila na 14 mestu, Kanada pa na 22. Podatki iz 1. 1968 pa kažejo, da so samomori na Švedskem zavzeli tretje mesto kot vzrok smrti oseb med 15. in 40. letom, vrstni red pa je bil naslednji: Kanada, Avstrija, Danska, Finska, Zahodna Nemčija, Madžarska, Švedska in Švica. Švedske statistike pravijo, da se samomori pojavljajo bolj pri starejših ljudeh; medtem, ko ponekod predstavljajo mladi rodovi polovico prebivalstva, je nataliteta na Švedskem občutno manjša. Četrtino prebivalcev predstavljajo stari ljudje, tri četrtine so starejši od 25 let, na vsakih osem Švedov pa pride en 65Jetnik. Podmorski vodovod do dalmatinskih otokov Dalmatinski otoki Brač, Hvar in Šolta bodo dobili vodovod s kopnega. Zdaj bodo zgradili 8 kilometrov dolg podmorski vodovod od Omiša do Postirja na Braču. Vode bo dovolj za vsa naselja na severni strani otoka. Pozneje se bo na ta vodovod vezal tudi sosedni Hvar. Občina Split pa bo prispevala sredstva za podaljšek podmorskega vodovoda do Šolte. S tem bodo vsi tri turistično važni otoki dobili dovolj sveže vode. Potrebna dela bo opravilo podjetje iz Kopenhagna, ki bo dobavilo tudi cevi. Strokovnjaki podjetja trdijo, da bodo delo opravili v enem dnevu s posebno za tako delo opremljeno ladjo. Cevi bodo položili v globini 65 metrov. T==3 LbrI »h - _ TU jih takoj investirajo v ‘lečih ali manj umetno ob “ - te.io od turizma, še bolj pa štetje slikovitih in zelo po-poštnih znamk, ki iz-v številnih serijah. 5* venskim učnim jezikom pod italijansko upravo. Menimo namreč, da so seminarji v Trstu uspešna oblika dopolnjevanja in izpopolnjevanja vseh sloven skih učiteljev in omogočajo sezna njanje učiteljev s sodobnimi dosežki in dogajanjem v kulturi slovenskega naroda. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije skuša kot sestavljavec programa omogočiti u-deležencem seminarja vpogled v no vej ša dogajanja v gospodarskem razvoju Slovenije, oziroma o tež njah tega razvoja. Dosedanji seminarji so vsebovali tudi strokovne teme za posamez na predmetna področja, da bi pro- Izjavi Bruna Giusta in C. Kolenca Deželni odbornik za kulturo in šolstvo Bruno Giust je ob otvoritvi seminarja dal naslednjo izjavo za Primorski dnevnik: «Popolnoma se strinjam z ugotovitvami o velikem pomenu teh študijskih seminarjev in želim izraziti svoje največje priznanje pobudnikom, predavateljem in slušateljem ter vsem, ki so prispevali k njihovi uresničitvi. Posebno bi se rad zahvalil vladnim oblastem iz Ljubljane za njihovo tako pomembno in drago nam navzočnost. Razen neposrednih namenov seminarja, to je izpopolnjevanja in poglobitev kulture slovenskih šolnikov, ni dvoma, da predstavljajo seminarji posebno priložnost za srečanja in spoznavanja med sosednima skupnostima, kot sta slovenska in zlasti tista iz obmejnega področja. Dežela, ki je vedno upoštevala kot zelo važno točko svoje politike najučinkovitejše izvajanje funkcije mostu med omenjenima skupnostima, gleda z velikim zadovoljstvom, da se ta funkcija konkretizira tudi s tako pomembnimi pobudami, kot so tečaji za slovenske šolnike, spodbuja njihov potek in z navzočnostjo odbornika hoče izpričati vse svoje priznanje za samo pobudo. Dežela je prepričana, da tako, kot je poskušala napraviti tudi z mnogimi svojimi pobudami, kot je na primer najnovejši zakon za razvoj kulturnih dejavnosti, upoštevajoč, da je kultura osnovna točka za rast medsebojnega spoznavanja in razumevanja, bomo v prihodnjih letih morali prav gotovo videti utrditev teh teženj in te volje z vedno bolj intenzivnimi in konkretnimi pobudami«. Član jugoslovanskega odbora mešane komisije Črtomir Kolenc pa nam je dal naslednjo izjavo: «Mislim, da so seminarji iz slovenske kulture za profesorje, učitelje in dijake slovenskih šol na Tržaškem zelo pomemben dogodek, saj pomenijo učinkovito obliko seznanjanja s sodobnimi dogajanji in tokovi v enotnem slovenskem kulturnem prostoru, obenem pa omogočajo neposreden stik tukajšnjih šolnikov z uglednimi strokovnjaki iz naših najvišjih znanstvenih in kulturnih ustanov. Z naše strani smo vselej branili in izvajali načelo nujnosti stika manjšine s kulturo matične dežele in smo tudi v mešanem odboru za manjšinska vprašanja, zlasti na področju kulture, zagovorniki čim širše izmenjave v korist obeh manjšin, oziroma narodnosti. Prepričan sem, da bodo ta prizadevanja v vzdušju dobrih sosednih odnosov privedla do novih pobud in nadaljnjih koristnih oblik pomoči, ki jih bosta Slovencem v Italiji lahko nudili SR Slovenija in vsa Jugoslavija«. PRED IZREDNIM KONGRESOM TRŽAŠKE PSI Predkongresni sestanki socialističnih sekcij Znani so rezultati notranjih volitev nabrežinske in šentjakobske sekcije Člani socialistične stranke PSI , 29,41 odstotka ln, končno, struja se vneto pripravljajo na izredni | bivšega tajnika Giuricdna^«za^ novo kongres pokrajinske federacije v Trstu, ki ga je za prve dni marca sklical na svoji zadnji seji pokrajinski komite. S predlogom ievice in nekaterih tovarniških sekcij so se strinjali vsi člani komiteja, ne-glede na struje, katerim pripadajo. Jasno je namreč postalo, da lahko samo izredno sklicanje kongresa premosti notranje težave, nastale v začetku januarja po podpisu levosredinskega sporazuma s PSU, PRI, SS in KD, katerega posledica je bil odstop dotedanjega tajnika Giamndja Giuricina. Dosiej sta predkongresno delo z izvolitvijo delegatov zaključili samo dve sekciji, medtem ko razprava v nadaljnjih treh še poteka in bodo rezultati diskusij znani do konca tedna. Nabrežinski socialisti so se prejšnje dni opredelili z veliko večino (90 odstotkov) za Pittonijevo strujo «nove večine«. Za specifično tržaško «autonomia», ki pa se ne sklicuje na istoimensko vsedržavno Nennijevo strujo, temveč postavlja v ospredje nekatera vprašanja o razvojnih perspektivah tržaškega gospodarska, se je opredelilo v Nabrežini 10 odstotkov članov. Včeraj zvečer pa so se na sedežu v Ul. Mazzini zbrali člani šentjakobske sekcije PSI. Udeležba na 'sestanku je bila precejšnja in razprava se je zavlekla do poznega večera, ko so volitve za posamezne politične resolucije dale sledeče rezultate: «nova večina« (Pittoni) prejme relativno večino delegatov — 41,17 odstotka; ((avtonomija« Tei-ner) — 9,82 odstotka; levica — PSI v Trstu« — 19,60 odstotka. Niso pa zaključili kongresa, in se bo v njih nadaljevala razprava na nadaljnj-ih sejah, sekcije v Ro-colu, Rojanu in mestnem središču. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM GOSTOVANJE OPERE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V soboto, 28. februarja ob 21. uri V nedeljo, 1. marca ob 16. uri P. I. ČAJKOVSKI PIKOVA DAMA opera v treh dejanjih (sedmih slikah) Kraj: Petrograd na začetku XIX. stoletja Besedilo napisal po Puškinovi noveli M. ČAJKOVSKI Prevod: NIKO ŠTRITOF Dirigent: BOGO LESKOVIC Režiser: MLADEN SABLJIČ k. g. Koreograf: HENRIK NEUBAUER Korepetitor: DANA HUBAD Koncertni mojster: KAJETAN BURGER Scenograf: MIOMIR DENIČ k. g. Kostumograf: ALENKA BARTL Vodja zbora: JOŽE HANC Abonenti imajo 50% popusta. Prodaja vstopnic od četrtka, 26. t.m. dalje ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije po tel. 734265. Med govorom tov. Romana Oberlintner ja .........................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii.iiiiiiiiiiiiiiniiii.uti ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA BOJA fesorjem in učiteljem šol s slovenskim učnim jezikom posredovali nove strokovne poglede in dosežke v šolstvu. Seminarske oblike izpopolnjevanja učiteljev so se pokazale kot zelo učinkovite in se že nekaj let uspešno uveljavljajo v izpopolnjevanju profesorjev in učiteljev šol z italijanskim učnim jezikom tudi pod jugoslovansko upravo, tu mislim na vsakoletne seminarje italijanske kulture v Kopru, oziroma v zadnjih letih v Izoli, pa tudi na druge seminarje za izpopolnjevanje profesorjev na šolah z italijanskim učnim jezikom. Pripravljenost italijanskih šolskih oblasti za organizacijo seminarjev za profesorje in učitelje šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju dovoljuje ugotovitev, da tudi italijanska stran pozitivno ocenjuje te vrste izpopolnjevanja u-čiteljev v šolah, kjer se učni jezik razlikuje od učnega jezika večine šol. Doseženo sodelovanje tržaških in slovenskih šolskih oblasti na področju šolstva je vsekakor odraz dobrega sosedskega sodelovanja dveh dežel, ki jih meja prav zaradi narodnostno mešanih obmejnih pokrajin ne ločuje, temveč z mnogimi oblikami gospodarskega in kulturnega sodelovanja povezuje. Dosedanje uspešno sodelovanje bo Socialistični republiki Sloveniji vzpodbuda za nadaljnja prizadevanja, da se zagotovi dosledno izvajanje meddržavnih sporazumov, ki urejajo pravice pripadnikov slovenske narodnosti v Italiji. Prav tako bo Slovenija še vnaprej po svojih močeh pomagala manjšini pri prizadevanjih za izboljšanje pouka slovenskega jezika in pri spoznavanju sodobne slovenske kulture in umetnosti. Vsem udeležencem seminarja želim, da bi jim predvidena predavanja bila koristna pri njihovem o-sebnem izpopolnjevanju in v pomoč pri odgovornem vzgojno izobraževalnem delu v šolah s slovenskim učnim jezikom.» Ravnateljica znanstvenega in klasičnega liceja prof. Laura Abram je pozdravila predstavnike oblasti in se zahvalila prirediteljem seminarja ter predavateljem. Med drugim je dejala: «To posredovanje kulturnih vrednot in osebni stiki s šolniki in odličnimi zastopniki slovenske kulture in znanosti prispevajo k duhovni obogatitvi profesorjev in učiteljev slovenskih šol v teh krajih in dvigu ravni pouka. Pisanost in bogastvo programa tega seminarja in možnost osebnega sti ka z odličnimi osebnostmi zagotavljajo kulturno pomembnost tega dogodka. To srečanje bo dalo svoje sadove ne samo na šolskem področ ju, ampak bo preko šolnikov pri spevalo obenem k večjemu spoznavanju med sosednima narodoma, medsebojnemu razumevanju in spoštovanju.* Včeraj dopoldne je za profesorje, učitelje in dijake imel prvo predavanje prof. dr. Vladimir Klemenčič, in sicer o temi: «Najnovejše tendence socialnega, ekonomskega in re gionalnega razvoja Slovenije*, po poldne pa je prof. Jože Valentinčič imel predavanje: »Metode in oblike dela s starši*. Trčenje v Ul. Revoltella Sinoči sta v Ulici Revoltella trčila fiat 600 s tablico TS 39644 in manjši avtobus s tablico Roma — E 44813. Pri trčenju sta se ponesrečili dve osebi. 22-letna uradnioa Sandra Tam-burlin je s svojim avtom vozila po Ulici Revoltella proti Rooolu, ko ji je nasproti privozil 32-letni natakar Alvise Zavagno z malim avtobusom. Zavagno je vozil popolnoma na levi strani cestišča, tako da je bilo trčenje neizogibno. Z rešilnim avtom Rdečega kria so odpeljali oba v bolnišnico. Tamburkini-jeva se bo morala na stomatološkem oddelku zdraviti dvajset dni. Ranila se ie močno po obrazu in si zbila nekaj zob, odrgnila si je tudi kolena. Zavagno, ki se je udari! v glavo in se ranil po ličnici, bo okreval v 10 dneh; sprejeli so ga na nevrokiruškem oddelku. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Ignazio Silone PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščini Jutri, 25. februarja ob 17. uri V četrtek, 26. febr. ob 17. uri Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije po tel. 734265. Popolna stavka uslužbencev mestne prevozne službe Acegata Okrnjena dobava toka zaradi stavke uslužbencev elektriške stroke - Stavka teh uslužbencev se bo nadaljevala še dva dni Včeraj je bil ves dan ustavljen promet mestne prevozne službe A-cegata in promet avtobusov podjetja ACNA iz Milj. Kot že večkrat prej so tudi včeraj stavkali uslužbenci te stroke, ki zahtevajo že 10 mesecev obnovitev svoje delovne pogodbe. Zaradi stavke ni vozil noben mestni avtobus, filobus in tramvaj. Prav tako ni vozil openski tramvaj ter so bile ukinjene vožnje avtobusov med Trstom in Miljami ter Mijami in zaselki v Miljskih hribih. Na nekaterih progah so vozili avtobusi zasebnih podjetij, toda bili so bolj redki kot druge krati, kajti uslužbenci treh važnih zasebnih podjetij so izrekli popolno solidarnost z uslužbenci prevozne službe Acegata. Od nedelje ob 22. uri pa stavkajo uslužbenci ENEL in občinskih e-lektriških podjetij, to je pri nas, Acegata. Zaradi tega je včeraj po več ur primanjkovalo toka v hišah po raznih področjih, tako da ni delovala niti centralna kurjava, kjer jo imajo. V tovarnah so v glavnem delali, ker je bilo dovolj toka, razen v podjetju Stabilimenti Meecanici Triestini v industrijskem pristanišču, kjer so morali poslati ob 11. uri delavce z dela in bodo izgubljene ure pridobili po stavki elektriških delavcev. Kot smo že pisali, so na vsedržavni ravni vsi sindikati napove dali stavko za tri dni razen FIDAE — CGIL, ki je napovedala stavko samo za 24 ur, zatem pa razčlenjene stavke. CGIL namreč upošteva splošne potrebe in noče, da bi nastalo med javnim mnenjem in elektriškimi delavci nerazumevanje, kar bi škodovalu boju delavcev. Vendar so včeraj na skupščini e-lektriških delavcev FIDAE-CGIL v Trstu sklenili, da bodo nadaljevali stavko še dva dni, da se ohrani e-notnost med delavci. Na skupščini so namreč obširno razpravljali o sporazumu v zvezi z zahtevo po sklenitvi nove delovne pogodbe in o poročilu FIDAE z dne 19. t.m. Na skupščini so tudi sklenili z veliko večino, z izjemo dveh vzdržanih, da bo treba sklicati skupščine delavcev in se z njimi posvetovati, preden se sklene nova delovna pogodba za elektriško stroko. Prav tako naj bi na skupščinah sklepali o nadaljevanju morebitnega strokovnega boja. Te skupščine pa bi morale biti enotne. Končno sta FIDAE in UILSP pristali na to, da se pogajanja nadaljujejo na podlagi «delovnih hipotez*, ki jih je predložil minister za delo Donat-Cattin. vaja pa bodo vozili avtobusa. To seveda ni veljalo včeraj, ko so stavkali tudi vsi uslužbenci mestne prevozne službe. Še vedno zelo resno stanje samosežigalca Po štirih dneh od poskusa samo-sežiga v Ljudskem vrtu je zdravstveno stanje 18-letnega dijaka Ot-tavia Zacchigne, še vedno zelo slabo, čeprav obstaja določeno upanje, da bo fant preživel grozne o-pekline, ki mu pokrivalo 70 odstotkov telesa. Mladenič je deležen največje možne zdravniške nege na dermatološkem oddelku, vendar pa so zdravnik še vedno resno zaskrbljeni, to. liko bolj, ker se je v zadnjih urah fantu poslabšalo delovanje ledvic. Za sedaj rešuje mladeniča izredno močna telesna konstitucija, pa tudi njegov odnos do življenja, ki se je v zadnHh dneh po tragediji bistveno spremenil. Medtem, ko mu prej sploh ni bilo do življenja, se sedaj oprijemlje vsakega možnega upanja. Tudi oživljena volja do življenja mu izdatno pomaga. Na psihično spremembo pri mladeniču so mnogo vplivali številni obiski u-gledndh ljudi, ki so ga prepričali, da se mora za svoje humane ideale boriti z uporno voljo, ne pa z dejanji obupa. • V četrtek ob 11. uri bo tiskovna konferenca o vprašanju proto-smhrotrona, za katero so dali pobudo pokrajinsko tajništvo KPI in komunistični parlamentarci. Prisoten bo senator Franco Calaman-drei, član senatne komisije za zunanje zadeve. einija, najbolj znanega glasbenika iz skadateljske družine Puccinijev, ampak delo Domenica Puccinija, njegovega deda. Kot solist je v tem delu nastopil sam dirigent En rico de Mori. V drugem delu pa je bila na sporedu «Messa da Requiem» za soliste, zbor in orkester Nicoloja Jorn-mellija, skladatelja, ki je zapustil veliko nabožne glasbe oratorijev, maš, motetov ipd. Kot solisti so nastopili v tej skladbi sopranistka Franca Ostini, Adriana Camani mezzosopranistka, tenorist Arman-do Moretti in basist Luciano Medici. Komorni orkester «Citta di Verona* je nastal leta 1966, ko je dirigent Enrico de Mori, njegov stalni dirigent, združil najboljše glasbenike veronskega mesta. Dirigent se je v glavnem usmeril v izvajanje del iz 17.-18. stoletja, predvsem italijanskih skladateljev, a tudi bolj malo znanih drugih klasičnih del. Kasneje se je orkestru pridružil še komorni zbor, kar je omogočilo dirigentu širšo izbiro med mnogimi neizvajanimi deli iz omenjene dobe. Izvedba nepoznanih, a še kar zanimivih del, kar velja posebno za Jommellijev Requiem, je bila solidna, k čemur je prispevala predvsem uigranost orkestra, ki je tako s solistom pri klavirju, kakor s pevci (solisti in zborom), res dognano interpretiral pod zanesljivim vodstvom dirigenta Enrica de Morija vse tri skladbe. —d n— Ponesrečila sta se pri trčenju avtobusa V nedeljo popoldne so v splošni bolnišnici nudili prvo pomoč 54-let-ni Agati Paippalardovi por. Manzdlli iz Ulioe Pergolesl 2 in 68-letnemu upokojencu Romanu Cerovazu iz Ulice Roncheto 69. Ponesrečila sta se v avtobusu št. 19, ki je v Ulici Carduccd trčil v fiat 600. Avto je upravljal 61-letni Rodolfo Valenti iz Ulice Matteotrti 7. Pri semaforu se je ustavil, avtobusa pa voznik ni utegnil pravočasno zavreti in je trčil vanj. Zaradi sunka sta Pap-palardova ln Cerovaz padla na tla. ženska bo okrevala v 10 dneh. Nekoliko se je udarila v desno nogo in koleno. Cerovaz. ki se je samo udaril v desno roko, bo ozdravel v 5 dneh. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTVEL javlja, da zaradi tehničnih ovir prosvetno društvo «Tabor» z Opčin ne bo gostovalo v soboto 28. februarja z «Vdovo Rošlinko«. SPDT priredi 1. marca ob priliki zimskih športnih Iger avtobusni Izlet v Trbiž. Zaradi velikega števila udeležencev se bo vpisovanje zaključilo v sredo. 25. t.m. SPDT priredi 1. marca avtobusni izlet v Trbiž ob priliki zimskih športniti iger. Avtobus! bodo vozili mimo Proseka in dalje, ter mimo Bazovice, Padrič, Trebč In Opčin. Vpisovanje do srede, 25. t.m. v Ul. Geppa 9, tel. 31-119. Navesti kraj vstopa na avtobus. Cene: 1200 lir člani, 1400 lir nečlani. Dne 18. t.m. je doktoriral DRAGOMIR LEGISA športno društvo Devin Šti-van iskreno čestita svojemu predsedniku. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Pokrajinski aktiv slov. komunistov V soboto zvečer se je v Trebčah sestal pokrajinski aktiv slovenskih komunistov. Odgovorni za slovensko komisijo tržaške federacije KPI je podal pregled sedanjega položaja v slovenski narodni skupnosti ter orisal osnovne koncepte nove resolucije o vprašanjih Slovencev v Italiji, ki so jo odobrili vodstveni organi federacije. V razpravo so posegli Ferluga, Kapelj, Lovriha, Kodrič Miloš, Rudi Wilhelm, Jelka Gerbec in drugi ter poglobili analizo položaja, nakazali rešitev raznih problemov ter dali predloge za nadaljnje politično En organizacijsko utrjevanje partije v perspektivi bližnih volitev. Ob tej priložnosti so tudi počastili 50-letnico ustanovitve «Dela» glasila KPI v slovenščini. • Sekcijski komite KPI v Zgoniku je na svoji seji 19. t. m. sprejel resolucijo, v kateri izraža solidarnost listu «Unith» in njegovemu odgovornemu uredniku zaradi sodne prijave. Poziv Acegata potrošnikom toka Zaradi stavke uslužbencev ENEL in občinskih elektriških podjetij mora Acegat omejiti dobavo električnega toka in ni niti izkllučena popolna ukinitev dobave zaradi znižanja napetosti. Acegat bo še danes in jutri izmenično prekinjal dobavo toka za domačo uporabo po tri ure. Na določenih področjih začenja prekinjati dobavo ob 7. uri zjutraj, na drugih pa ob 10. uri, tako da prekine dobavo za tri ur«, vse do 22. ure zvečer. Umik dobavljanja pa se lahko še spremeni, kar je pač odvisno od razpoložljivosti toka. Acegat poziva potrošnike, naj čimbolj skrčijo uporabo toka ter naj poskrbijo za varnost naprav, še posebno pa jim priporoča, naj se ne vozijo z dvigali, Acegat poziva nadalje trgovce, naj ne razsvetljujejo izložbenih oken. Ker pa bi v primeru popolnega pomanjkanja toka ne mogle delovati niti črpalne naprave, utegne zmanjkati tudi vode v rezervoarjih. Zato naj potrošniki varčujejo tudi z vodo. Danes in jutri bodo nadomestili tramvaje in filobuse z avtobusi, na progah št 5, 14 16 18, 22, 24. 26 In 27 na bodo snioh ukinjene vse vožnje Nam»s‘.o openskega trMB- Stirje umetnik1 v «Torbandena» V soboto popoldne je bila v umetnostni galeriji *Torbandena» otvoritev slikarske razstave štirih umetnikov: Mascherinija, Mušiča, Spacala in Zigaine, ki so se predstavili tržaškemu občinstvu z nekaj najnovejšimi deli. Otvoritve so se, poleg nekaterih uglednih predstavnikov krajevnega kulturnega in javnega življenja in ljubiteljev tovrstne umetnosti, udeležili tudi razstavljavci, razen Mušiča, ki živi v Parizu. Razstava bo odprta do 14. marca in toplo priporočamo vsem, da si jo ogledajo. SINOČI V ROSSETTIJU Koncert orkestra in zbora iz Verone Posebno zanimiv koncert je bil sinoči v gledališču Rossetti, kjer sta za tržaško Koncertno društvo nastopila komorni orkester in komorni zbor iz Verone, ki ju vodi dirigent Enrico de Mori. Zanimivost sporeda je bila predvsem v skladbah, ki so jih veronski glasbeniki izvajali. V prvem delu je bila na sporedu »Simfonija v b-duru KV 182» W. A. Mozarta, ena zmed štirih simfonij iz leta 1773, ko se je Mozart tretjič vrnil iz Italije, in Puccinijev »Koncert za klavir in orkester Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. in 23. februarja 1970 se je v Trstu rodilo li otrok, umrlo pa je 25 oseb. UMRLI SO: 894etna Annunziata Rapettl vd. Dapelo, 88-letna Maria Spigolotto vd. Franelli, 90-letna Irma Blokar vd. Bregant, 63-letnl Ple-tro Abramo, 86-letna Domenica Caust vd. Grahor, 67-letna Luci-a Drasich, 78-letna Maria Mahor por. Bend, 78-letni Pietro Marega, 84-letnl France-sco Frausin, 47-letna Maria Clabot por. Cotterle, 82-letna Amalla Mi!-loch por. Zigllotto, 68-letnl Glacomo Furlan, 35-letnl Glovannl Malusa, 76-letni Domen-ico Larlzza, 794etn-l Mario Gelli, 674etni Angelo Rlzzltelli 624etna Caterina Kokic vd. Buttara, 804etna Bl-isabetta Brlsoi-k vd. Cuk, 934etna Maria Vuck vd. Mettl, 67-letna Raimonda Kuzmanoich por. Volpi, 52-letna Alidia Mercandel por Rossetti, 74-letna Dlda De Benvenu-ti, 694etna Teresina Petrič, 1054etna Peca Balagian, 61-letna Amalla Co-clani. v b-duru», a ne delo Giacoma Puc- Mazzini 43, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al L4oyd, Ul. Orologlo 6 — Ul. Diaz 2; Alta SaJute, Ul. Gluha l; Plccloda, Ul. Orlami 2; Vernarl, Trg Valmau ra 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do 1.3«) Alta Basllioa, Ul. S. Giusto l; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Alta Giu-stlzta. Trg Ldbertž; Testa sa berti in Fulvia Ciano (kot Dona na, Dona Elvira in Zerli-na), 1 , rist Renzo Casel-lato (Don Otta baritonist Giovanni Antonini (*0 „ dator), basist Paolo Montarsolo porello) in basist Leonardo Motl‘ le (Masetto). ,-,n. Opero bo dirigiral avstrijski “ gent Ernst Maerzendorfer. Režise ^ Američan Styrk Orwell. ®ce„enetK kostumi gledališča Fenice iz °en po osnutkih Mische Scande-Ue. Pri blagajni gledališča se nad« J prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI , dei Igralska skupina «Compagnta Quattro», ki jo sestavljajo va n, Moriconi, Tino Carraro, Renzo ^ tagnani in Adrianna Innoceflti ^ vodi Franco Enriquez, ki je 0 .ujrj priložnosti tudi režiser, bo °d ‘ _ dalje uprizarjala komedijo Gf° Lj. Feydeauja «La dam de chez Ma Predstave, pri katerih nastopa 5 kih 20 drugih igralcev, so izt?atra bonmaja, abonenti na sezono 1 Stabile pa bodo imeli običaien ten popust. vme Scenski okvir za znani vaua ^ je zasnoval Flavio Costantin*. ,j s-tume Emanuele Luzzati, kore° jo Claudia Lavvrence, glasbo P3 carlo Chiaramello. Nazionale 16.00 «Goodby, Mr, G git Peter 0’Toole, Petula CtarK’ jje. Michael Redgrave. Panavision-trocolor. . cuia- Eden 16.00 «11 primo premio si.veda-ma Irene«. Technicolor. Pr®P° no mladini pod 18. letom. m^. Fenice 15.30 «Indagi-ne su un d-ino al di sopra di ogni G M. Volonte, F. Bolkan. 14. color. Prepovedano mladini P°“ letom. ffl0re, Grattacielo 16.00 «Con qu®l« con quanto amore«. Cat o|cl>-Spaak, Lou Castel, Claude jfll Technicolor. Prepovedano 11)1 pod 14. letom. par- Excelsior 16.00 «Hello DaHS'*; 0. bra Streisand, Walter Matths ■ chael Cravvford. Technicolor- ^ Ritz 15.30 «Cuori solitari«. G gved*' gnazzi, Senta Berger. PreP no mladini pod 14. letom. go-Fiiod ram malico 16 .30 «99 donne- ^j. lorscope. Maria Schell. prep no mladini pod 18. letom. , pd-Alabarda 16.30 «HHde e Hans, 1 jj, racalo delPamore«. K. H ,' pod Sohnker. Prepovedano mladi' 14. letom. n pei»- Aurora 16.00 «La caduta degn pre-Režiral Visconti. Technico*0 povedano mladini pod 15-Zadnja predstava ob 21.45- j,*, Cristallo 16.30 «Dove vai tu«a > ^ M. G. Buccella, G. Moschim ^ nicolor. Prepovedano mlad1 14. letom (juid5 Capital 16.00 «il prof. dott- v* Tersilll, prlmario delta cl'nlc0n 'e la Celeste. convenzionata n|(0-mutue«. Alberto Sordi. lor. aU>fl' Moderno 16.30 «Cosa hai fatl_ pit' do slamo rimastl al buio»-R. Morse. Technicolor. 0>i f' Impero 16.30 «11 leone d’inv*r' 'mr-O'Tool e, K. Hepburn. Te. Abbazia 16.00 «Gli invincibi" Alan Steel. Technicolor. vV*1* Astra 16.30 «Paperino shoW»-Disney. Technicolor. KINO «|RIS» PR°S3 rechnic0*** d&njs ob 19.30 briljantni film: LA MOGLIE GIAPPONE^ Igrajo: Gastone Moschlh Miokllko Iwsaki. ___- Slike, ki jih je posnel J""}. Magajna v Kulturnem u ID t. m. na novinarskem P1® ju i« 8. t. m. na otroškem raja™ | f na ogled v Tržaški knj'8 Ul. sv. Frančiška 20. Darovi in prispevki Ob 5. obletnici smrti ^ je sin Karlo Kalc Iz Gr°P lir za Dijaško matico. jiplj, V počastitev spomina P<>ltUiiK|,V Marc vd. Milkovič daruje v gostilna iz Gropade, 100° jaško matico. __ oset* pj. Ob obletnici smrti drage -- ^ ruje družina Puhalj 5000 gjo' jaško matico m 5000 Ur sko dobrodelno društvo. Po dolgi ln mučni bole zrn nas je za vedno zapustila n draga mama in nona LIŽETA ČUK roj. BRIŠČIK Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 15.30 12 žalosti na Proseku št. 273 na domače pokopališče. Žalujoči hčerld Fani in M#*^*' zet Anton in vnuki Prosek, Opčine. 24. februarja 1970. piše OBČNI ZBOK KMETIJSKE ZADRUGE Obračun uspešnega delovanja in načrti za razvoj zadruge Poročilo predsednika . Potrjen dosedanji odbor - Odprta vrata za nove člane . vedno bolj potrebni prostori za skladišče. Pozval je člane, naj še bolj sodelujejo z vodstvom zadruge, izjavil, da so vrata na stežaj odprta novim elanom in zaželel kmetom dobro letino. Predsednik Markovič podaja poročilo . ')edelj0 dopoldne je bil v Gre-^«cevi dvorani redni letni občni Kmetijske zadruge, ki mu je jjrjpdoval Rafko Grgič. Po po-juH® predsednika, nekaterih polj?® tajnika in poročilu nadzoruj odbora so prisotni člani za-itnS °^obrili obračun za leto 1969 • Potrdili dosedanji odbor, nato pa . s*edila diskusija, po zaključku 'hala zakuska. 'tel °*)ra^una Je razvidno, da je Hi in 2aa-.°da v naše mesto. S^ined 10. in 11. januarjem Nbii-i eni'a, da se »gresta* av-,t; e miši. Najprej sta zagle- leti zapora in 60 tisoč lir denarne kazni. « • • Pred istim sodniki se je včeraj moral zagovarjati stari znanec policije in sploh sodnih dvoran, 30 letni Giorgio Marassi iz Ul. Martiri della Liberta 13. Obtožnica ga je dolžila, da le 7. oktobra lani s silo vdrl v cvetličarski kiosk v Ul. R. Manna in ukradel nekaj drobiža. Marassi ja je zasačil 25-letni noč ni stražnik Ruggero Tonchella z Lo-njerske ceste št. 175/2, ko je bil na svojem običajnem nočnem iz-vidniškem pohodu in okoli 3. ure zjutraj zaslišal sumljive šume, ki so prihajali iz kioska. Ni utegnil bojše prisluhniti, ko je opazil obto ženca, kako je previdno izstopil iz kioska in hotel zapreti vrata za seboj. V tistem trenutku pa je že bil pri njem, mu^ položil roko na ramo in ga vprašal, kaj počenja Vlomilec mu je sicer povedal vse po pravici, potem pa se mu je spretno izmuznil in se podal v uren dir po Ul. Anastasio ter izginil. Agenti letečega oddelka policije pa so ga kmalu izsledili. Pri zaslišanju je Marassi sicer priznal, da je vdrl v kiosk, zanikal pa je, da bi ukradel denar. To je povedal tudi na včerajšnji razpravi pred kazenskimi sodniki, pred katerimi sta pričala še lastnica kioska, 29-letnega Eva Scheiner s Kontovela št. 25/1 in njen oče, 62-letni Augusto Scheiner iz iste vasi. Scheinerjeva je povedala, da j'?, preden je zbolela, shranila v predal prodajne mize kioska 400 lir, ki jih je Marassi ukradel. Isto je potrdil tudi njen oče. Tožilec dr. Pascoli je zahteval za obtoženca 2 leti zapora in 90 tisoč lir denarne kazni, uradni bra nilec odv. Pacor pa spremenitev obtožbe v »poskus tatvine* ali vsaj najnižjo kazen. Sodniki so ga obsodili na 8 mesecev zapora in 30 tisoč lir denarne kazni. • • • Kazenski sodniki so včeraj morali obravnavati po hitrem postopku tu dl nenavaden primer tihotapstva z — lasmi. Pod to obtožbo se je mo ral zagovarjati 37-letni jugoslovan ski državljan Kasta Novaikovič iz Smedereva, katerega so obtožili, da je prejšnji teden, v petek popoldan, skušal pretihotapiti v Italijo 15 Kg naravnih las ln ker ni plačal davka IGE. Agenti finančne straže so ga za- ____ „.OSJ. ___ __________ sačili na Trgu Libertš v bližini že- I1® nekje v Zahodni Nem- lezniške postaje In njegovo nekam [čudno vedenje Jim je vzbudilo sum, ■SO,1 500». last 28-letnega Da-Jb jT°lara iz Ul. Lazzaretto Vec-Alof ’.s silo sta odprla levi de-\ li.!n Izmaknila iz avta dva 2®varovalno knjižico, ns-?i učiti? >n razno orodje. Ker ■% n° nista bila preveč zado-& 5 Plenom, sta se kmalu nato A Uhigcga avtomobila »fiat Njj i 1 27-letnega Lucia Quevi-s podobnim »operativnim* pokradla 20 plošč, pipo. likerjev ter dva pot- ‘opravila* v Trstu sta si v* is,.(®alce oddiha in tako sta A p*1 volksvvagnom odpravila k iu ]„ ,novi. V ligurskem mestu v%i„c®kala, kot se pravi, pra- bosročilo, da je iztaknila °^aljenosti - Valkoviča, in V^l i ' dopisu z dne 16. juni-V» rečeno, da se Valkovič tujski legiji na Korziki, da moški nekaj skriva. Prepričani so bili, da bodo našli v njegovi torbi vtihotapljene cigarete ah' vsaj kaj podobnega, v resnici pa so našli le omenjene lase. Na včerajšnji razpravi je Jugoslovan dejal, da sploh ni vedel, da je prenos omenjenega blaga v Italiji prepovedan in končno, da ni imel nobenega namena pretihotapiti orne njenih las, ki bi jih moral prodati neki tvrdki za izdelavo lasulj. Sodniki so ga pogojno obsodili na 120 tisoč lir denarne kazni. * * * Zaradi tihotapstva sta se morala pred istimi sodniki zagovarjati tudi 32-letni Rino Srebot iz Ul. Mar-mora 22 in 33-letni Fulvio Valenti iz Istrske ulice 139. Finančni stražniki so moška zalotili 14. aprila lani na obmej nem prehodu pri Pesku ko sta skušala z avtom »fiat 1100» preiti mejo. Na vprašanje financarjev,, če morata kaj prijaviti, je Srebot dejal, da nima ničesar. Ker pa se jim je zdel njegov (dgovor malce negotov, so pregledali avtomobil do dna in slednjič našli v bencinskem rezervoarju z dvojnim dnom 7 in pol kilogramo cigaret vrste »Marlboro*, ki so jih seveda takoj zaplenili, moška pa prijavili sodnim oblastem. Na včerajšnji razpravi pred ka zenskim sodiščem je Srebot priznal svoje nepošteno dejanje, Valenti pa je dejal, da ni vedel ničesar o namenih svojega prijatelja, ki ga je srečal v koprskem hotelu «Triglav* in le-ta se mu je ponudil, da ga spremi s svojim avtom v Trst. Tožilec dr. Pascoli je zahteval za Srebota 3 mesece in 600 tisoč lir globe, za Valentija pa samo 600 tisoč lir denarne kazni medtem ko sta branilca odvetnika Amodeo in Ghezzi zahtevala najmanjšo kazen, za Valentija pa še posebno oprostitev, ker ni zakrivil kaznivega de janja. Kazenski sodniki so bili prizanesljivi in prisodili Srebotu 1 mesec zapora in 242 tisoč lir denarne kazni, Valentija pa so obsodili na 363 tisoč lir denarne kazni. Delavec Iz štandreža se je ponesrečil na delu Sinoči okrog 19. ure so sprejeli za 40 dni na zdravljenje v splošno bolnišnico v Gorici 20-letnega delav ca Lucijana Zorna iz Štandreža Ul. Ticino 8, ki so mu ugotovili zlom leve noge. Zorn je bil na delu v tovarni Bumschweller na Rojcah, kjer mu je padla na nogo težka pločevina ter mu povzročila navedeno po škodbo. PREJŠNJI TEDEN JE BIL IZREDNI OBČNI ZBOR Slovenski šolniki na Goriškem želijo tesnejšo povezavo s tržaškimi Sklep o možnosti skupne organizacije so izglasovali na izrednem občnem zboru V kratkem seminar za slovenske šolnike v Gorici - Sestava novega odbora Slovenski šolniki v Gorici so imeli prisotnih živahna diskusija. pred nekaj dnevi občni zbor svoje organizacije in najvažnejši sklep, ki so ga na tem zboru sprejeli, je bila tesnejša povezava med goriš-kimi in tržaškimi slovenskimi šolniki. Že več let delujeta v zamejstvu dva ločena sindikata. Prvi združuje vse slovenske šolnike na Tržaškem, drugi one na Goriškem. Doslej ni bilo med njima povezave, sestajali so se le občasno, večkrat je celo prišlo do drugačnega pojmovanja o istih točkah. To razliko je bilo opaziti zlasti ob priliki zadnje stavke, ki je bila lani. Občni zbor je bil izrednega značaja. V zadnjem času so namreč odstopili nekateri odborniki, zaradi tega jih je bilo treba zamenjati. Predsednik prof. Rener je tako izrabil priložnost, da bi dali občnemu zboru v pretres tako že omenjeno povezavo s tržaškimi šolniki tudi nekatere spremembe pravilniku sindikata. V sindikatu je danes v Gorici včlanjeno lepo število profesorjev in učiteljev slovenske narodnosti. Med njimi so tudi taki, ki so zmagali natečaje na italijanskih šolah a so kljub temu ostali člani v sindikatu slovenskih šolnikov. Občni zbor je odločil o spremembah v članstvu: redni člani bodo odslej tisti profesorji in učitelji, ki poučujejo na slovenskih šolah. Imajo aktivno in pasivno volivno pravico. Izredni člani pa bodo tisti profesorji in učitelji, ki ne poučujejo trenutno na slovenskih šolah: imajo samo pasivno volivno pravico. Čim bi spet prišli poučevat na slovensko šolo, bi spet postali redni člani sindikata. To je tudi razumljivo, saj imajo šolniki na slovenskih šolah svoje specifične, na žalost še vedno nerešene probleme. O povezavi s Trstom smo že govorili. Nov odbor je dobil nalogo stopiti v stik s tržaškim sindikatom slovenske šole, preučiti možnost skupnega statuta in skupne organizacije. Seveda pa bi morala obstojati določena avtonomija pokrajinskega značaja za probleme, ki so za Goričane specifični. Skupna naj bi bila organizacija,- skupni naj bi bili nastopi za splošne interese slovenskega šolstva. Poročilo je imel predsednik sindikata profesor Milko Rener. Govoril je o prizadevanjih goriškega sindikata za še nerešena vprašanja šolnikov, o aktivnosti med slovenskimi ljudmi, da bi pošiljali svoje otroke v slovenske šole, o prizadevanjih za prisotnost goriških šolnikov na seminarjih v Sloveniji (prvič je bilo lani na seminarju v Podvinu prisotnih pet slovenskih šolnikov z Goriškega), o prizadevanjih za dobavo knjig za slovenske šole na Goriškem (prav v teh dneh je dospela pošiljka knjig v skupni vrednosti 1.200.000 dinarjev), o prizadevanju da bi tudi slovenski šolniki na Goriškem imeli svoj seminar. Doslej so se namreč le posamezni Goričani udeleževali seminarjev na Tržaškem, letos pa bodo imeli podoben seminar tudi v Gorici. Trajal bo verjetno tri dni, na njem bodo predavali strokovnjaki iz Slovenije, na sporedu sta tudi dve predavanji o didaktiki pouka slovenskega jezika. Po vsej verjetnosti bo ta seminar v Gorici že v mesecu marcu. O problemih, ki so bili na dnevnem redu, se je razvila s strani Po razrešnici prejšnjemu odboru so sledile volitve v upravni, nadzorni in razsodiščni odbor. Izvoljeni so bili: prof. Vita Veselova, prof. Albin Sirk, prof. Milko Rener, Slavko Rebec, Sergij Korošec, Marica Peratova, prof. Karel Primožič, profesor Mirko Primožič, Ivan Bolčina, prof. Aldo Rupel, prof. Klavdij Corsi, prof. Lojzka Bratuževa, prof. Rado Bednarik. Uspelo planinsko predavanje v Gorici Slovensko planinsko društvo v Gorici je pretekli petek priredilo v klubu »S. Gregorčič» svoje prvo letošnje planinsko predavanje. Za to priliko so povabili iz Ljubljane znanega planinca in plezalca Toneta Sazonova, ki je s pomočjo številnih barvnih diapozitivov prikazal zanimivosti svojih vzponov in tovarišev v Franciji ter preko Čopovega stebra v severni Triglavski steni. Številne gledavce, ki so kakor je že običaj pri lepih planinskih predavanjih, napolnili klubsko dvorano, je kar prevzela tvegana napetost nevarnih vzponov, ki so jo lepi barvni diapozitivi še bolj nazorno prikazale. Tako je razmeroma dolgo predavanje še prehitro minilo in splošna želja ob koncu je bila, da bi podobna predavanja zopet kaj kmalu lahko gledali in poslušali v Gorici. IIIIIIIMIIIlUlimilllllllllllllllllllllllllllJHIIIUIIlillllUMIIIHnuilllllllUltllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIItl NA PETKOVI SEJI POLEG DEBATE 0 OSEBJU Zastopniki goriške občine za upravni svet bolnišnice Med njimi je tudi odv. Peter Sanzin, ki je določen za predsednika - V kratkem bo svoje zastopnike izvolil tudi pokrajinski svet V kratkem, še pred upravnimi volitvami, bomo imeli na Goriškem umeščene nove upravne svete civilnih bolnišnic. V petek zvečer je bil v tej smeri napravljen prvi korak v goriškem občinskem svetu, ki je našel pet minut časa, da je izvolil svoje štiri predstavnike v u-pravni svet splošne goriške bolnišnice. To so odv. Peter Sanzin za PSI, dr. De Rocco in dr. Terenzio za KD ter prof. Zucalli za PSU. V upravni svet iste bolnišnice bo v najkrajšem času izvolil pet predstavnikov pokrajinski svet. V tem bodo izvolili enega predstavnika SDZ (govori se, da bo to g. Kosmač, tajnik na višjih slovenskih srednjih šolah), dva zastopnika KD (to bosta predstavnika levičarske struje v večinski stranki) ter dva predstavnika opozicije, ki bosta po vsej verjetnosti komunista. Problem goriške bolnišnice je torej rešen, kljub obstrukcionizmu socialdemokratov, ki jim ni bil všeč sporazum sklenjen med demokristjani in socialisti, da bo predsednik zastopnik te stranke. PSI je pred kratkim, kot smo že poročali, izbral slovenskega rojaka, občinskega svetovalca odv. Petra Sanzina, za to važno mesto. Pripadnik slovenske narodnostne skupnosti bo torej v Gorici zasedel važno mesto v javni upravi. Socialdemokrati so želeli, da bi se člane upravnih svetov bolnišnic volilo po upravnih volitvah. To tezo so branili, ker upajo v nekak volilni uspeh, zlasti v Gorici, kjer so nekdaj bile njih pozicije močnejše od socialističnih. Predvidevamo, da. bodo že v naslednjih tednih v občinskih svetih v Tržiču, Gradežu in Krminu ter v pokrajinskem svetu izvolili člane upravnih odborov tamkajšnjih bolnišnic. ter ga je ugriznila v desno stegnenico. Okreval bo v nekaj dneh. Pri padcu na cesti se je poško doval na levi nogi 11-letni Valter Pertot iz Sesljana. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Z mopedom je padel prejšnjo noč 46-letni Nello Ferletič iz Štaranca-na Ul. Sauro 32. Udaril se je v lobanjo, se ranil po obrazu in na čelu. Pridržali so ga 15 dni na zdravljenju. Tudi 45-letnega Antona Novaka iz Tržiču Ul. Trieste 156 so pridržali za 15 dni na zdravljenju, ker se je ranil na delu v ladjedelnici na desni nogi ter si prerezal tudi kite. NA POBUDO KOMISIJE ZA MLADINO IN ŠPORT SKGZ SEMINAR 0 AKTUALNIH MANJŠINSKIH VPRAŠANJIH Ob zaključku so udeleženci seminarja položili venec na grob padlih partizanov na goriškem pokopališču S položitvijo venca na grob padlim partizanom na goriškem pokopališču, se je v nedeljo popoldne zaključil dvodnevni seminar o aktualnih manjšinskih vprašanjih, ki ga je priredila komisija za mladino in šport pri SKGZ, udeležilo pa se ga je lepo število slovenskih deklet, srednješolcev, delavcev in prosvetarjev z Goriškega. V soboto zvečer, ob otvoritvi seminarja, je mladince pozdravil predsednik SKGZ tov. Gorazd Vesel. O-menil je težnje slovenske narodnostne skupnosti po enotnih nastopih za izbojevanje lastnih pravic in pobude SKGZ v tem smislu, vlogo mladine pri ustvarjanju novih enakopravnih odnosov z vrstniki sosednega naroda, pomen družbenega in demokratičnega napredka v Italiji tudi za narodne manjšine. Za tem sta bili na vrsti dve predavanji o aktualnih vprašanjih: o načelnem odnosu do nacionalnega vprašanja z marksističnih stališč in o razvoju socialnega nauka katoliške cerkve ter novih pojavih v katoliškem svetu. Po prvem predavanju se je vnela zanimiva diskusija, predvsem o praktičnem izvajanju podanih načel v socialističnih deželah in razpadu kolonializma. Jedro razprave pa so bila, seveda, načela o »samoodločbi narodov*, «državnosti», nato pa še »dvojezično šolstvo*, polemike o »avtonomizaciji* nacionalnosti in pod. Naslednjega dne se je seminar osredotočil na goriško področje in dogajanja od konca druge svetovne vojne do današnjih dni, mimo razkolov, kriz in vzponov, polemik in srečanj, do današnjega položaja, ko se v prosvetnem in mladinskem krogu čuti potreba po novi širini ob poglobljeni angažiranosti. Tudi tokrat je poseglo v razpravo več prisotnih. Omenili so odnose do katoliških mladincev, nujnost uresničenja tesnejših stikov z Benečijo, odnos študentov do delavcev in končno, nujnost tesne povezave z matično domovino. Seminar je vsekakor dobro uspel tako po informacijski plati, kot za- radi bogate razprave in zanimanja prisotnih. Novo pokrajinsko vodstvo PSU Na pokrajinskem sedežu PSU ▼ Gorici se je v soboto sestalo pokra/ insko vodstvo te stranke, na katerem je podal poročilo dosedanji sekretar prof. Zuccalli, ki je omenil, da ima stranka na Goriškem osem sekcij z lastnimi sedeži ter da se je po razkolu reorganizirala. Izrazil je tudi željo, da M ponovno prišlo do vlade levega cen-ttra. Sledila je debata ln končno so odobrili tako politično kot finančno poročilo. Pri volitvah je bil izvoljen za novega sekretarja Agostdna /Candussi, za namestnika inž. Lo> datti in za upravnega tajnika Rovte. iniiiHimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiimMiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiii NELJUB DOGODEK MED STAVKO ŠOFERJEV Delodajalec Romano Caprara udaril delavca s pestjo po obrazu Delavec je delil letake o stavki pred podjetjem Caprare Udarjeni Zambon pet dni v bolnišnici . Protest sindikatov Med včerajšnjo stavko delavcev avtoprevoznih podjetij, ki so jo sindikati proglasili v vsedržavnem merilu za tri dni, začenši s ponedeljkom, se je v Gorici pripetil neljub dogodek. Sindikati so proglasili stavko, ker nočejo delodajalci sprejeti njihovih zahtev. Pogodba je zapadla že pred nekaj meseci, sedaj se sindikati zavzemajo za to, da bi pogodbo obnovili in mezde približali današnjim potrebam. Včeraj zjutraj so se nekateri stavkajoči napotili skupno s sindikalisti pred nekatera podjetja, kjer se niso šoferji udeležili stavke. V Ulici Aquileia so se stavkajoči Iz tržlške bolnišnice delavci postavili pred izhodna vrata Včeraj so nudili prvo pomoč v '■ avtoprevozniškega podjetja Caprara. tržiški bolnišnici Jožefu Urdihu iz I Ko je prišel neki kamion z dvorišča Štarancana, ki ga je napadla veli- I tega podjetja, ga je šofer Adone ka podgana, ko je hotel v drvarnico Zambon za trenutek zaustavil ter ................I.ll.l.llllll.m.•»"lili"........... NA VPOGLED NA GORIŠKEM ŽUPANSTVU Seznam davčnih zavezancev z osnovo od 2 do 4 milijone lir (Nadaljevanje) Guido Schiozzi 2.1 milijona (138 tisoč); uradnik Ettore Scubla 2 milijona (128.000); učitelj Giulio Sdri-gotti 2.1 milijona (137.000); učitelj Giuseppe Segatti 2.1 milijona (137 tisoč); direktor inž. Gino Screnati 2 milijona (128.000); oficir Luigi Santi 2 milijona (128.000); odv. Avgust Sfiligoj 2 milijona (128.000); geometer Livio Sgubin 4.25 milijona. (407.000) ; mesar Oskar Šinigoj 2.3 milijona (157.000); uradnik Ferdi-nando Škodnik 2 milijona (128.000); uradnik Giuseppe Smet 2.3 milijona (157.000); industrijec Pietro Solza 3.05 milijona (242.000); lekarnar Italo Soranzo 2.7 milijona (201.000); učiteljica Ljubka Šorli vd. Bratuž 2.1 milijona (137.000); zdravnik En nio Sorentino 4.5 milijona (446.000); Mario Spanghero 3.2 milijona (261 tisoč); zdravnik Teodoro Stori' 3 milijone (236.000); sodnik dr. Carlo Storto 3.1 milijona (248.000); profesor Lucio. Strassi 2.3 milijona P157 tisoč); dr. Bruno Suppani 2 milijona (128.000); inž. Luigi Sussi'2.8 milijona (212.000). Inž. Bernardo Taccheo 2,3 mil. (158.000) ; asistent Italo Tavag*ac-co 3,9 mil. (356.000); Elio Tavasani 2,35 mil. (163.000); upokojenec Mario Tiberio 3,5 mil. (300.000); trg. zastopnik Foderico Ticozzi 2,40 mil. (168.000) ; trgovec Egidio To«oii 2,45 mil. (173.000); zdravnik Tullio Tomassich 2,5 mil. (179.000); odv. Nikolaj Tonkli 3 mil. (236.000); Maria Treu vd. Bertoluzzi 2,9 mil. (224.000) . Zdravnik Adolfo Ugomari 3,5 mil. (300.000) ; uradnik Giuseppe Unga-ro 2 mil. (128.000). Uradnik Luigi Valent 2,8 mil. (212 tisoč); uradnik Enzo Varotto 2 mil. (128.000) ; trgovec Giovanni Vecchi 2.5 mil. (179.000); uradnik Edoar-do Velicogna 2 mil. (128.000); uradnik Antonio Veneziano 2 mil. (128 tisoč); zdravnik Marcello Venuti Di Carlo 2,4 mil. (168.000); Lucia no Verdoliva 2 mil. (128.000); trgo vec Ivan Vetrih 3,45 mil. (294.000); gradbenik Luigi Vidoz 2 mil. (128 tisoč); ravnatelj dr. Augusto Vier-thaler 2,5 mil. (179.000); Mario Vinci 2,9 mil. (224.000); Nereo Visin-tin 2 mil. (128.000); Enea Vittori 3.5 mil. (300.000); Oscar Viviani 2 mil. (128.000); industrijec Bruno Volk 4 mil. (371.000); Rodolfo Volk 2 mil. (128.000); zdravnik dr. Er-mes Zambelli 3 mil. (236.000); podjetnik Aldeco Žani 2,55 mil. (184 tisoč); uradnik Luigi Zanini 2,4 mil. (168.000) ; industrijec Egidio Zorze-non 3,3 mil. (274.000); Primo Zor-zenon 2 mil. (128.000); Ovidio Zor-zin, uradnik, 2 mil. (128.000); Egidio Zottar 2 mil. (128.000); Virgilio Zotoi 2)5 mil. (179.000); profesor Rambaldo Zuccalli 3,4 mil. (287 tisoč); trgovec Bruno Zuliani 2,5 milijona (179.000); industrijec Adone Zulli 3 mil. (236.000). Dodaten seznam davčnih obve-zancev: Zdravnik Andrea Bergnach 2,5 mil. (179.000); zdravnik Francesco Baldratti 4 mil. (371.000); hotelir Carlo Bianchi 4 mil. (371.000); radiolog Sergio Brusin 3,35 mil. (280 tisoč); podprefekt Remo Cappellini 2 mil. (128.000); zdravnik dr. Giovanni Careddu 2,4 mil. (168.000); uradnik Rolando Cian 2 mil. (128 tisoč); Giulia Corazza vd. Baissero 2,2 mil. (147.000); Salvatore Fazio 2,5 mil. (179.000); prof. Livio di Zorzi 2 mil. (128.000); uradnik Mario Ferrara 2 mil. (128.000); zdravnik Giancarlo Fugagnoli 2 mil. (128 tisoč); zdravnik Giovanni Irzillo 2 mil. (128.000); zdravnik Mario Lo Brutto 4,5 mil. (446.000); industrijski izvedenec Ettore Malasagna 2 mil. (128.000); Lucio Martellani 2,7 mil. (201.000); ravnatelj Bankitalia Mario Menato 2,2 trni. (147.000); finančni intendant dr. Ferrucdo Mortera 2,6 mil. (189.000); dr. Lucio Orel 2,7 mil. (201.000); ravnatelj mestne hranilnice Alberto Pez-zini 4 mil. (371.000); zdravnik dr. Agostino Pirella 2,3 mil. (158.000); tehnik Mario Renato Piro 2,5 mil. (180.000). (Konec) šoferju izročil sindikalni letak. Zambon je uslužben pri podjetju Ed-gardo Grusovin v Gorici. Lastnik podjetja, Romano Caprara, se je v Zambona zaletel in ga udaril s pestjo po obrazu. Dogodku so prisostvovali drugi šoferji in tudi zastopniki sindikata. Zambon je padel na tla, delavci so poklicali policijo, ki je prišla in sestavila zapisnik. Zambona so prepeljali v bolnišnico, kjer mu je službujoči zdravnik ugotovil razne rane na obrazu. Ostal bo v bolnišnici pet dni. Sindikati so ostro nastopili proti takemu početju in javno ožigosali podjetnika, ki hoče kratiti sindikalne svoboščine. Šest ranjenih pri trčenju na Majnici V nedeljo popoldne sta dva avtomobila trčila na Majnici, pri čemer je bilo vseh šest potnikov bolj ali manj ranjenih. Avto opel kadet je vozila 51-letna Olga Gallio por. Arena ter je trčil vanj od zadaj NSU prinz, ki ga je vozila 27-letna Gabriella Bla. rasin por. Guerra iz Gorice, Ulica Cipriani 72. Obe vozili sta po trčenju zavozili s ceste. Poleg obeh šoferk so bili ranjeni tudi ostali štirje potniki, in sicer 49-letni Salvatore Arena iz Gorice, Ul. Mar-gotti 10 ter hčerka Antonia, 6 let; prva dva bosta ostala v bolnišnici po 10 dni, hčerka pa 8 dni. Blara-sin se bo zdravila v bolnišnici 10 dni, njena sopotnica 72-letna Ste-fania De Colle 15 dni ter 16-letna Nelly Barazzutti iz uršulinskega zavoda v Gorici pa 10 dni. Iz goriške bolnišnice Na stičišču ulic Aosta in Buonar-roti v Gorici sta v nedeljo pod večer trčila avta fiat 500, ki ga je vozil 51-letal Giovanni Ferrari iz Ločntka, Ul. Giiulio Gesare 17 v smeri proti Ločniku ter fiat 850, ki ga Je vozil 47-letad Cesare Žanom lz Gorice, Ul. Ascoli 23 v nasprotni smeri. Pri trčenju je cestna policija ugotovila precejšnjo škodo na obeh vozilih. Ranjena pa je bila 25-letna Giuseppina Marega iz Ločnlka, ki so jo pridržali v splošni bolnišnici za 10 dni na zdravljenju zaradi udarca v lobanjo, u-darca na obeh nogah in pretresa možganov. Pri smučanju na Lokvah se je v nedeljo popoldne ponesrečila 11-let-na dijakinja Maria Dechigl iz Gorice, Ul. Tominz 18. V goriški bolnišnici, kamor jo je pripeljal oče, so ji ugotovili zlom leve noge ter so Jo pridržali za 20 dni na zdrav-JJendu Stavka pleskarjev Na sedežu zadruge ČILA v Gradiški je bil v nedeljo sestanek pleskarskih delavcev v industriji in obrtništvu, da bi razpravljali • skupni delovni pogodbi za pleskarje v industriji in obrtništvu. S tem v zvezi so včeraj napovedali 48-umo razčlenjeno stavko delavcev te kategorije, ki se nadaljuje tud danes. Danes popoldne ob 15. uri bo ponovno zborovanje stavkajočih pri zadrugi ČILA v Gradiški, ki ga organizirajo sindikati CGIL, CI SL in UIL. KLUB »SIMON GREGORČIČ* GORICA vabi na predavanje o MAKEDONSKEM VPRAŠANJU ki ga bo imel znani ljubljanski novinar DRAGO KOSMRLJ nocoj ob 20.30 v dvorani na Verdijevem korzu 13. Odbor PD »SKALA« IZ GABRIJ priredi nocoj ob 20. uri v dvorani v šoli v Gabrjah Prešernovo proslavo Sodelujejo: Pevski zbor »Jezero » iz Doberdoba in goriški srednješolci. Vljudno vabljeni 1 Popravek k sliki iz Štandreža V nedeljski številki našega lista Je prišlo do pomote pod sliko z občnega zbora prosvetnega društva »Oton Zupančič«, ki je bil pretekli četrtek v štamdrežu. Pravilno je, da slika predstavlja udeležence občne, ga zbora PD «0. Zupančič« in ne PD «Standrež». Prosimo prizadete za oprostitev. CORSO. 16.30—22.00: «Quel maje-detto ispettore Novaka, Y. Bryn-ner ln C. Gray; ameriški film t barvah. VERDI. 17.15—22.00: «11 ponte d Remangen«, G. Segaj in B. Gaa-zara; kmemaskopskd film v barvah. MODERNISSIMO. 17.15—22.00: «De-litjto a PosillipoD, P. Mare6ca In G. Duca; ameriški film. VITTORIA. 17.15—21.30: «Se...», film v barvah o študentovskem protestnem gibanju v Angliji. Mladini pod 18. letom film prepovedan. CENTRALE. 17.00—21.30: «GJooo d’azzardo», R. Šmit in G. Vali-wim; ameriški film v barvah. Tržič AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. 16.00: «NeJ mondo della vendettaii, Plim westem. PRINCIPE. 17.30. «Nel labirinte del sessoii, O. Desantis ln F. Ressel. Kinemaskop v barvah. /Vonti Uorica SOČA (Nova Gorica); «Zakon Inkovi), nemški barvni film — ob 18. in 20. url. DESKLE: Prosto. RENČE: «gtirje komandosi za Norveško«, angleško- i talijanski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto SVOBODA: «Incidnte», ameriški barvni film — ob 18. in 20. url POTUJOČI KINO - MIREN: «Ka ko se rešuje zakon«, ob 19.30. PRVACINA: Prosto. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan m ponoči Je prta lekarna TAVASANI, Korzc talija 10, tel. 25-76. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je v žiču odprta lekarna «A1 redente dr. Enmery ln De Nordis, Ul. J «effi 23, tel. 72340. Zaradi mednarodnega srečanja s Španijo v soboto v Madridu, v nedeljo niso opravili prvenstvenih tekem v italijanski nogometni A ligi. Prihodnje kolo Sampdoria - Bari; Torino - Fio-rentina; Inter - Juventus; Verona -Vicenza; Bologna - Milan: Caglia-ri - Napoli; Brescia - Palermo; Lazio - Roma. IZIDI Arezzo-Piacenza 1-1 Taranto-*Atalanta 2-1 Catanzaro-Foggia 2-1 Cesena-Varese 1-1 Genoa-Monza 0-0 Mantova-Catania 0-0 Modena-Como 0-0 Livorno-*Perugia 1-0 Pisa-Reggiana 0-0 Temana-*Reggina 1-0 Varese LESTVICA 23 10 10 3 20 9 30 Foggia 23 10 8 5 27 17 28 Mantova 23 7 14 2 21 11 28 Catania 23 8 12 3 20 13 28 Piša 23 10 7 6 22 12 27 Monza 23 9 9 5 18 13 27 Ternana 23 7 11 5 21 16 25 Reggina 23 8 9 6 23 19 25 Perugia 23 8 6 9 18 17 22 Livorno 23 5 12 6 12 13 22 Arezzo 23 4 14 5 12 18 22 Atalanta 23 5 11 7 18 15 21 Modena 23 5 11 7 12 16 21 Catanzaro 23 5 11 7 14 19 21 Cesena 23 5 10 8 16 20 20 Reggiana 23 3 14 6 11 17 20 Piacenza 23 5 9 9 13 24 19 Genoa 23 4 10 9 12 21 18 Taranto 23 3 12 8 14 22 18 Como 23 5 8 10 19 31 18 Prihodnje kolo Catania - Ternana; Como - Ge-noa; Foggia - Monza; Livorno - A-talanta; Mantova - Reggina; Perugia - Arezzo; Piša - Piacenza; Reggiana - Cesena; Taranto - Ca-tanzaro; Varese - Modena. A SKUPINA o: IZIDI Derthona-Rovereto Lecco-Novara Marzotto-Treviso Monfalcone-Alessandria Padova-Trevigliese Pro Patria-Sottomarina Triestina-*Seregno Verbania-Solbiatese Udinese-Biellese Venezia-Legnano 1-0 2-0 0-0 0-0 2-1 1-0 1-0 2-1 0-0 1-0 Treviso LESTVICA 23 9 13 1 29 14 31 Novara 23 11 8 4 27 15 30 Triestina 22 11 7 4 20 10 29 Lecco 22 11 7 4 25 19 29 Rovereto 22 9 9 4 21 11 27 Solbiatese 23 7 12 4 24 16 26 Alessandria 23 9 8 6 23 16 26 Seregno 23 9 6 8 26 22 24 Legnano 22 9 6 7 20 11 24 Udinese 23 4 14 5 15 20 22 Sottomar. 23 7 8 8 17 20 22 Verbania 23 6 9 8 27 23 21 Monfalcone 23 4 12 7 17 29 20 Padova 23 5 10 8 12 17 20 Venezia 22 4 11 7 13 20 19 Trevigliese 23 2 14 7 13 27 18 Pro Patria 23 4 10 9 14 23 18 Derthona 22 5 8 9 10 19 18 Biellese 22 6 4 12 20 25 16 Marzotto 23 1 13 9 7 23 15 Prihodnje kolo Alessandria - Solbiatese; Bielle-se - Seregno; Legna no - Padova; No vara - Derthona; Rovereto - U-dinese; Sottomarina - Treviso; Tre-vigliese - Lecco; Triestina - Mon-falcone; Venezia - Marzotto; Ver-bania - Pro Patria. Začetek lige naraščajnikov NOGOMET A SKUPINA C LIGE Zelo dobra igra in zmaga Triestine Strelec zmagonosnega gola je bil Ive V sredo nastop «rdečih» v Tortoni SEREGNO : TRIESTINA 0:1 (0:0) SEREGNO: Battistini, Santi, For-menti; Pavesi, Ferrerio, Rizzi; Mazzoleri, Arienti, Silva, Redaeli (Nogara po 66.’), Doldi. 12 Sprea-fico. TRIESTINA: Colovatti, Kuk, Mar-tinelli; Del Piccolo, Vamier, Pe-strin; Tumiati, Giacomini, Paina, Sigarini, Ive. 12 Chendi, 13 Ri-dolfi. SODNIK: Monforte iz Palerma. Strelec: 59’ Ive. Približno 4.000 gledalcev. Koti 4:2 v korist Seregna. Sodnik je opomnil Pavesija in Si-garinjja. Triestina je znova presenetila svoje navijače: dosegla je že drugo zmago na tujem. Uspeh je tokrat še bolj nepričakovan, saj je Seregno močnejše moštvo od V nedeljo se je začelo naraščaj-niško nogometno prvenstvo. V pr- ---- kolu je Aurisina premagala 3:0, Triestina B pa vem Primorje s Breg s 7:0. Venezie, pri Tržačanih pa je bila nevarnost, da bi številni nastopi ne povzročili prevelike utrujenosti v njihovih vrstah. Na igrišču pa je bilo vse videti lažje. Obramba je zopet dokazala svojo trdnost in je brez težav odbijala silovite navale najboljšega napada C lige, precej pa so ji pomagali vezni igralci, med katerimi je znova zablestel Pestrin. Presenetil pa je tudi Sigarini, kateremu je vloga leve zveze očitno bolj odgovarjajoča kot ostale. Proti «jezu», ki sta ga ta dva igralca ustvarila skupaj z Giacominijem, so bili domačini skoraj nemočni, do vrat pa so lahko prišli le po dolgi seriji podaj, ki so dovolila branilcem, da so zavzeli svoja mesta. Del Piccolo je onemogočil sicer zelo nevarnega Silvo, za njim pa je brezhibno pometal Varnier. Tudi Colovatti je bil vedno na mestu, čeprav ni imel preveč dela, nekoliko negotov pa je bil Martinelli, katerega je Mazzoleri z mnogimi premiki večkrat «razkril». V splošnem torej tržaška vrata niso bila v nevarnosti, v škripcih pa so se večkrat znašli domačini, ki so v svojem napadalnem zaletu večkrat zanemarili obrambo, skozi katero so brez oklevanja prodirali Paina, predvsem pa Tumiati in Ive. Poudariti je treba predvsem odlični nastop priletnega igralca, ki je s svojimi dolgimi prodori na levem krilu spravil v zadrego vso nasprotno obrambo in je zdržal do konca tekme. Nekoliko pod svojimi sposobnostmi je zaigral Paina, ki pa ves teden ni treniral. Njemu pa gre največ zaslug za odločilni zadetek, ki je padel v 15. minuti drugega polčasa: srednji napadalec je namreč prišel do kazenskega prostora, nakazal podajo Tumiatiju, nato pa predal žogo nevarovanemu Iveju. Ta je z močnim in nizkim strelom presenetil vratarja. Vodstvo pa je Triestina opravičila predvsem po tem dogodku, ko so domačini navalili na Colovattijeva vrata. «Rdeči» se niso zaprli v obrambo, ampak so odgovarjali domačinom in s tem preprečili prepogosto obleganje lastnega kazenskega prostora. V nadaljevanju je torej Seregno nekajkrat ie prišel do Colovatti ja, ki je v 74. minuti z lepim skokom odbil v kot oster strel Rizzija. Najlepšo priložnost pa je imela Triest' *>, ko je v 86. minuti izvedla protinapad preko Tumiatija. Krilo je podalo na sredo Iveju, ta je preigral prostega branilca, Battistini pa mu je skočil pod noge in rešil svoja vrata. S tem uspehom se je Triestina vrnila v vrste najboljših. To kolo ji je bilo res naklonjeno, saj je od vodečih moštev Novara izgubila, Treviso pa je igral neodločeno z zad- njeuvrščenim Marzottom. Kolikor bi tudi nastop v Tortoni (ki bo v sredo) prinesel moštvu kako točko, bi Triestina lahko prišla do samega vrha in se tako znašla v najbolj primernem položaju za končni sprint, ki bo odločal o napredovanju v B ligo. uk Arezzo-Piacenza Atalanta-Taranto Catanzaro-Foggia Cesena-Varese Genoa-Monza Mantova-Catania Modena-Como Perugia-Livorno Pisa-Reggiana Reggina-Ternana Lecco-Novara Venezia-Legnano Casertana-Messina KVOTE: 13 — noben zadetek 12 — 5.814.200 lir 11 — 338.900 lir x 2 1 x x X X 2 X 2 1 1 1 V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Breg, Juventina in Vesna osvojili skupno šest točk Ostale športne vesti na drugi strani Breg — Fogliano 1:0 (0:0) V nedeljo so Brežani pred svojim občinstvom spet osvojili obe točki. Po tej zmagi imajo dolinski fantje spet upanje na obstanek v drugi amaterski ligi, saj so se tako približali kar štirim ekipam, ki imajo le eno ali dve točki prednosti. 1-gralci so se popolnoma zavedali važnosti te zmage in so zato napeli vse svoje sile. Takoj v začetku so prešli v napad ter prisilili nasprotnika k o-brambi. Gostje so se dobro branili. Odgovarjali so z redkimi a nevarnimi protinapadi, katere je bre-žanska obramba vselej uspešno zaustavila. Igra se je v prvem polčasu odvijala v glavnem na nasprotnikovi polovici ali na sredini i-grišča. Brežanskim napadalcem pa kljub stalnemu pritisku na nasprotnikova vrata, ni uspelo doseči zadetka. Nekaj minut pred koncem je vratar le za las rešil močan in nevaren Lebanov strel. Tudi v začetku drugega polčasa so Brežani prešli takoj v napad. Že v drugi minuti je Grahonja zapravil krasno priložnost, da bi dosegel gol. V 10. minuti pa se je brežanskemu napadu le posrečilo potresti nasprotnikovo mrežo. Edini zadetek je dosegel Grahonja. Brežani so se po doseženem golu umaknili v obrambo, kar so izkoristili nasprotniki. Začeli so nenehno pritiskati, da bi dosegli izenačenje. Brežanska obramba je bila večkrat v nevarnosti in je le s težavo reševala položaj. Od časa do časa so prehajali domačini v napad toda brez večjega u- liimimiiiimimiitimiiiiimimiiiiiiHiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniimimmimmi V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Zarja - Primor je 0:2 (0:1) STRELCI: 20’ p.p. Prašelj, 6’ d.p. Verginella. KOTI 3:2 za Zarjo. SODNIK: Parisano — Trst. Gledalcev približno 200. Po dveh odložitvah zaradi slabih igrišč, sta se končno v Križu pomerili Zarja in Primorje. Tekma se je zaključila z zmago Primorja, ki je tudi po prikazani igri nadvse zadovoljil. «Rdeče-rumeni» so zopet pokazali dobro formo in kondicijo. Ekipa je bila uigrana, iz nedelje v nedeljo se izboljšuje napad, ki ima v Verginelli (v odlični formi) svojo moč. Sicer pa ima Primorje tri, štiri in po potrebi tudi več strelcev. Igra Primorja je enostavna. Taktika pa se po potrebi 4-3-3 spreminja. Prav te stalne spremembe so bile v nedeljo usodne za Zarjo, ki je taktično precej grešila. Bazovci so od samega začetka zgrešili v tem, da so postavili Roz-zo proti hitremu Verginelli, ker mu v sprintu in tudi pri visokih žogah ni bil kos. Delise, ki bi morda bolje opravil to nalogo, pa je bil za petami žužiču. Obramba je tako zgubila branilca. Če pa nato dodamo, da je Komar puščal Prašijo preveč prostosti, ter da je Bal-dasin zgubil dvoboj na sredini i-grišča z Del Benijem, potem imamo že jasno sliko tekme. Primorje je bilo zanesljivo in gotovo povsod, Zarja pa le redko v obrambi. Brez idej je bila na sredini igrišča, napadalci pa brez žog. V vsej tekmi je namreč Zarja o-pravila le en nevaren strel po zaslugi Pasqualisa v 40’ p.p. Žagar, ki je tokrat igral vlogo sprednjega napadalca (pod strogim nadzorstvom Prosečanov), ni blestel. Nedvomno je bilo čutiti odsotnost gibčnega in dinamičnega Valentiča. Praznina v napadu je bila prav premik Žagarja. Slednji po navadi igra vlogo veznega igralca med sredino igrišča in napadom ali bolje rečeno je četrti vezni igralec oziroma tretji napadalec. Prav v tem delu je bila Zarja najbolj pomanjkljiva. Pasqualis je prevelik individualist in tudi nima dobrega strela od daleč kot Žagar, kateremu pa vloga srednjega napadalca ne pripada. Trener Zarje je nato napravil še eno napako: po drugem prejetem golu je odstranil vratarja Babudra, kar je bil za fanta hud udarec in tudi obsodba, da je gol padel le po njegovi krivdi. O rezultatu lahko rečemo, da je popolnoma pravičen, čeprav je Primorje imelo še nekaj izrednih priložnosti za povišanje rezultata. Kronika: V 20’ Lippot lepo predl<»’i Verginelli na levo, slednji preigra nasprotnika ter poda v sredino, kjer Prašelj potisne usnje v mrežo: 0:1. V 34’ Bukavec nadomesti ponesrečenega Ordinanovicha. V 40’ edini nevarni strel Zarje, izvede Pasqualis, Canciani se reši v kot. V 6’ Prašelj predloži v sredino, Babuder skoči za žogo, a se mu izmuzne iz rok. Verginella, popolnoma sam, brez težkoč poviša izid 0:2. Trener Zarje zamenja Babudra s čačem. V 17’ sodnik izključi Del Bena. Primorje mora tako nadaljevati v desetih. Zarja poskusi zadnje o-rožje: Križmančič V. se pomakne v napad, vendar brez uspeha. Sodnik na splošno ni zadovoljil. B. R. speha. V 30. minuti zelo nevarna akcija Fogliana in srednji napadalec le za las ni dosegel izenačenja. Po tej neuspeli akciji so gostje nekoliko popustili in Brežani so zopet prijeli za vajeti. Večkrat se jim je nudila priložnost, da bi podvojili, a so bili preveč netočni. K. B. Pro Farra Juventina 2:1 (2:1) Serija pozitivnih rezultatov štan-dreškega moštva se nadaljuje. Kakor vedno igra ekipa borbeno in je prizadevna ter končno vendarle pride do zmage. Kljub temu pa e-najsterica še vedno ni tako uigrana celota, da bi popolnoma prepričala gledalce in tehnično vodstvo. Napad je neoporečen in je v treh tekmah dosegel 9 golov, pri katerih imata največ zaslug Kodrič in Sirk. A nekoliko zagrizenosti manjka nekaterim v obrambi in zaradi teh je vse ozadje nestalno in nezanesljivo. Vsi napori Juventine so sedaj osredotočeni na obrambo, bodisi z izboljšanjem sedanjih igralcev, bodisi z menjavo tistih, katerim manjka trening. Izid nedeljske tekme je popolnoma pravilen in razlika golov bi bila z lahkoto precej višja za Ju-ventino, če bi njen napad bil le malo bolj hladnokrven. Oba gola je Juventina dosegla že v prvem polčasu, enega s Sirkom v 16. minuti, drugega pa s Kodričem v 25. minuti. Farra je v 40. minuti skrajšala razdaljo, a več ni zmogla, ker je bila šibka predvsem v napadu, kjer ji ni uspelo izkoristiti niti ugodnih priložnosti, katerih je precej pripravila s svojimi napakami obramba Štandrežcev. D. R. Aurisina — Vesna 1:2 (0:1) Derbi med Aurisino in Vesno se je tokrat končal v korist Križanov. Ti so se oddolžili Nabrežincem za poraz, ki so ga utrpeli v prvem medsebojnem srečanju. Igra je bila precej živčna in napeta, vendar fair. Blatno in zamrzlo igrišče je mnogokrat povzročilo padce igralcev v borbi za žogo, tako da se je gledalcem večkrat zdelo, da po-stajb igra preostra, vendar ni nikoli prešla v meje grobosti. Zmaga je pripadla Vesni zasluženo, saj je z dobro razporejenimi vrstami in uspešno igro v sredini igrišča nadvladala nasprotnika ter že v kali zatrla vsak poskus prodora pred svoj kazenski prostor, obenem pa je napad s hitrimi prodori večkrat spravljal v zagato o-brambo domačinov, ki je bila cesto na tem, da kloni. Kljub zmagi je treba povedati, da si je napadalna vrsta Vesne že v prvem polčasu zapravila vsaj tri stoodstotne priložnosti. Ko pa je proti koncu tekme (posebno po golu Bortolotija) Aurisina množično navalila na vrata Križanov v želji po izenačenju je obramba zdržala in tu se je izkazal vratar Rado Tence, ki je z izredno prisebnostjo in drznostjo v svojih posegih brez dvoma obvaroval zmago svojih barv. Aurisina je tokrat zaigrala zelo živčno in njena igra je slonela na dolgih podajah branilcev preko kril, popolnoma pa je odpovedala sredina igrišča, ki nosi dobršen del krivde za prejeta gola. Obramba se je tokrat izkazala kot skrajno negotova in statična ter je le s težavo ustavljala kriške napadalce (vsaj v prvem polčasu). Z vstopom Rudeža na mesto branilca pa je precej pridobila na trdnosti. Kronika zadetkov: V 5’ Perisutti prestreže z obema rokama v kazenskem prostoru viso- ko podano žogo, sodnik dosodi e-najstmetrovko, ki jo Milič spremeni v gol. V 12’ d. p. Tomizza banalno poda žogo s sredine igrišča nazaj vratarju, priteče Degrassi, ki žogo prestreže in preigra vratarja, ki mu je stekel nasproti ter strelja v prazna vrata. V 28’ množičen napad domačinov, do žoge pride Bortolotti, ki se spusti v prodor pred slabo razporejeno obrambo Križanov, močan pri-zemni strel in žoga se odbije z notranje strani vratnice v mrežo. V prijateljski tekmi je tržaška ekipa Stock na kriškem igrišču premagala Vesno B z rezultatom 2:1. Tekma naraščajnikov Ponziane in Vesne je bila odložena zaradi neuporabnega igrišča v Ulici Flavia. K. K. KOLESAKSTVO DIRKA PO SARDINIJI Merckx v 2. etapi pokazal kremplje CAGLIARI, 23. — Merckx je danes ostro odgovoril na včerjašnjo zmago Polidorija v prvi etapi kolesarske dirke po Sardiniji. Danes je namreč v drugi etapi ves čas budno nadzoroval glavnino, ko pa je bila ta zaradi močnega vetra že krepko utrujena, je v zadnjih kilometrih silovito potegnil in zmagal. Rezultati nedeljske, prve etape: L Polidori (It.), ki je prevozil 163 km. dolgo pot od Rima do Civi-tavecchie v 4.13’03 s p.h. 38,647 na uro. 2. Sercu (Bel.) 57” zaostanka 3. Bitossi (It.) 4. Merckx (Bel.) 5. Houbrechts (Bel.) in nato še drugi v Sercujevem času. Lestvica 2. etape: 1. Merckx (Bel.) ki je prevozil 149 km dolgo pot od Lanuseija do Cagliarija v 4.06’30” s p.h. 36,266 km na uro. 2. Polidori (It.) v istem času 3. Ballini (It.) 1’’ zaostanka 4. Pettersson (Šved.) 4” 5. Bitossi (It.) 11” 6. Van Vlieberghe (Bel.) 7. Dancelli (It.) 8. Sercu (Bel.) 9. Bergamo (It.) . . 10. Rejbroeck (Bel.) vsi v Bitoss jevem času. Skupna lestvica po drugi etapi- 1. Giancarlo Polidori (It.) 8.18 2. Eddy Meckx (Bel) 1T7 18 stanka Sercu (Bel.) 1’38” Ballini Bitossi 1548” Pettersson (Šve.) 1’51” , Van Vlieberghe (Bel.) 1 * 8. Bergamo 9. Ritter (Danimarca) 10. Dancelli (It.), itd. 3. 4. 5. 6. 7. itlllN Miii8iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaii»>l,,,>li> MS 1970 SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO KLASIČNIH OISCIPL!!! % V Y S 0 K E TATRT Finec Kale vi Oikarainen prvak v teku na 50 km Prvenstvo so zaključili z ekipnim tekmovanjem v skokih na bitka za zmago se je bila med KOLAJNE DRŽAVA Z S B Sovjetska zveza 8 3 4 Finska 1 1 1 Češkoslovaška 1 1 0 Švedska 1 0 1 Vzhod. Nemčija 0 3 1 Norveška 0 1 2 Japonska 0 1 0 Poljska 0 0 1 ŠTRBSKE PLEŠO, 23. -- Zadnja uradna disciplina letošnjega svetovnega smučarskega prvenstva klasičnih disciplin je bil tek na najdaljši progi, na 50 km. Proti vsem pričakovanjem je zmagal 33-letni narednik finskih obmejnih straž in oče petih otrok, Kalevi Oikarainen. Finci so namreč na letošnjem prvenstvu močno odpovedali, in v njihovi domovini ni bilo razočaranja ne konca ne kraja. Za vse pa se je zdaj oddolžil Oikarainen, ki je tako nasledil svoje «prednike», Hakulinena in Hamalainena. Glav- Oikarainenom, Veleninom in Grim-merjem. Na polovici proge je bil Sovjet najhitrejši, toda tam je storil taktično napako. Pri okrepčevali-šču se je za kratek čas ustavil, Oikarainen pa je okrepčilo odklonil in švignil naprej. Vedenin svojega zaostanka odtlej ni mogel več nadomestiti in deset km pred ciljem ga je ogrožal celo Grimmer. Finec je ostali del proge pretekel v izrednem slogu, čeprav so bile vremenske razmere slabe in je bil pravi snežni metež. Lahkotno je pretekel zlasti zaključni del proge, v katerem si je celo priboril krepko vodstvo. Dobro so danes tekli tudi vzhodni in zahodni Nemci ter Švicarji, pravi polom pa je ta nastop pomenil za Norveško, ki je bila na zadnjem svetovnem prvenstvu v Oslu še prava velesila, pa tudi v Grenoblu je bila še pojem v smu- čarskih tekih: najboljši Norvežan Tyldum je bil v nedeljo šele enajsti, olimpijski zmagovalec iz O-sla Ellefsaeter pa je celo odstopil. LESTVICA 1. Oikarainen (Fin.) 2. Vedenin (SZ) 3. Grimmer (V. Nem.) 4. simašov (SZ) 5. Aslund (Šve.) 6. Demel (Z. Nem.) 7. Halvarson (Šve.) 8. Taipale (Fin.) 9. Kalin (Švica) 10. Sacky (ČSSR) 21. Bachler (It.) Skupno je tekmovalo 56 tekačev, od katerih pa je šest odstopilo. 2.49’34”70 2.50’04”82 2.50’12”88 2.51’52 ”44 2.5Z’13”86 2.53’00”62 2.63’36”79 2.53’39”46 2.53’43”10 2.54’34”99 3.01’05”57 V okviru zaključne slovesnosti so opravili tekmovanje v ekipnih smučarskih skokih na veliki skakalnici. Ta disciplina še ni uradna, potegujejo pa se, da bi jo uvrstili v spored olimpijskih iger in svetovnih prvenstev. Vsako ekipo se- stavljajo po štirje tekmovalci, od katerih skoči vsak po dvakrat. Žirija pa upošteva le po tri najbol-še skoke iz vsake serije. Rezultati tega tekmovanja so bili naslednji: L Češkoslovaška 726.4 točke 2. Vzhodna Nemčija 709,4 3. Sovjetska zveza 707,8 4. Japonska 674,8 5. Poljska 673,0 6. Norveška 667,6 7. Švica 639,1 8. ZDA 634,5 9. Jugoslavija 628,9 10. Avstrija 616,0 14. Italija 520,4 točke itd. Prvenstvo kot celota je prineslo veliko prevlado Sovjetov, tako v tekih kot tudi v skokih. Sovjetska zveza je zbrala praktično sama toliko odličij, kot vse ostale države skupaj, zlatih kolajn pa celo dvakrat več. Precej so razočarali severnjaki, katere so začele ogrožati celo srednjeevropske reprezentance. Če bo šel razvoj klasičnih smučarskih disciplin v srednji Evropi še v bodoče tako naprej kot doslej, potem se bo težišče klasič- nih nordijskih disciplin kma'u čelo pomikati proti jugu. j. Jugoslovani na tem prvenstvu so odigrali vidnejše vloge, r ^ delno v skokih, Italijani pa segli — v primerjavi s prejsuj leti — zelo skromne rezultate- Lestvica po točkah (za šest P uvrščenih): 1. Sovjetska zveza 86 točk 2. Vzhodna Nemčija 27 3. Finska 25 4. Norveška 24 5. češkoslovaška 20 6. švedska 16 7. Japonska 6 I 8. Poljska in Zahodna Nefl>cl* 10. Italija in Avstrija 3 12. Švica 2 točki. %!1 s * J* J b Pit Ka *5i< S Ju S S 'V s 2adi s L — L Agaunar 2. Condor 2. - 1. Ultore 2. Rosamo 3. — 1. Uccellone 2. Palustro 4. — 1. Oimari in Rocchina Sl fc: s s, O Sia' 5. — 1. Ernara 2. Far Pra 6. — 1. Romolo 2. Dormello KVOTE: 12 - 300.742 lir 11 - 20.740 lir 10 - 2.993 lir N0G0ME1 GLASGOW, iv - Med trad^n nim nogometnim srečanji? ^ .....Vil8!* gers - Celtic je prišlo tud*. do hudih izgredov med na L^dr beh ekip. Nekega 21-letnega niča so na tribuni zabodliJ*. in leži težko ranjen v b nje# 30 oseb pa je bilo lažje ^ Policija je aretirala 50 n8.. ki so se med seboj pretepa* au ae meu aeuuj •h O izgredih na nogometnih —" drugih b*1 poročajo tudi stadionov. b v,* c S J?,*1 ^et! s fr0! & VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Doberdob «M-ha! — To je četrti!» se je oddahnil Almer. «Ali vidiš, kako se je zvalil po jarku? Osem strelov in štirje zadetki. Viš, Palir, kaj se to pravi...?» Malo prej je bil Almer prišel po jarku, kjer je nadziral svoje moštvo. Pri tem je vsepovsod vtikal svoj nos. Vtaknil ga je tudi v vsako strelno lino. K Palirjevi pa je kar prirastel. Ugotovil Je, da se skozi to lino vidi naravnost v laški strelski jarek, ki se je vlekel poševno proti hribu Svetega Mihaela Sovražnega jarka je bilo videti kvečjemu dva, tri korake. Almer je kmalu poudaril svoj prvi «M-ha». Prvi Italijan, ki je šel mimo prelihe, se je zvrnil v jarek, zadet od boka. čez nekaj časa Je spet prsknilo iz Almerjeve puške, toda tokrat brez oddiha. Sele tretjemu poku je spet sledil korporalov odobravajoči: «M-ha!» Ustrelil je osemkrat in zvrnil v jarek štiri Italijane. To ni bilo pri Almer ju nič čudnega, ker Je bil znan kot eden najboljših strelcev pri stotniji. Potem je korporal zaman čakal na nove žrtve. Italijane so štirje zaporedni mrliči ali vsaj ranjenci na enem in istem mestu streznili. Sprva se niso utegnili spoznati, Od katere strani prihajajo streli, vendar nevarnega mesta nekaj časa ni nihče prestopil. Almer je še vedno čakal. Medtem se je po jarku že raznesla novica o njegovem uspehu. Na mesto so prišli četo-vodja Rode, Barfuss in še nekaj drugih radovednežev, ki so izza Almerjevih ram Škilili v sovražni jarek. Almerja se Je polastila prava strast. Tako bi človek lepo sedel skrit za varno lino in bi v presledkih pritiskal na petelina ter repe tiral nove naboje, tam, sto metrov pred teboj, bi se pa sovražnik drug za drugim postavljal na nos. Na ta način bi jih na uro likvidiral recimo petnajst, na dan tristo šest deset, na teden... To bi se izplačalo in naposled bi bilo vojne tudi konec... Vendar se Almer še ni vdal. Rode je že rekel: «Zaman čakamo, zavohali so.» Almer pa Je ostal trden. In imel je prav: čez kake pol ure se je v Jarkov) prellhi spet prikazala postava italijanskega vojaka. To pot je moral biti neki švedrač, ker se je prlmajal kakor moto vilo. Toda že po prvem koraku se je naslonil na steno, kot bi se stoje sklonil h kaki lini. Almer ga je takoj vzel na muho in pritisnil. Svedralo se niti zmenilo ni za strel. Pritisnil je še enkrat, še dvakrat, še trikrat, motovilo pa je kakor prej nepremično slonelo v dozdevni lini. Korporalu Je postajalo vroče. Tedaj se Je Barfuss prešerno zakrohotal: «He, he, na tega pa lahko streljate.« Krog, ki je bil zbran okrog Almerja, se je spogledal, nato pa bušil v smeh. Korporal pa še vedno ni razumel, kaj se godi, misleč, da se mu rogajo, ker ne zadene. Tedaj ga je sunil Rode: «Ali ne vidiš, da streljaš v šemo...?« Almerju so skočile oči iz Jam. «Preldetd!» Bil Je tako srdit, da se je skoraj penil. Ker se Je krog naposled le nehal režati, se je pomiril tudi Almer, le zagrozil je še proti italijanskim jarkom: «Tega vam ne bom pozabil!« Zdelo se je, kakor da bi se Italijani bili dolžni nastavljati njegovi strelski strasti. Potem Je odkorital za Rodetom in na celo pozabil poudariti, da naj Palir dalje bud**° preliho. Cpi ✓ Prvi roj pa se ni mogel navdušiti za Almerjevo -niti novinci ne. Starim je bilo celo krivo. Saj ljudje niso zajci, da bi jih streljal kar tako! In čeprav so To že ni več vojna... Janodi pa stvar sploh ni ugajala. Rekel je: ((Bojim se, da bomo to krvavo ceho mi drago Njegova slutnja se je kmalu uresničila. ,e & Prihodnji dan je bdi v lini novinec Orter. Fronta mirna ta jarek je dremal pod toplimi sončnimi žar ki je bil prvič v ognjeni črti, je naravnost užival. je opazoval čudni svet pred seboj, na katerem ni bilo ^ F odkriti sovražnikovih postojank, razen one prelibo. ^ svetila v jarek, in kjer je še vedno slonela nastavi j®**9^^!11; Nenadoma je skozi toplo ozračje komaj slišno ^ d* Orter se je zadet sredi čela zvalil po jarku, ne d® najmanjši glas od sebe. Preden so njegovi tovariši * je bil Orter že trd. Nagla, naposled prijetna smrt-bo že jokal za njim. Iznenadenje je vedno močnejše, kadar pride shtfjj čakovano, sredi tihote, kakor pa, kadar koga ubije teža. Možgani imajo čas vrtati naokrog. Vendar še " mislil česa določenega, saj je tudi Pekol storil s podoben način. , ji1 Orterjevo mesto je zasedel Stefanič. pridno znašel na svojem mestu, je že kom. Krogla je udarila ob kamenje notranje Je odbila ta žvižgajoče odfrčala nekam nad zemlj0. Je ostal mrzel občutek. Nenadoma se Je začul Stefaničev glas: J <(Ima me, ranjen sem!« jjjii “ Amun, Palir, Barfuss, Janoda in Zugmeister s° prej pri njem. Stefanič je hvala bogu stal na noga*1, «Kam...?» «Ne vem še prav, mislim pa, da tu sčm!« (Naaalleva.nl' Sh ta s (o' da Sl S; „ 'm Sa S... nič. Toda koF^LT^ spet prsknil° ^e{ ■ notranje sten®> ^ Jr ___________________ (JL. MONTBCCH1 8, EL, TELEFON »3-808 in 94-638 - Poštni predaj 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 34 Maggio l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338. 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 lir - lema 2 700 Ur polletna 5.200 Ur, celoletna 0.600 Ur, letna naročnina za Inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 , din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoč) račun: dr tržaškega tlaka Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Sten trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, Hnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur * w •l 50 lir beseda — Oglasi za tržaAko to goriSko pokrajino se naročajo prt upravi. — la vseb drugih pokrajin Italije pri tSocieta Pubblldtfc Itallana». — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja to tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst. UREDNIŠTVO: TRST >i }S Si N Si <