Vojska med Prusom in Francozom je gotova. Pred tednom je ae vse mislilo, da se bode počet prepir »pet poravaal, posebao ko se je praski kraljevič odpovedal špnajskega prestola, kar je NapoleoB od praskega kralja zabteval ia ker se je aiislilo, da je to edia vzrok prepira med FraBcozoai ia Prusom. Da to veadar ai bil edia vzrok svaje med Prasoin ia Fraacozom ia da se je Napoleoa aa vsak Bačia hotel vojskovati z Prusi, se zdaj celo jaaao kaže ; ker, ko se je pruski kraljevič odpovedal španjskega prestola, je še Napoleoa daiV zabteval od pruakega kralja, aaj se Prus na večne čase ^aveže, da ae bode dovolil, da bi se kedaj edea |)raske kraljevske rodovine vsel aa špaajski pre stol. Da bi se to tadi lebko poravaalo, je gotovo. Praski kralj veadar tega m hotel, ia tako je tadi oa pokazal, da boče vojsko s Fraacozi. Dalje je tadi to dokaz , da sta oba prepir iskala, ker sta se oba že više tri leta zmiroai pripravljala aa vojsko. Že od leta 1866 sera, ko ao Prasi tako sijajao zmagali pri Kraljeveni Gradcn , so Francozi začeli strašao zavidati Pruse ia straae med njinia so se od dneva do doeva začele bolj napenjati, tako, da se je bilo vsak dan bati tega , kar je zdaj prišlo , da aaaueč popokajo. Ošabai Fraacoz tega ni aiogel prenašati, da so Prasi postali tako niočni od oaega Časa. Prasi pa so postali straŠBO ošabai po obi veliki zmagi 1. 1866 ia mislijo, da so zdaj že le saaii gospodi v celi Evropi ia da saiejo že vsein drugim vladaai zapovedovali. Med dveuia ošabaežeaia pa se lebko aajde vziok prepira, ia ta se je aašel tadi tukaj. Vojska bode strahovita, ker kakor ae čnje, 8i bode aasproti atalo više poldragi milijna vojakov , ki so za vojsko straŠBO aavdušeai, ia ki drag drageaia kričijo sant. Smrt bode spet iaiela strašao žetvo, ker obe straake 8te oborožeai z Bovim orožjeoi. Ktera straaka bode zmagala, še zdaj ve le sam Bog. Kakor je dozdaj zaaao, atojijo FraBcozi celo aaaii, a Prasi pa bode v vojsko stopila vsa aeverao-neaiška zveza (baad) ia Ba ta Bačia bi Prusija iraela aiaogo več vojakov kakor Fraaeoska; pravi se veadar, da so proti teraa fraacoski vojaki bolj izkašeai, vredjeai ia vajeai. Naj bode izid vojske kakor koli, Avstrija pri tera ae bo nič pridobila, terauč še zgabila, ker, če se ravno ne bo aič vtikala v boj, bo veadar aklicala svoje odpaščeae vojake, kakor je povelje že daao, ia to bo spet požrlo aiaog«) de narja. — AvstrijaBski Slavjaai pa bndo aiorebiti ložej dosegli svoje pravice, če zrnaga Fraacoz, ker če zmaga Prus, bode njegova prevzetnost hotla zediaiti vse Nerace ia bo botela iaieti Adrijo, ia kaj bo tedaj z avstrijskimi Slovaai, si lebko mislimo.