i

narod.Žalostni smemo biti samo zato ? ker se Bog žali in ker kot lju¬
dje moramo imeti usmiljenje s trpečimi.Toda kot kristjani moramo gle¬
dati izven s-vojega lastnega osebnega kroga tja,kjer ljubi Bog,ki ni
vezan ne na ljudi,ne na.čas, ne na daljavo in prostor,uresničuje svo¬
je načrte,ki s-o vsi,kakor vemo, v naše dobro, posebno za nas in za
naš narod.

Pred nekaj meseci sem jaz tulca j tako stokal pred svetni¬
škim francoskim jezuitom p. Jag.uinotom^ki se je proslavil na Kitaj¬
skem v času,ko so Japonci pridrveli v Sangaj.Takrat je vse bežalo
na vse strani in dobesedno milijon Kitajcev je bilo na tem,da bodo
pomorj eni,Ta jezuit,ki je izgUbii desno roko v boksarski vstaji v
Pekingu pred skoraj pol stoletja,pa ni izgubil vere, ni izgubil živ¬
cev.Postal je župan Sangaja in,ker je bil pogumen,je stotisoče rešil
smrti,Ko sem mu pripovedoval,kako vendar ne morem razumeti,da bi bil
naš narod kaj zagrešil,da bi ga Bog s-edaj tako strašno bičal,tef da
se mi zdi,da so Slovenci tudi individualno bili dobri in niso zaslu¬
žili tolikega trpljenja,mi je odgovoril:

" Pravite, da ste bili dobri.Verjamem,dasi ne poznam ni¬
ti trohice vaše zgodovine.Toda verjamem vam,ker sicer bi ne bili vred¬
ni tako velike svetniške žetve,kot jo zanjete danes.Bog daje milost
mučeništva le kot najvišjo nagrado za dolgo zve stobo.Mučeniki niso
kazen za narod,Oni so nagrada.Ali ste imeli kaj svetnikov v svoji
zgodovini?"

Ko sem mu odgovorilda jih nismo imeli,a da smo vedno
zanje prosili,je nadaljeval:

" No, sedaj jih imate.Ne enega,ne dva, v stotinah polnijo
nebo, kot krasni sadovi- dolge zvestobe v ljubezni .Veselite se svet¬
nikov,ki jih imate.Dobili ste narodne priprošnjike pri Bogu.Oh,kako
jih boste še potrebovali!Prišli bodo dnevi,ko morda vaš narod.ne bo
tako dober*ko ne bo tako zvest ; ko ne bo v stanju roditi svetnikov in
bo zaslužil bič,ki po dušah udar ja.Takrat jih boste imeli,te svoje
svetnike.,kot vašo veliko narodno rezervo,da bodo za vaš narod pro¬

sili in ga iz težav vlekli.Svetniki,ki jih imate pri Bogu,so danes
močnejši,kot pa bi bili župniki vaših fara ali tajniki I-CA tuJ

zemlji.

tukaj na


11  -



Dne 21.junije 1948 je v Celovcu nenadoma umrl g.žup¬
nik Janez Krušič.

Rodil se je v Mengšu.Po dovršeni gimnaziji v Ljubljani
je vstopil v mariborsko bogoslovje in julija leta 1915»zapel novo ma¬
so v Mengšu.Potem je služboval v Solčavi in Slov.Gradcu,od koder je
Šel leta 1916.za vojnega kurata in tam ostal do konca vojne.Po vojni
se je vrnil v Slevenjgradec.Služboval je potem še na Bizeljskem,pri
S.v.Petru pod Sv.Gorami,v Št.Pavlu in končno kot župnik v Št.Ožboltu,

. Od tu so ga-vzeli Nemci in zaprli v Mariboru,od koder je bil pregnan
na Hrvatsko.Od tam je prišel v Ljubljano in čakal na zboljšanje raz¬
mer v Šlajmarjevem domu.Meste nazaj na svojo faro je moral ob koncu
druge svetovne vojne v begunstvo.Pastiroval je v Amlachu pri Tristaohu
in v St.Johann in Walde.

• Pokopan je bil 21.j unija v Špitalu ob Dravi.

Franček Kolarič s ŽALNI VENEC.

V prvih dneh meseca julija je izdal naš begunski pesnik
Franček Kolarič že drugo zbirko svojih pesmi pod naslovom ŽALNI VENEC.
Knjižica je zelo lepo opremij ena.Naslovno stran je narisal Žitnik Ivan
Prva begunska zbirka. Frančka Kolariča je izšla v poletju leta 1946
pod naslovom NA TUJIH TLEH,

VREME PA TAKO!

Letos v Avstriji nimamo polet ja,Kolikor ga je.je samo
po pratikah in koledarjih,V resnici smo pa še vedno v mokri,deževni
in mrzli pomladi,V mesecu maju smo imeli samo lo dni brez dežja,v ju¬
niju pa ne dosti več.Še ne dežuje,vleče mrzla burja.Na Goldecku in G
Gmeinecku imamo vsak teden.nov s neg.Plaščev in jopic letos še nismo
odložili.Te dni so'morale matere prositi pri vodstvu tahorišča za
drva,da so kurile po .sobah za toploto. - Zadnje dni se je pa vreme *
naenkrat spremenilo,postalo je zelo vroče,kar nam pa seveda zopet
ni po godu» ' ,

.SLOVENSKA BEGUNSKA GIMNAZIJA.

je spet uspešno zaključila šolsko leto.Uspehi so razmeroma zelo do¬
bri :82 fo  učencev je izdelalo ,17.5 i°  jih je padlo oziroma imajo
popravne izpite?eden je pa ostal neocenjen,- Šolo je zapustilo 38
maturantov,Številka je zato tako visoka,ker sta maturirala kar dva
razreda, V maju je imela maturo osma šola.Ker je pa nevarnost,da za¬
radi emigracije nasloApN-e šolsko leto dijaki nebi mogli šole z.akljct-
čiti,se je istočasno/osmošolski tečaj za sedmo.Julija je bil tečaj
končan in nekaj tednov za njim tudi druga matura.Tako je poslala v
šolskem < letu 1947/43 Slovenska begunska gimnazija v svet,kar dva
roja,- Šolsko leto je bilo uradno 'zaključeno 18.julija z javno pre¬
dajo maturitetnih diplom in nagrad v taboriščni dvorani,-

MR.GE.RALI  S H A R P,

bivši vodja britanske obveščevalne službe v Celovcu nam je poslal
pismo sledeče vsebine;"Z veseljem sem dobil prvo številko tretjega
letnika Vašega lista in hočem Vas takoj opozoriti na svoj pravilni
nas-lov,- Is kreno pozdravljam vse znance in prijatelje v taborišču
in zunaj in jim želim boljšo bodočnost v novem življenju,ki jih ča¬
ka onstran morja,- Geralt Sharp, 46 ,Ashley Gardeno,Victoria,London S.W,

- 3  -

Št.2. 15.7.1948

DOMAČ:I GLASOVI

Dvoje pismo som v redu prejel.Prav lepo se Ti zahvalju¬
jem, da ari sredi Tvoje zaposlenosti in živčne obremenjenosti posve¬
čaš toliko pozornosti in mi tako vzorno in točno na vsako pismo od¬
govoriš, od katerih se, - kakor je videti - še nobeno ni zgubilo na
nobeno stran,- kar pa se mob^v dopisovanju z Avstrijo tudi že primeri¬
lo.Kakor vidim iz Tvojega pisma, se je zadeva glede izselitve v Ar¬
gentino pomaknila za lep korak naprej in ste takorekoč.pred odpoto-
vanjem^Pog.daj, da bi se trpljenje teh let vsaj z mirno naselitvijo
v neprijazni tujini - več kot tujina najbrž tudi Argentina ne bo -
zaključilo»Kakor berem v tukajšnjih časopisih,je izseljevanje DP iz
Italije v Argentino že kar v teku.Kolikor pa morem posneti iz drugih
vesti iz avstrijskega ozemlja,je med vami oz.Slovenci v teku še neka
druga akcija za izselitev v Venezuelo*Ue vom ;  ali taka akcija resna
ali pa se giblje le v mejah ugibanj in načrtov, vendar kot Slovenec,
ki je že polnih osem mesecev tu in ki sem imel več prilike - in ne-
prilik - od blizu opazovati usodo in tragiko naseljevanja v Venez-ue-
'li,čutim neko moralno dolžnost ob tej priliki Tebi glede tega vpra -
šanja povedati svoje skromno mnenj e., Od. prvih dni,ko smo prišli sem,
sem imel opraviti skoro z vsemi Slovenci - izseljenci,tudi mnogi Hr¬
vatje so sc obračali na me,tudi Italijani in Francozi so me iznašli
in hodili nad me»naj bi jim pomagal v tem ali onem oziru,uredil to
ali ono stvar pri oblasteh ali 'privatnih podjetjih,tako,da s-em ves
čas našega bivanja imel polno glavo lastnih in tujih skrbi, svojih
načrtov in poskusov in tujih naročil in prošenj in seveda tudi nebroj
potov,razgovorov in moledovanj - po takih osmih mes-ecih tukajšnjeg^t
bivanja že morem - in nekako tudi moram - povedati svoje mnenje o
skupni naselitvi v Venezueli,,če se med vami kdo resno s to mislijo
peča*Najpreji na obljube iz Venežuele ne dajte veliko.Od tu bo veli--
ko obljub,zapeljivi načrti,velikopotezni obeti o sijajnih možnostih ;
razvoja, naredilo se pa ne*bo nič, kakor se za nas ni nič ir se za *
tisoče ir tisoče drugih izseljencev tudi ni,Uradni krogi izseljen¬
cem našega kova niso naklonj eni ? manj številni,ki pod našim kritjem
pridejo ser 5  in so drugačnega kova,pa po svojih potih najdejo svoj
posel;privatni krogi,ki potrebujejo delovnih sil,se pa zavedajo,da
-izseljenee 7 ki so ga enkrat pripeljali sem ne more več nazaj in s tem
računajo in tako tudi z njim ravnajo -, izseljence ram je pa popolno¬
ma brez moči lu brez zaščite»Tu se še noben izseljenec ni postavil

na noge ne s privatno ne z  uradno pomočjo ••• ali pa so to tako malo¬
številni rcdki posamezniki^da za vtis o celoti ne pridejo v poštev.
Pomočjo pravim-pač pr. se more človek tu krepko opomoči z lastno mo-
čj°;t,j» z  lastnim kap it alomVenezuela pride v poštev za skupno na¬
selitev srno,če bi kak privatnik ali kaka skupnost mogel tu najprej
kupiti veliko površine zemlje - za kar je tu res dosti in ugodnih '
prilik ~ la bi ljudstvo že ob.izselitvi imelo svoj nrslov,oe ti po¬

dani, se

ot

bajte Venezuele ?  doki e:

je nore

judstvo

m gr. tu samemu sebi prepust iti, bi bila katastrofa
kolikor morem slutiti - ostale večjidol družine

,zlas-
s šte-

goji niso
|em privi e
^ ker so

vilnimi otroci brez lastne "moči",, Uspeh 'skupne naselitve - kjerkoli
- je pa odvisen od razmerja med vodstvom in ljudstvom,na tem vpra-
šanj.u. je. tu že propadlo veliko kolonij, v veliko trpl jenje članov
kolonij e oKakor hrepenim po slovenski druščini, slovenski peni in po-

DOMAČI GLASOVI

St.2

s js«EWft..'ŠHEw»»'5BStj >  .«asv a=

15.7.194-8*

števili sl oven škili obrazih;zaradi sebe, še bolj pa zaradi cerom,in
kakor tudi vem 3 da izselitev v Argentino pripravljajo in. vodijo kro¬
gi, ki iz različnih, psiholoških in zgodovinskih razlogov pri vseh
slovenskih DP niso priljubljeni - in se v ta vprašanja v taborišču
nisem spuščal in se sedaj ne spuščam - moram vendar dati ovoje mnenje,
da nebi'lepega dne ljudstva zagledal tu,ki bi mi očitalo,češsTi,ki
si vedel vse v to in razmere že poznal,,pa nisi zinil,ko smo imeli še
izbiro'.;... Če se torej m:
ela zelo na zadnjem mostu

kam drugam .■» Se veda, če
Ljubelj, 1.1947.čez Tu:

)ro izbirati,kam izseliti se,naj bo Venezu-
in hvalite Boga,če se Vam odprejo vrata,

pa

ne mo reizbiratI, s e

. 4 - ,

se nad vs

.o

cin.

pa gre

O O u C G -

1.1945.čez

luč

napisom s izhod za silOoTo^če bi bilo treba, iti v Venezuelo tako,
kot smo šli mi maloštevilni posamezniki,če bi se mogli naseliti na

lastnr zemlji,v skupnosti -

pa ne rečem,bi
šivom dala zgrs
bi na ta način

morda

T,

tudi kaj c pomočjo ameriške Lige -

so pa od  icrscans-kem razmerju
,diti znosna bodočnost,najbrž

obšli tisti del

" razmer

med vodstvom in ljud¬
je več kot znosna,ker

,ki ni ne od zemlje, ne od

podnebja : ampak od presenetljivo poganskih in brezobzirnih ljudi,rav¬
no ta del "razmer" je^pa najneugodnejši.Po družini mojega brata To¬
neta in sestre vdove Žibert se ni mogoče ravnati ali po njihovem po¬
ložaju soditi splošne razmere prišeljencev.Oni s o res - po posre¬
dovanju g.Trampuža - prišli k dobrim,krščanskim ljudem v ugodnih
klimats kih razmerah.Sedaj je gospodar Tonetu preskrbel šofersko iz¬
kaznico in že s-am vozi svoje otroke,otroke sestre Rozke in otroke
gospodinje v šolo in hodi ponje in seveda opravlja tudi vse druge
vožnje s tovornim in osebnim vozom.Takega položaja ni mogoče preskr¬
beti tisočem,Zato so tudi ti edini,kar priseljencev poznam,ki so ob¬
držali svoje družine skupaj,vsi drugi s o jih morali razdeliti,en
otrok je nrpr.pri materi,ki dela kot služkinja ali kuharica,drugi
pri očetu - če' oče najde tako ugodno mesto - kdor ima več otrok, se
pokori, da bi s o kamnu smilil,:, "Družinska skupnost" pa tu noben pojm,
prav tako ne navezanost otrok na starše,in ljubezen staršev do otrok.
Ce vidijo,da

lihe

kak pri s cljenec težavo z ljubkimi,belimi otroci
modrih oči,ga bo kmalu kak bogataš vprašal,koliko hoče za tego ali

onega otroka,ko mu sam ne more preskrbeti nobenega udobja,otrok pa
"tan lindo", "tan bello" ? takc fleten,tako 3. op in z glavo zmajujejo
nad "krutim" Evropejcem,ki ga ne proda v boljše razmere.Priseljenec
tu pred enim letom bivanja ne more postati šofe r : re moro točiti opoj¬
nih p|jač j. ima velike težavo s pridobitvijo obr v gr. dovoljenja itd*
itd.,povsod same ovire,da sposobni priseljenec ne bi prišel naprej

in preplaval tope,neuke in nedelavne doma’

me

-1

Tako Ti v vsem pi¬
smu z različnimi besedami vedno isto ponavljam. Za konec pa še en¬
krat sna venezuelske obljube ne dajte veliko.venezuelske obljube so
ure sničij o »mahana" j u trij

Pišeš mi o  da imate j ep o pomlad.Bile s—o Binkošti,bila je
Velika noč,včeraj je"bil praznik Sv»Režnjema Telesa kakšne lepote,
kakšni mejniki v krogotoku letnih čabovl Tu vsega tega ni nič.Božič
enak kot Velika noč ali Binkoštifvečno zelenje,večna vročina,dan veA
o 1111 - enako dolg* c d šestih do šestih dan, od šestih do šestih noč,ni
večernega mraka, ne jutranje zarje, sonce se prikaže na vzhodu, in je
po nekaj minutah iz noči poln dah, zve čer p-koto ob nezmanjšanem
pripekanju zaide in je po nekaj min utah treba prižgati luči - tako
. 365krat na leto - s prav majhnimi razlikami,ki jih opazi in zabeleži s
same as-tronom.Za Božič tu ni nobeno božične pesmi,za Veliko noč nobe¬
ne velikonočne,ne poje s o ne v cerkvi ne v gostilni jv večjih cerkvah

naro e en

•a i

Plačen moški zbor

r mulier taceat in ecclesia"

včasih ka
- zapoje k

povsem neznano. V raznih knjigah in molitvenikih-tiskanih ali v Ma-

iatinskog;i ? narcdno. pet je ,ne ljudsko, ne zborovsko, je tu

DOMAČI GLASOVI . - 5 -

.Št.2 15.7.1948.

dridu ali Buenos Airesu, s-em videl tudi nekaj s-vetnih in verskih
pesmi,ki so pa samo natiskane»Včeraj sem bil pri procesiji Sv.Reš-
njega Telesa v stolnici - samo po cerkvi,seveda,- Škof hosi sv. ReS«
nje I.elo,monštranca zelo skromna,od oltarja do olatrja.Po poti duhov¬
ščina poje "Pange lingua",pred vsakim oltarjem "Pantura ergo",mato
gre pa spet k, .drugemu olatarju - brez evangelija,brez blagoslova,
Nekaj s—kromno oblečenega,revnega ljudstva vseh barv,ki s svečami
v-'.popolnem neredu tvori "procesijo"»In tako je v vseh ozirih.Živ¬
ljenje.-ja .v vs--eh ozirih,lahkotno,neresno,topo za lastno in tujo ne¬
srečo. Večno pripekajoče sonce»večna enakost narave,ki4 vodno gorka,
pljuča 'vedno napolnjena z gorkim zrakom - vse to pomehkuži duha in
" ubija vse duševne sile.Zate se v tropskih predelih zemlje še ni ro¬
dil noben pesnik,noben državnik,noben kipar in tudi svetnik mislim
da ne/la svet je za nas v resnici samo "izhod za s~ilo",z denarjem
se. pa'da narediti denar,to je pa res,ker se tu vse silno hitro dra¬
ži*. Zanimal o me bo ,kako se bo vprašanje izselitve naprej razvijalo,
z izkreno željo,da se nebi več preveč dolgo "razvijalo" ,ampak,da bi
mi kmalu sporočili "gremo izpred oči sovražnikov" in da bi še nada¬
lje ostali v s tikih,

Z vdanimi pozdravi Tvoj Lojze*

///

DL,JANEŽ JE ODŠEL V KITAJSKE MISIJONE

Dne 23*maja letos je odšle iz Argentine, iz Buenos Airesa
dr*Janež Janež v kitajske mi sij one,Dr,Janež je že kot dijak mislil na
miši jons-ki. poklic,.to svojo misel pa je obnovil meseoa maja leta 1945 ,
ko je ušel iz kami^ona v času,ko so bili naši domobranci vrnjeni,pa
se je srečno rešil »Naš največji sodobni misijonar Kerec se je mudil
že .s—edaj po drugi svetovni vojni v Italiji in tam obiskal'tudi slo-
vens-ke begunce.Potožil je da bi rad za svojo veliko bolnico,ki jo
oskrbujejo slovenske sestre iz Bistrice dobrega katoliškega zdravnika.
Sedaj pa se je dr.Janež dokončno odločil,da pojde v misijone,Bo dobrih
dveh letih iskanja sredstev in dokumentov je sedaj mogel odpotovati.

Pred o'dhodom so mu Slovenci v Argentini priredili prisr¬
čno slovo v Buenos Airesu v kapeli pri očetih Marijanistih na Riva -
Daviji, v bližini slovenskega 'društvaX)d njega so s-e poslovili v.ime-^
slovenskih mia-i jcnar jev p »Lenček, ki .mu je izročil tudi misijonski križ
izseljeniški župnik Orehar,predsednik društva šloveneev dr,Miloš Stare
in slovensko d-ekle /gdč»Majerjeva/,ki mu je dala na pot šopek rdečih
nagelnov.

Dr,Janež je sedaj star 35 let,doma je z.Dglskega pri Lju¬
bi j ani. Gimnazij o je študiral v Marjanišču v Ljubljani.Študiral je na
Ljubljanski , Zagrebški in Graški 'univerzi, k j er je tudi promoviral za.
doktorja vsega zdravilstva.V Ljubljanski bolnišnici pa se je speciali¬
ziral za. kirurga,Med.mlajšimi.zdravniki je veljal za najboljšega kirur¬
ga.Ko se je.sel specializirati na  Dunajsko 'univerzo v klrurgstvu je do¬
bil naslov"prvega specialis-ta kirurga.

, ; Med komunistično revolucijo od 1941 do 1945 je bil domo¬

branski zdravnik.Ker je bil neustrašen je prevzel v_zdravljenje zlasti
tiste domobrance ».ki so se morali skrivati pred Nemci. Zdravil je pa tudi
rešene pilote in mu je rešeni pilot Maurice A»Brash,ki je bil rešen ob

Savi pri Dev.Mar.v Polju poslal za njegovo zdravljenje posebno zahvalo
in potrdilo.

Meseca maja 1945 je bil tudi dr.Janež med tistimi domo¬
branci, :> ki so bili vrnjeni Titu,a je med potjo ušel iz kamijona,Pogre¬
šitvi je pa deloval kot zdravnik med slovenskimi vegunci v taboriščih
Peggez,Št»Yid ob Glini,Kellerbergu in Judenburgu,

DOMAČI G-IASOVI

- 6

Št*2 15.7.48

laz DCAACTHHE

TAKOLE SO SI PRIVOŠČILI ŠPITALSKO TABORIŠČE*

/ Nadaljevanje./

Danes so v špitalskem taborišču kapi prav takšna orodja,
kot so Lili kapi v Dachauu,Preko njih izvaja taboriščna uprava svo-
voljo in obvlada taborišče.

Razumljivo je, da je bila zaradi tega "velikodušna 1 * izjava
taboriščnega komandanta, da smem govoriti z vsakim taboriščnikom
karkoli hočem,gole norč^vanje.Angleški major je dobro poznal funčio
niranje organizacij e,ki jo je sam ustvaril,dobro je vedel,da si ne
bo noben taboriščnik predrznil odkrito govoriti vpričo dveh angleš¬
kih majorjev enega serženta in dveh taboriščnih kapov,

Najprej smo pogledali v taoimenovane delavnice,ki je v
njih zapos-len bo majhen del prebivalcev taborišča.Delavnice so v
glavnem rokodelske,s primitivrim orodjem,skoraj broz vsake mehani¬
zacij e vV njih zaposleni delavci in obrtniki dobivajo za svoje delo
plače,ki so celo nižje kot plače avstrijskih delavcev.Po izjavah
taboriščne uprave bi naj bili obrtniki samostojni In samostojno.raz
polagali s prisluženim denarjem.V resnici so samostojni obrtniki
samo tisti,ki so delavnice opremili z lastnimi sredstvi. Teh je se¬
veda zelo malo in še ti morajo plačevati velik odstotek svojega za¬
služka v takoimenovano "dobrodelno pisarno" taborišča.Nepojasnjena
skrivnost je,kam izginja denar iz "dobrodelne pisarne",ki jo uprav¬
lja taboriščna uprava,Tabo"iščniki vsekakor do sloj niti prebite
pare niso dobili is te blagajne.

ljudje ? ki so nas srečevali,so se globoko priklanjali»po¬
nižno pozdravljali taboriščne komandante in kape.Opazil sem,da je
“vsa vzgoja v taborišču usmiljena v to,da izbije iz ljudi zadnji ob¬
čutek, človeškega dostojanstva in jih napravi za pokorne sužnje
svojim gospodarjem,

Imel sem vtis,da sem se .s-reČal z našo preteklostjo^z

slu—

,ki jo daje IRO / Ihte mati o*
organizacija za begunce/.Pod¬

ljudmi iz predaprilske Jugoslavije,z ljudmi,ki so pripravljeni
žiti vsakomur,upogniti hrbet pred vsakim gospodarjem.

Prebivalci taborišča,ki smo jih srečevali so bili zelo
slabo oblečeni,imeli so na sebi večinoma predelane obleko iz nem¬
ških in domobranskih uniform. Zanimal sem.se za splošne življenske
pogoje„0 tem sem zvedel nekoliko več.Večina ljudi v taborišču je
nezaposlena,živi v glavnem od podpore,
nal Refugge Organizaticn - Mednarodna
pora je tako malenkostna,da komaj zadostuje za hrano in stanovanje
v -taborišču,Po sobne pri družinah s' številnimi otroki nastajajo za¬
radi toga velike denarje težave.Upoštevati je treba še,da s hrano
v taborišču nikakor ni' mogoče živeti .Uradno sicer znaša vrednost
hrane okoli 18oo kal on j , vendar pa vs-ako dnevni "menu ll ,ki bo za
marsikoga pri nas zelo poučen,pove,da od toh kalorij ni mogoče ži¬
veti.Vsi taboriščniki .so na hrani v skupni kuhinji./s klevatami o
skupnih kuhinjah poskuša pri nas reakcija odvrniti kmete od pri -
stopanja v zadrugo:v Avstriji,v državi pod imperialističnim po¬
kroviteljstvom, v deželi klasične zahodno demokracije pa sp lju¬
dje,ki sc duše no sorodni z organizatorji kampanje proti skupnim
kuhinjam,prisiljeni hraniti se prav v skupnih kuhinjah/,Zjutraj
"gosti" skupna kuhinja v Spittalu svoje odjemalce s črno kavo brez
kruha.opoldne z močnikom,zvečer pa s kavo s kruhom.Angleški major,
poveljnik taborišča,mi je v razgovoru izjavil,da ta hrana popolno¬
ma zadostuje»Vsekakor ' ~ ' ‘ ~ .

stijo preveč razkošno

je res, da imperialistični gospodarji ne ga-es.
svojih hlapcev.

DOMAČI glasovi

- 7 -

St.2. 15.7.1948.

Notranjščina barak kažeta v njih ni prijetno stanovati,
posebno pozimi ne.Na stelah so razpoke,ki so le s-labo zamašene s
: papirjem.Barake so razdeljene na sobe,ki jim pravijo v taboriščnem
žargonu "stanovanje".V sobi stanuje 5 do 6 ljudi.Mnogokrat se dogodi*
da v isti s-obi stanuje več različnih družin.Oprava v sobah je zelo
borna.Pribiti je potreba dejstvo,da v taborišču ne stanujejo glavni
vojni zločinci,ki'so zapeljali begunce na pot siromaštva,pomanjkanj a
in bede .Kranj ski dekan in vojni zločinec Matija Škrbec 'živi v bli¬
žnjem župnišču v izobilju in z vsemi sredstvi deluje'proti repatri¬
aciji .Vojni zločinec škof Rožman je pred odhodom v ameriško cono Av¬
strije in v Švico,kamor je pobegnil po predhodnem opozorilu angleš¬
kih okupacijskih oblasti pred našo posebno komisijo za repatriacijo,
prebival v nekem samostanu ob Milstattskim jezeru in seveda ni.tru¬
pel niti najmanjšega pomanjkanja.Spretni begunci,predvsem 'bivši lju¬
bljanski trgovci in kavarnarji,so se že davro izs-elili iz taborišča.
S špekulacijami in črno borzo na račun avstrijskih, delovnih ljudi
so zaslužili toliko,da jim ni treba več. bivati v taborišču in lah¬
ko dobro živijo v Celovcu,Beljaku in drugih obmejnih mestih na Ko -
roškem.Avstrijske in angleške okupacijske oblasti dobrohotno sprem¬
ljajo špekulantsko in protiljudsko udejstvovanje nekaterih beguncev«
Obsojajo jih le'takrat,kadar se obsodbi ni mogoče izogniti,Obsojajo
jih na najmilejšo kazni,ki jih predpisujejo .zakoni in sodni predpisi«
Znano je dejstvo,da zapirajo angleške okupacijs-ko oblasti na Koro¬
škem zavedne Slovence samo zato,ker javno izražajo slovensko zavest,
medtem, pa begunske črnoborzijance na veliko 'oproščajo in obsojajo
na sme.Sho nizke kazni,Kot primer naj navedem, da je bil obsojen se¬
kretar POOF za Slovensko Koroško Karel Prusnik na eno leto zapora
zato,ker je govoril resnico o ravnanju angleške 'okupacijske, oblasti
s koroškimi Slovenci,begunska in tihotapska in črnoborzijanska dru¬
ščina ,ki je pretihotapila iz Italije v Avstrijo blaga za več miljo-
nov in pri aretaciji napadla varnostne organe,pa je bila obsojena
na zaporne' kazni od enega do pet me secev.Glavni črnoborzijanci so
se izselili .iz taborišča,s tem pa seveda ni rečeno,da v taborišču
ni ostalo več črnoborzijancev,Ostali so črnoborzijanci in špekulanti
manjšega kalibra,ki niso imeli dovolj velike sreče pri svojih kup¬
čijah.Njim je črna borza način zaposlitve,ki pa vsekakor še bolje
nese kot služba v taboriščnih delavnicah ali pa v avstrijski indu¬
striji. V tem pogledu so jo naj slabšo odrezali kmetjo,ki nimajo do¬
volj smisla za črnoborzijanske posle.Ti v resn' d živijo samo od
siromašne hrane v taborišču in od beraške podporo,

V bolnišnici nas je sprejel dr.Meršol.Prihod visokih ta¬
boriščnih funkcionarjev ga je tako zmedel,da ni vedel,kako bi do -
volj globoko upognil svoj hrbet.Razkazal nam bolnišnico,ki je skoraj
brez vsakega orodja,instrumentarija in zdravil.Pred vrati, je čaka¬
la dolga' vrsta, na zdravniški pregled,Mnogo ljudi med temi čakalo!
je bilo v resnici bolnih.Že po obrazih so je dalo to ugotoviti,*e-
kaj panjih je bilo takih,ki so prišli na pregled zato,da bi dobili
zdravniško spričevalo,ki bi jim omogočilo pohajkovanje in neovira-
nočrnoberzi. janjenje .Bolj gotovo je mogoče dobiti zdravniško spri¬
čevalo seveda pri zasebnih avstrijskih zdravnikih.To pa stane denar*
kar si pa lahko privoščijo samo črnoborzijanci velikih razmer.? ku¬
hinji so ravno kuhali večerjo.Pogledal sem v lonec,Bila je bela kava*
Dr.Meršol mi je povedal,da dobijo bolniki poleg kave še kruh In da
je to vsa večerja.Ko je videl moj začudeni obraz,je še pristavil,
da jo hrana v bolnišnici še kar dobra in da morajo biti z njo bol¬
niki zaradi razmer,v katerih živi jo, popolnoma zadovoljni.že ko smo
se po slavljali,ni mogel priti dr. Meršol k sebi od samega spošto -
vanja do svojih gospodarjev«

DOMAČI GLASOVI

8

Št.2 15.7*1948

Poleg raznih verskih organizacij je gimnazija v tabori
šču najmočnejše sredstvo za poneumnjevanje mladine v^taborišču.
Gimnazija je bila ustanovijena. z odlokom belogardističnega "Sloven¬
skega’Narodnega odbora" IS.maja 1945*Odlok je podpisal predsednik
nekajurne belogardistične majske vlade v Ljubljani dr.Basaj.Angle¬
ške okupacijske oblasti so kljub temu gimnazijo priznale*ji.nakazale
prostore in - kot pravi letno poročilo slovenske begunske gimnazije
v Peggezu pri Lienzu,ki se je pozneje preselila v Spittal - ji nudi¬
le vso možno pomoč.Na begunski gimnaziji v Spittalu jo poučevala dol¬
ga vrsta vojnih zločincev,med njimi Marko Bajuk,Božidar Bajuk,dr.Prane
Blatnik,prof.Janez Sever in drugi.Na odločno zahtevo jugoslovanske
repatr&acijske komisije je bila taboriščna uprava prisiljena posta¬
viti nekaj profesorjev na razpoloženje,seveda pa tako vzgoja mladi¬
ne v protislovenskem in izdajalskem duhu niti od daleč ni zastala,
la novega.direktorja je taboriščna uprava postavila prof.Avseneka,zna¬
nega ljubljanskega nemčurja in kulturbundovca.Prvo leto je bil pouk
po učnem načrtu kot so ga imele gimnazije v Rupnikovi "Ljubljanski
pokrajini".Taboriščna uprava je zahtevala nekatere poprave v učnem
načrtu,tako,da je tudi učni načrt odražal dejstvo,da so slovenski
vojni zločinci spremenili gospodarj e.Glavna težnja vzgoje v gimna¬
ziji je,vzbuditi v mladini občutek suženjske pokorščine do vsakokrat¬
nih imperialističnih gospodarjev,utrjevati v njej sovraštvo do svoje¬
ga naroda in njegove svobodne domovine in jo vzgajati v verske histeri«.
ke.

Avstrijske oblasti so priznale študij na begunski gimna¬
ziji v Špitalu in omogočile maturantom,da se vpišejo na avstijske
univerze,upirajo se pa že tri leta odločni zahtevi koroških Slovencev
po slovenski s-rednji šoli.Nekaj stotin beguncev iz Jugoslavije ima
možnost vzgoje v protinarodnem in mračnjaškem duhu,stoti soc koroških
Slovencev pa nima v Avstriji pravice do srednje šole 'v svojem lastnem
jeziku.

Taboriščna gimnazija je v majhni baraki.Razredi so običaj¬
ne sobe,dijaki so vanje dobesedno stlačeni.Gimnazijo financira po pi¬
sanju letnega poročila "socialni odbor",ki ga vodi dekan Matija Škr-
becDeloletno vzdrževanje je stalo 5567,51 šilingov.V dinarjih je to
16,7o2.55 ♦ "Socialni odbor " je torej zvest tradicijam predaprilslce
Jugoslavije,ki je dajala za šolstvo smešno nizke vsote.

Po ogledu taborišča sem dal sem stavil taboriščnemu po -
veljniku nekaj vprašanj,na katera je odgovarjal z  običajnim"Ne vem,
mi ni znano,"Niso mu bila znana celo mnoga dejstva,ki jih je mogoče
vsak dan čitati v avstrijs—kem dnevnem časopisju.Gospod ni vedel,da
bi obstojala kakršnakoli organizacija med taboriščniki,ni mu bil znan
niti en primer protirepatriacijske agitacije.Še celo tega ni vedel,
da se mnogo ljudi v taborišču bavi s črno borzo,čeprav so jih angle¬
ška vojaška sodišča bila v nekaj primerih prisiljena obsoditi.Vodol
se je kot noj v puščavi,ki vtakne glavo v pesek,in meni,da je okoli
njega zelena oaza.

Podatke o organizacijah med taboriščniki sem našel v le¬
tnem poročilu gimnazij e,ki ga je bil sestavil vojni zločinec Marko
Bajuk,in v listu "Taboriščnik",ki je izhajal z vednostjo angleških
oblasti.Letno poročilo pravi,da je bil tako imenovani "Slovenski na¬
rodni odbor " z  dr.Basajem na čelu - član tega odbora je bil tudi v
Ljubljani obsojeni zločinec Bitenc - vrhovna oblas-t za vse begunce '
in je med drugim organiziral med njimi tudi šolstvo,To je bilo natis¬
njeno v letnem poročilu za šolsko leto 1945 - 46,ki ga je odobrila
angleška taboriščna uprava.Lotno poročilo gimnazije v Spittalu 1946-
47 pa piše,da je posle slovenskega tako imenovanega "narodnega odbora*

DOMAČI GLASOVI

Št,2 15.7.1948.

prevzel s—lovenskl "socialni odbor".Slovenski "socialni odbor" je to¬
rej s svojim vods-tvom centralna izdajalska organizacija.Njemu so pod¬
rejene vse ostale organizacije v taborišču Spittala.Na večkratno zahte¬
vo so bile angleške taboriščne oblasti prisiljene prepovedati javno
delovanje slovenskega "socialnega odbora",ki pa je nadaljeval svoje
delobollegnlno.Spremenil je pravzaprav samo firmo in formalne pred¬
stavnike. Preimenoval se je v "karitativno pisarno",ki jo vodi"njego¬
va svetlost" pos-ebni papeški delegat dr.Jagodic Prane, "Karitativna
pisarna" nudi na eni strani Vatikanu neposredno možnost dela med slo¬
venskimi begunci,na drugi strani pa je primerno kritje zločinskega
in špijonskega d-olevanja za Krekove,Rozmanove in Škrbčeve podrepnike.

V taborišču živi 45 pobeglih duhovnikov,ki skrbe s preti¬
rano versko vzgojo in verskim živijenjem,da se nebi odprle oči njiho-
vim"ovčicam".Pretiravanje ver-skega življenja posebno močno vpliva na
taboriščnike verskega izvora,ki se mu vdajajo zato,da bi preglasili
klic po zemlji,ki je vedno močnejši v njih,da bi prevpili v samem sebi
domotožje po domačijah.V taborišču so pogosti pojavi versko histerije
in blaznosti.V preteklem mesecu je imelo"privide" pet ljudi.V svoji
zamaknjenosti so"videli" Marijo,Boga in vrsto drugih svetnikov.Ver¬

ska, blaznost je pri teh ljudeh tako narasla,da so postali splošno ne^*
varni,Neki moški je po svoji zamaknjenosti zblaznel,pograbil nož,pla¬
nil na svojo družino in ostale stanovalce barake.Kljub temu,da so se
mu podobni napadi ponavljali,so duhovniki izposlovali pri taboriščni
upravi,da ga ni poslal v umobolnico,ampak ga kot pos-eben primer"sve¬
tosti" ohranila še naprej in mu omogočila,da ograža mir svojih sosta¬
novalcev.,Kot najprimernejše organizacijsko sredstvo za obvladanje be¬
guncev so izbrali vojni zločinci in njihovi imperialistični gospodar¬
ji razne versko organizacije,predvsem "katoliško akcijo" in marijan¬
ske kongregacije»le verske organizacije so leglo protirepatriacijske
propagande.Taboriščniki so v njih organizirani po župnjijah v katerih
so prebivali v domovini»Tako imenovani slovenski' "s-ocialni odbor"
preko župnjijekih verskih organizacij deli tudi pomoč,ki jo dobivajo
- sicer v zelo majhnem obsegu - naši begunci in Švice in Italije,Ra¬
zumljivo je,da ta pomoč skoro nikdar ne doseže ljudi,ki bi jim bila
potrebna.Izkušeni korupcionisti in tatovi narodne imovine,ki so v vod¬
stvu "socialnega odbora",prihrani jo večji del poslanih paketov zase,oz
oziroma jih razdelijo med svoje najzvetejše podrepnike.

Ves ta organiziran aparat z vsemi c-odčrvi deluje proti
repatriaciji»Uporablja laži in klevete o stanju v Jugo slaviji,izrabija
verska čustva/izvaja disciplinski pritisk,izkorišča gmotno odvisnost
in težak položaj beguncev.Ko vse tc ne pomaga,pa se poslužuje odkrite¬
ga nasilja in groženj.Mnogo je primerov,ko so begunce pretepli zato,
ker so se bili prijavili za vrnitev v domovino.Ti primeri ostanejo
dejstva kljub temu,da jih taboriščna uprava noče videti ali pa jih
opravičuje 3 "demokracijo"»V taborišču Spittal imajo vojni zločinci
"demokracijo"j da pretepajo begunce,ki so se odločili za povratek v
domovino;begunci imajo sicer pravico,da se pritožijo,angleške oblasti
pa po načelih zahodne demokracije ničesar ne okrenejo.KLjub vsemu temu
pa se mesečno vrača več desetin beguncev iz Spittala v domovino,ki jih
sprejme brez očitkov kot polnopravne državljane,jih vključi v proiz¬
vodnjo in jim omogoči.da živijo človeka vredno življenje.

Zadnji procesi v Ljubljani proti članom špijonskih in
diverzantskih s-kupin so pokazali,da je taborišče v Spittalu ena naj¬
važnejših središč špijonskega ter diverzantskega delovanja proti no¬
vi Jugoslaviji 0 V taborišču je pod ilegalnim imenom več znanih vojnih
zločincev,ki jih je registrirala tudi medzavezniška komisija za vojne
zločine v Londonu.V taborišču se od časa do časa mudi vojni zločinec,
domobranski kapetan Grum..Ko je jugoslovanska delegacija za ugotavljanje

DOMAČI GLASOVI - lo - _ Št,2 . 15t7*1949*

vojnih zločinov zahtevala njegovo izročitev,so angleške oblasti
prijele nekega.človeka,ki je imel isto ime kot je hilo Grumovo ile¬
galno ime in s tem dokazale,da nimajo niti najmanjše volje,izročiti
vojnega zločinca Gruma«Ta je imperialističnim špijonskim organiza¬
cijam potreben kot trener diverzants-kih band in kot organizator
špijonažne s-lužbe. .

Pri zadnjem razdeljevanju živilskih nakaznic ni bilo Ja¬
godica Franca,Ko je angleški sežant izklicni njegovo ime,je nekdo
izmed čakajočih povedal,da je Jagodic Prane trenutno v Jugol&aviji
in da bo d vignil kart o, ko se bo vrnil. Seržan.t s e je gromko za¬
smejal,Ta izjava se mu je zdela zelo duhovita,Jagodic Prano pa je
v 1  stori času kot vodja diverzantsko s-kupine organiziral umor in sam
ubil slovenskega ljuds-kega poslanca tov e Mojškerca,Nekaj dni pozne¬
je ga je doletela zaslužena kazen,Padel je borbi z organi Uprave
državne varnosti,Vprašanje je»ali se bo angleški seržant smejal,ko
pri prihodnjem razdeljevanju kart zopet ne bo Jagodica Franca.

Ko amo odhajali iz taborišča,je bil gospod major nekoliko
manj prijazen,Vsekakor mu niso ugajala vprašanja,mo ja prevelika
zvedavost»Pos-kušal mi je preprečiti,da nebi videl resnice,ki se
skriva za zunanjim licem taborišča,Resnica pa ima poleg drugih last¬
nosti tudi to značilnos-t,da je prodornejša in zmagovitejša od la¬
ži in ciničnih zavijanj.Priznavam,da je gospod major zelo dobro zre*
žiraIog:led taborišča, vendar pa ni mogel zakriti dejstva,da se za
navidez humanitarnimi cilji skrivajo najbolj umazani in zločinski
naklepi impari ali st ov,

/ / /

V SLOVENI J X SO UMRLI

od 23 «junija .do 15 *julija:

V L j u b 1 j a n is Jože Bergant,čevlj.moj ster 5 Nežka Szwankovsky

roj.Močilar;Ivan Dance;Jože Rotter;Perdo Strnad}
Anton Ciril Eržen;Mnjda Lušin;Jernej Kržan;Rozalija Krulc;Minka Tr¬
tnik, roj .-Mautuani; Franc Kosec;Frančiška Kozina;Terezija Skubic,roj*
Zajc;Franc Srebrnič;France Stare;Franc Rupert;Feranta Viktor;Franc
Železnik;inž »Božo Dekleva;Franf Rojc;Celestina Glavnik;Ema Tavčar;
Žane Bitenc;Ivan Marinšek st.|Franc Rigler;Franc Simčič;Ema Bertok;
Josip Podržaj;Regina Kosar;Pavel Vertačnik|Ivan Logar;-

V M A R I B 0 R Ut Jelena Prebevšek,rojena Cucek,učit.v pokoju;Erik
Vrenko;dr.Rihard Faniger,odvetnik;

V r a z n i h kraji  htHelcna Dos-edla,r:j.Benetek v Celju;Joži¬
ca Toplak,Celje;Franc Stare Kamnik;Ivana Rode,roj Torknb,Stranje;
Franc Karlin,Ptuj; Frančiška Dolinšek,Zagorje ob Savi;Danijela Batič #
Kranj;Franc Svetelj,Kapija vas;Edo Lešnik,Šmarje pri Jelšah;Ivanka
Otoničar-.Begini j e pri ' Cer«; Roza Krapeš, Jesenice; Janez Štrukelj ,Polhov
Gradec; Peter Man j de 1 j c; P o db r e z|;e; 01 ga Skaza ,roj* Kova o, Ruš e; Mari j a

KoIb-Mokronog;Ana Vehovar,roj 0 Šerbec;Barbara Urh,Simonič,Metlikaf
Franc Srmah-Bi strica; Pavel KoširStožice ;Terezi ja Fursager, roj » Janc j
Radovijica ;j o  sipina Poznik,Lo ž,-

///

IZ U R E D N I g T V A

7  prvi 'številki "DOMAČIH GLASOV" smo pomotoma navedli,
da list izdaja in razpošilja Pisarna g.narodnega delegata papeške
misije v Trlsiachu pri Lienzu,Ta označba velja samo za list "BOGO¬
LJUB V TUJINI",kar s tem popravijamo,ker gornja us-tanova nima no¬
bene zveze z izdajo "DOMAČIH GLASOV",,

§ § §