276 University of Ljubljana, Faculty of Sport, student’s opinion on use of primary school space for realization of P.E. curricula Abstract According to official documents, the school space and school building are specifically adapted to the individual require- ments of classes by age groups and subjects within the cur- riculum. The goal was to find out whether school premises (and not only sports areas) are currently used for physical education and whether they would like to use them more. Questionnaires were filled out by 72 students in the third year of first-level studies and in the first year of second-level studies of Faculty of Sport, Ljubljana. Despite the already ex- isting use of some school premises for physical education, students believe that it would be possible and reasonable to use all school premises more for these purposes. Most of them believe that almost all spaces are suitable for ba- sic forms of movement, many also for dancing, and sports games do not belong in some spaces. They also highlighted insufficient attention to personal higiene, as showers are not used; on outdoor surfaces there is a distinct lack of sinks for hands and feet. Keywords: quescionaire, sport, gymnastics, dance Povzetek Glede na uradne dokumente sta šolski prostor in šolska zgradba poudarjeno prilagojena posameznim zahtevam pouka po starostnih skupinah in predmetih v okviru pred- metnika. Cilj je bil ugotoviti, ali se šolski prostori (in ne samo športne površine) trenutno uporabljajo za telesno vzgojo 1 ter ali bi jih želeli uporabljati več. Vprašalnik je izpolnilo 72 študentov tretjega letnika prvostopenjskega študija in pr- vega letnika drugostopenjskega študija Fakultete za šport v Ljubljani. Kljub že ustaljeni uporabi nekaterih prostorov šole za telesno vzgojo študenti menijo, da bi bilo mogoče in smi- selno v te namene vse šolske prostore uporabljati več. Naj- več jih meni, da so za temeljne oblike gibanja primerni skoraj vsi prostori, številni tudi za ples, športne igre pa v nekatere prostore ne sodijo. Izpostavili so tudi, da je premalo pozor- nosti namenjene osebni čistoči, saj se tušev ne uporablja, na zunanjih površinah pa izrazito primanjkuje umivalnikov za roke in noge. Ključne besede: vprašalnik, šport, telovadba, ples Ivan Čuk Mnenje študentov Fakultete za šport Univerze v Ljubljani o uporabi osnovno- šolskih prostorov za uresničevanje učnega načrta športne vzgoje „ Uvod Učni načrt športne vzgoje za osnovne šole (201 1) v vseh starostnih obdobjih predvideva naslednje cilje: izboljševanje gibalne učinko- vitosti, usvajanje različnih oblik gibanja, iger in športnih znanj, pri- jetno doživljanje športa in vzgojo z igro ter razumevanje pomena gibanja in športa. V prvem obdobju so predvidene naslednje prak- tične vsebine: temeljne oblike gibanja, atletska abeceda, telovadna abeceda, plesne igre, igre z žogo, plavalna abeceda, pohodništvo. V drugem obdobju so cilji enaki, praktične vsebine pa so temeljne oblike gibanja, igre in telesna priprava, atletika, orodna telovadba z ritmično izraznostjo, ples, mala košarka, mala odbojka, mali ro- komet, mali nogomet, plavanje in nekatere vodne dejavnosti ter pohodništvo. V tretjem obdobju so predvidene naslednje prak- 1 V preteklosti je bilo veliko različnih izrazov uporabljenih za šolski predmet, katerega temeljni cilj je zdrav telesni in gibalni razvoj. Ti izrazi so telovadba, telesna vzgoja, športna vzgoja in šport. Avtor meni, da glede na temeljni cilj izraz telesna vzgoja najbolje opredeljuje to področje. gibanju prilagojena šola 277 tične vsebine: splošna telesna priprava, atletika, orodna telovadba z ritmično izraznostjo, ples, košarka, odbojka, rokomet, odbojka, nogomet in pohodništvo. V vseh starostnih obdobjih glede na značilnosti okolja, v katerem je šola, lahko ponudi tudi dodatne vsebine, to so lahko npr. smučanje, plavanje in vodne dejavnosti in podobno. Na področju gradnje osnovnošolskih prostorov je Ministrstvo RS za šolstvo in šport leta 2007 pripravilo navodila za graditev osnov- nih šol v Sloveniji. V uvodu je navedeno, »da ob uporabi sodobne tehnologije v gradbeništvu ter ob upoštevanju zahtev pedagoške stroke in razvoja sodobne učne tehnologije želijo doseči otroku in učiteljem prijetno, funkcionalno, fleksibilno, kvalitetno in vzdr- žljivo, vendar ne predrago, energetsko varčno, okolju prijazno ter seveda zdravo in varno šolsko stavbo. Poudarek pri investiranju v osnovne šole v bodoče bi moral biti predvsem na kvaliteti šolske- ga prostora in ne več toliko na kvantiteti šolskih zgradb.« Šolska stavba naj bi omogočala oblikovanje naslednjih skupin: delo s po- samezniki (1–4 učenci), male skupine (5–9 učencev), manjše sku- pine (10–20) učencev, osnovne skupine (21–28 učencev) in velike skupine (84–140 učencev). Uporabno skupino prostorov sestavljajo prostori za pouk, drugi prostori in prostor za komunikacijo. Prostori za pouk so matične učilnice (60 m2), skupni prostor za 1. razred (20 m2 na en razred), kabinet za delo s posamezniki in shrambo učil (20 m2), predmetne učilnice (60–80 m2) z ustreznimi kabineti in shrambami (20–24 m2). Med drugimi prostori so navedeni več- namenski prostor s klubskimi prostori za učence (0,4 m2 na učen- ca), upravni prostori, gospodarski prostori, garderobe (0,32 m2 na učenca) in sanitarije (na 50 učencev eno stranišče in dva pisoarja ter na 25 učenk eno stranišče, stranišča ne smejo biti oddaljena več kot 40 metrov). Med komunikacije sodijo vhod v šolo, vhodna avla, hodniki in stopnišča. Prostori za telesno vzgojo so podrobneje opisani in v te prostore za izvajanje pouka sodijo vadbeni prostor, shramba orodij, sodniška niša, studio, pedagoški kabinet in garde- roba za učitelje razrednega pouka; spremljajoči prostori so slačil- nice, umivalnice (ena prha na 10 oseb, en umivalnik oz. ena pipa v koritu za pranje nog na 5 oseb), stranišča (eno stranišče na 20 oseb) in prostor za čistila; komunikacije pa so hodniki, avle, predprostori ter prostor naprav za gledalce. Za zunanje športne površine je pre- dlog, da naj bo omogočena pitna voda. V okviru projekta Oblikovanje smernic kakovostne zasnove sodob- ne šolske arhitekture s ciljem podpore celovitemu trajnostnemu načinu življenja in dela v šoli smo želeli preveriti, ali lahko vsebine telesne vzgoje izvajamo tudi na površinah, ki v prvi vrsti niso na- menjene športu. „ Postopki Vzorec vprašancev so sestavljali študenti Fakultete za šport, in sicer tretjega letnika prvostopenjskega študijskega programa Športna vzgoja in prvega letnika drugostopenjskega študijskega programa Športna vzgoja. Obe skupini študentov sta izpolnili vprašalnik v poletnem semestru študijskega leta 2021/2022. Študenti imajo za seboj študij praktičnih vsebin, ki so v učnem načrtu za osnovno šolo. Študenti imajo osebno izkušnjo iz časa šolanja kot učenci in hkrati kot pedagogi, ko sodelujejo pri pouku kot učitelji. Anketo je v celoti izpolnilo 72 študentov, kar predstavlja 53,3-odstotni delež vseh vpisanih študentov. Odgovarjalo je 34 študentov in 38 štu- dentk. Spremenljivke so predstavljala vprašanja o spolu ter vprašanja o splošnih podatkih o šoli, ki so jo opisovali (naloga je bila opisati šolo, na kateri opravljajo prakso), obdobje gradnje šole, ali je šola vključena v mrežo zdravih šol – in če ni, ali bi jo bilo smiselno vklju- čiti. Sledil je sklop vprašanj o tem, ali je v posameznih šolskih pro- storih omogočena otroška igra, pri čemer je gibanje temelj te igre (npr. lovljenje, skrivanje, gnilo jajce ipd.), ter ali bi oni to dovolili. Enaki vprašanji sta bili tudi o izvajanju športne dejavnosti. Sledilo je vprašanje, katero izmed športnih dejavnosti bi po vašem mne- nju bilo smiselno izvajati v šolskih prostorih, če bi imeli možnost načrtovati novo šolo. Zadnji del vprašalnika se je nanašal na število stranišč, umivalnikov in tušev v pokritih športnih prostorih ter šte- vilo umivalnikov za roke in noge na zunanjih površinah. Podatki so bili obdelani s statističnim paketom SPSS 22, za predsta- vitev rezultatov pa so bile uporabljene frekvence in hi-kvadrat, za katerega smo ocenili, da je značilen pri p < 0,05. „ Rezultati Študenti izvajajo prakso na osnovnih šolah, za katere nosilci pred- meta Didaktika ocenjujejo, da izpolnjujejo njihova visoka merila in da se bodo od mentorjev, starejših učiteljev, lahko kar največ naučili. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (2021) je v projekt mreže zdravih šol vključenih 321 slovenskih osnovnih šol, kar predstavlja 71,8-odstotni delež. Študenti so bili na praksi na šolah, za katere so vedeli, da so vključene v omenjeni projekt, le v 52,8 %, za kar 43 % šol pa niso vedeli, ali so vključene ali ne. Podatek, da študent na praksi ne ve, ali je šola vključena v mrežo zdravih šol, vzbuja skrb in predvsem kaže, da šole same tega ali nikjer ne poudarjajo ali pa je že vsem samoumevno, da skrbijo za zdravje svojih učencev in zaposlenih. Bolj preseneča, da kar po- memben delež študentov (16,7 %) ne vidi vrednosti za vključitev šole v projekt, kar pa je še vedno izrazito manj, kot je nevključenih osnovnih šol. Pomembne (in tudi značilne) so razlike v trenutni uporabi posa- meznih šolskih prostorov za otroško igro in športne dejavnosti v primerjavi z mnenjem, da bi bilo treba oboje omogočiti. Študenti vidijo možnosti za izboljšanje izvajanja vsebin telesne vzgoje tudi v drugih prostorih, ne le v telovadnici ali na zunanjih otroških igriščih oz. športnih površinah. Mnenja so, da so slabo izkoriščeni prostori, kot so učilnice, avla s hodniki, jedilnice in garderobe. Če bi študenti sami načrtovali novo šolsko stavbo, bi večinsko v vseh prostorih omogočili temeljne oblike gibanja, sem štejemo različna prepro- sta gibanja brez orodij ali z drobnim orodjem, kot so hoja, teki in skoki, ter različne vaje za gibljivost, moč in ravnotežje. Prav tako bi večinsko vse prostore, razen garderobe, namenili plesu. Majhen del študentov bi v notranjih prostorih omogočil tudi igre z loparji in telovadbo. Moštvenih iger, razen v telovadnici, študenti ne bi izvajali v drugih prostorih. V učnem načrtu je za prvo starostno obdobje pri cilju prijetno do- življanje športa in vzgoja z igro poudarjeno pridobivanje osnov- nih higienskih navad, povezanih s športno vadbo. V drugem starostnem obdobju je pri istem cilju med drugim poudarek na upoštevanju higienskih pravil, povezanih z vadbo (preoblačenje, umivanje po vadbi, čistoča prostorov in osebne športne opreme). V tretjem starostnem obdobju je higiena samo kot del teoretične snovi. V delu higiene nas je zanimalo, kolikšno je število stranišč in 278 Tabela1 Deleži odgovorov po posameznih kategorijah vprašanj Spremenljivka/vrednost ne ne vem da Ali je Vaša šola vključena v Slovensko mrežo zdravih šol? 4,2 43,0 52,8* Ali menite, da bi bilo potrebno Vašo šolo vključiti v Slovensko mrežo zdravih šol? 16,7 18,0 65,3 Ali je v spodaj navedenih prostorih Vaše šole omogočena otroška igra, pri čemer je gibanje temelj te igre (npr. lovljenje, skrivanje, gnilo jajce ipd.)? ne občasno da Telovadnici 2,8 5,6 91,7 Učilnici 31,9 47, 2 20,8* Hodniku in večnamenski avli 29,2 23,6 47, 2* Jedilnici 70,8 13,9 15,3* Garderobi 68,1 15,3 16,7* Zunanjem otroškem igrišču 2,8 2,8 94,4* Zunanjem športnem igrišču 4,2 1,4 94,4 Ali menite, da bi bilo v navedenih prostorih Vaše šole treba omogočiti otroško igro, pri čemer je gibanje temelj te igre (npr. lovljenje, skrivanje, gnilo jajce ipd.)? ne občasno da Telovadnici 2,8 4,2 93,1 Učilnici 22,2 34,7 43,1 Hodniku in večnamenski avli 19,4 22,2 58,3 Jedilnici 65,3 16,7 18,1 Garderobi 62,5 15,3 22,2 Zunanjem otroškem igrišču 4,2 4,2 91,7 Zunanjem športnem igrišču 4,2 1,4 94,4 Ali je v spodaj navedenih prostorih Vaše šole omogočena športna dejavnost (npr. telovadba, atletika, nogomet)? ne občasno da Telovadnici 1,4 2,8 95,8* Učilnici 86,1 11,1 2,8* Hodniku in večnamenski avli 62,5 18,1 19,4* Jedilnici 88,9 5,6 5,6* Garderobi 86,1 8,3 5,6* Zunanjem otroškem igrišču 8,3 5,6 86,1* Zunanjem športnem igrišču 2,8 1,4 95,8* Ali menite, da bi bilo v navedenih prostorih Vaše šole treba omogočiti športno dejavnost (npr. telovadba, atletika, nogo- met)? ne občasno da Telovadnici 5,6 1,4 93,1 Učilnici 61,1 23,6 15,3 Hodniku in večnamenski avli 50,0 20,8 29,2 Jedilnici 83,3 8,3 8,3 Garderobi 80,6 5,6 13,9 Zunanjem otroškem igrišču 5,6 5,6 88,9 Zunanjem športnem igrišču 4,2 2,8 93,1 Ocenite telovadnico na Vaši šoli: preveč dovolj premalo Število stranišč 1,4 87, 5 11,1 Število kabin za tuširanje 5,6 75,0 19,4 Število umivalnikov za roke 2,8 91,7 5,6 Število umivalnikov za noge 0 50 50 Športno/otroško igrišče ima: preveč dovolj premalo Število zunanjih umivalnikov za roke 0 31,9 68,1 Število zunanjih umivalnikov za noge 0 20,8 79,2 da ne ne vem Ali se učenci po vadbi tuširajo? 0 90,3 9,7 Opomba. * pomeni, da je hi-kvadrat značilen pri p < 0,05, v paru vprašanja o vključenosti šole v mrežo zdravih šol ter pri parih vprašanj, ali je omogočena vadba in ali bi jo bilo treba omogočiti. gibanju prilagojena šola 279 tušev ter umivalnikov za roke in noge v telovadnici in na zunanjih površinah. Izkazalo se je, da je v telovadnicah primerno število vse- ga, ne nazadnje so v ozadju tega tudi merila ministrstva za šolstvo in šport. Po izkušnjah študentov se po vadbi 90,3 % učencev ne tušira, preostali študenti so odgovorili, da ne vedo, nihče pa še ni videl učenca, ki bi uporabljal tuš. Kot najpomembnejši razlog za to navajajo premalo časa, ker se pouk hitro nadaljuje, manj pomemb- ni razlogi pa so, da nimajo zagotovljenega osebnega prostora, da ni dovolj tušev, ni sušilnikov za lase in ogledala. Izkazalo se je, da je veliko predvsem pomanjkanje umivalnikov za roke in noge na zunanjih površinah, čeprav tega nismo spraševali, pa verjetno tudi stranišč glede na zahteve največje oddaljenosti stranišča od otro- škega igrišča ali športnega igrišča. Pri križanjih med letom gradnje šole in posameznimi vprašanji ni- kjer ni bilo zaznati značilnih razlik, tako da šolska stavba glede na leta ni imela vpliva na mnenje študentov. Tudi razlike med spolo- ma ni bilo zaznati skoraj nikjer, razen pri vprašanju vključenosti te- lovadbe v posamezne prostore, če bi sami načrtovali novo šolsko stavbo; dosledno so samo moški odgovorili, da bi vključili telovad- bo v učilnice, hodnike in avlo, jedilnico in garderobo. Čeprav so študenti navedli le svoje mnenje, brez rešitev, lahko hitro najdemo nekaj preprostih, že uveljavljenih rešitev, ki lahko doda- tno obogatijo šolski prostor z vidika telesne dejavnosti. Na Sliki 1 je primer povezovanja šolske avle in telovadnice na dunajski osnovni šoli Längenfeldgasse, ki je delo arhitekturnega biroja PPAG. Na tej šoli nimajo težav niti z neobičajnimi telesnimi dejavnostmi, kot sta ročni nogomet ali postavitev letvenika v avlo (Slika 2). Slika 2. Preproste rešitve, ki vabijo k uporabi opreme v avli Tabela 2 Delež tistih, ki menijo, da bi bilo smiselno izvajati izbrano telesno dejavnost v navedenih prostorih, če bi imeli možnost načrtovati novo šolo temeljne oblike gibanja atletika telovadba (orodna, ponjave, ritmika) ples košarka telovadnici 95,8 95,8 100 90,3 97, 2 učilnici 83,3 0 9,7* 72,2 1,4 hodniku in večnamenski avli 87, 5 13,9 19,4* 76,4 2,8 jedilnici 73,6 6,9 12,5* 47, 2 1,4 garderobi 73,6 2,8 8,3* 31,9 0 zunanjem otroškem igrišču 97, 2 80,6 59,7 75,0 62,5 zunanjem športnem igrišču 97, 2 97, 2 66,7 81,9 95,8 odbojka nogomet rokomet plavanje igre z loparji telovadnici 97, 2 97, 2 97, 2 27, 8 93,1 učilnici 0 1,4 0 0 15,3 hodniku in večnamenski avli 4,2 2,8 1,4 0 26,4 jedilnici 1,4 1,4 2,8 1,4 12,5 garderobi 0 0 0 1,4 8,3 zunanjem otroškem igrišču 61,1 65,3 59,7 11,1 77, 8 zunanjem športnem igrišču 93,1 98,6 95,8 20,8 91,7 Opomba. * pomeni, da je hi-kvadrat značilen pri p < 0,05, pri križanju mnenja gleda na spol. Slika 1. Povezovalno plezalo iz avle v telovadnico, prehod je zamrežen, da se preprečijo padci v globino 280 Slika 5. Elanov telovadni kozolec, postavljen v Kranjski Gori, kot primer telo- vadnice na prostem (v pokritem prostoru) „ Zaključek Študenti so izkazali željo po večji izrabi šolskih prostorov za telesno vzgojo. V vseh prostorih, ki so na voljo učencem, vidijo priložnost za poudarjeno telesno dejavnost. S povečanjem možnosti in pri- ložnosti za izvajanje prijetne telesne dejavnosti v družbi bi morda lahko razbili povečano uporabo sodobnih tehnoloških naprav. „ Literatura 1. Športna vzgoja – učni načrt (201 1). Marjeta Kovač s sodelavci. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport RS. 2. Navodila za graditev osnovnih šol v republiki Sloveniji (2007). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport RS. 3. Slovenska mreža zdravih šol (2021). www.nijz.si 4. Slikovno gradivo: arhiv Ivana Čuka, vse slike razen slike 4 Slika 4 je sestavljena iz naslednjih virov: Pikado z žogicami: www.unikatoy.si Pisarniški koš: www.fitnesshop.si Mehka žogica: www.igraceshop.si Mrežica za namizni tenis: www.decathlon.si prof. dr. Ivan Čuk Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani ivan.cuk@fsp.uni-lj.si Slika 3. Primer kotnega orodja, primernega tudi za učilnice, z malo domišljije in dodatne opreme se ga lahko spremeni tudi v kotiček za počitek, grad ipd. Slika 4. Primeri drobnega orodja, primernega skoraj za vse šolske prostore: pikado z žogicami na ježka, cenovno zelo dostopna igra, ki se lahko izvaja tudi v garderobi; mini pisarniški koš, primeren za učilnico, garderobo, avlo; majhna penasta mehka žoga, s katero ne moreš uničiti ničesar, tudi če igraš nogomet; mrežica za namizni tenis, ki je prilagodljiva za kakršno koli mizo (tudi v jedilnici)