^JUBLJAHj^ glasnik glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito ljubljana Avgust — September 1980 7-8 Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Dominik Nemec Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: 41-673, int. 32 Tisk: Tiskarna »Jože Moškrič« Ljubljana Organizator obveščanja: Ivan Cimerman Dominik Nemec Tema meseca Ob vse večjih stabilizacijskih prizadevanjih se borimo, da bi zagotovili večji vpliv ekonomskih kriterijev na gospodarjenje ■n uveljavili vlogo združenega dela, kot je zapisano v ustavi zakonu o združenem delu. Prav delavci, združeni v tozdih materialne proizvodnje, morajo nositi najtežje naloge stabilizacije, saj so edini vir dohodka za "državo«, družbene dejavnosti zunaj materialne proizvodnje, pa tudi same OZD in njihove skupnosti. Tudi v Živilskem kombinatu Žito Ljubljana veljajo te ugotovitve, katere je tovariš Kardelj opredelil v delu Protislovja družbene lastnine in jih upoštevamo v borbi za trdnejši gospodarski položaj našega Kombinata. Vendar mora tudi nematerialna sfera dejavnosti, ki živi od dohodka, ki ga ustvarijo delavci v neposredni proizvodnji, prevzeti del stabilizacijskega bremena. 2 oblikovanjem tozd smo naredili velik korak v poglabljanju samoupravljanja. Delavci so se začeli zavedati, da je njihova vloga pri odločanju o bistvenih ekonomskih usmeritvah v tozd 'n širših oblikah združevanja dela in sredstev vse večja. Pri njih prevladuje zavest, da gre dejansko za združevanje njihovega dela in sredstev, ki so jih s svojim delom z družbenimi sredstvi ustvarili. Ob tem pa smo priče raznim pomanjkljivostim, za katere je eden izmed vzrokov zapiranja za »plotove« tozd. S samoupravnim sporazumom o združitvi tozd v Delovno organizacijo ŽK Žito so se delavci tozd odločili, da bodo v okviru delovne organizacije združevali delo in sredstva za reševanje nalog, ki so skupnega pomena. S ciljem, da bi opravljali naloge, smo sprejeli vrsto samoupravnih sporazumov, s kate-rimi združujemo delo in sredstva: o posebni finančni službi, 0 stanovanjskih vprašanjih, o sredstvih rezervnih skladov tozd, 0 doseganju skupnega prihodka in skupnega dohodka ipd. Vse s sporazumi dogovorjene obveznosti pa ne izpolnjujemo. Eden izmed vzrokov je prav skupinsko-1 astniško, torej podjetniško ravnanje tozd, ki ga hote ali nehote podpirajo lokalni družbeno politični dejavniki, iniči rajo in hranijo pa poslovodne strukture tozd. S tem pa podirajo načelo zakona o združenem de'u, da je dohodek družbena lastnina in namesto naporov doseganje visokega dohodka, vlagajo vse sile v doseganje dohodka za »našo« tozd. ^aradi takega ravnanja v Kombinatu ne morejo zaživeti dohodkovni odnosi, kot so načrtovani v samoupravnih splošnih aktih 'n Planskih dokumentih ter se »kapital« ne preliva, kot smo si zamislili, ampak ostajamo pri starih kreditnih odnosih (sanacijo tozd Pekatete), ali pa se dogaja celo to, da sredstva "bežijo« izven delovne organizacije. Še toliko težje je zagotoviti sredstva za prednostne naloge Pri spreminjanju strukture gospodarstva, tako v delovni orga-nizaciji kot v širši družbeno politični skupnosti. Taka podjetniška miselnost omogoča rast zaposlovanja in s tem podvajanje »administrativnih« delavcev ter negira ekonomsko utemeljeno načelo skupnega organiziranja strokovnih opravil. V tozdih Kombinata zaposlujejo nove planerje, kadro-'dke, pravnike, računovodje, čeprav so za izvajanje teh nalog ozd ustanovile delovno skupnost skupnih služb. Z ekonom-s ega vidika pomeni to veliko obremenitev, saj tozd »plačuje« celega delavca, z združitvijo opravljanja strokovnih del v skupil1 službah pa se stroški strokovnih kadrov porazdelijo med ozd. Podjetniškontozdovska miselnost podpira tak neekonomi-cen način, saj predpostavlja, da bo tako lažje »samostojno« ° očala, obenem pa ne misli na to, koliko se jim manjša dohodek. Tovrstno ravnanje je potrebno izkoreniniti z napori vseh sub-je tivnih dejavnikov pa tudi že uveljavljenimi družbenimi me-amzmi. Predvsem je treba poostriti odgovornost poslovodnih o samoupravnih organov Kombinata, ki do sedaj niso reagirali s h T itvah določb veljavnih samoupravnih aktov, v katerih o e avci izrazili svojo voljo o obstoju, delu in razvoju celotnega Kombinata. Kako smo poslovali v prvem polletju 1980 Cveta Rojina Polletni obračun je narejen in spet ugotavljamo, kako smo gospodarili v prvi polovici letošnjega leta. Kljub vsem napovedim o zaostrenih pogojih gospodarjenja ob začetku poslovnega leta, predvsem pa ob sprejemanju letnih planov, lahko ugotavljamo, da je rezultat na ravni DO še dokaj ugoden, čeprav so odstopanja od planov po posameznih tozdih precejšnja. Fizični obseg proizvodnje Če želimo označiti posamezne dejavnosti posebej, potem moramo reči, da je mlinska industrija sicer izpolnila zastavljene planske cilje, vendar pa je bilo predelanih žit še manj kot lansko leto ob istem času. Med posameznimi mlinskimi obrati zaostajata za planom Mlin Ljubljana in Mlin Vrhnika, medtem ko je Mlin Bistra realiziral že skoraj 66 % letne proizvodnje. Proizvodnja testenin, ki je že planirana zelo skromno in v okviru danih možnosti, letnega plana ni dosegla. Dosežena proizvodnja pa je kljub vsemu nekoliko večja kot v lanskem I. polletju. Tudi nedosežene nove cene za tovrstne proizvode so vzrok za manjšo proizvodnjo. Tozd Pekarne ne dosegajo plana skoraj za 5 %, nasproti lanskemu letu pa smo proizvodnjo povečali skoraj za 1 %. Tako stanje v pekarstvu je vsekakor razumljivo, saj ugotavljamo, da je postopek za doseganje novih cen izredno dolgotrajen. Zato se v pekarstvu trudijo in skušajo izpadli dohodek nadomestiti z bolj ugodno strukturo peke kruhov, ki so nekoliko bolj akumulativni, žal pa je pekarska dejavnost ne le pod strogo družbeno kontrolo, ampak tudi močno vezana na zahteve trga. Ugotavljamo, da se letos še naprej povečuje proizvodnja osnovnega kruha T 500, v majhnem obsegu tudi peciva, da pa posebne vrste kruhov ne presegajo planiranih količin oziroma še nekoliko zaostajajo. Konditorstvo v celoti, če seštejemo vse tozd s tovrstno proizvodnjo in nekatere obrate, letnega plana ne dosega, je pa kar za 8,4 % večja od lanskoletne proizvodnje. Prav tako kot v pekarski industriji, je tudi v kon-ditorstvu vprašanje povečanja cen bistvenega pomena. Od zahtevane podražitve za 18,4 % nam je družba priznala le 10%. Veliko je bilo težav pri proizvodnji artiklov, katerih surovine so vezane na uvoz in za katere so potrebni embalažni materiali. Proizvodnja mehkega peciva prav tako ni dosegla letnega pla- na proizvodnje in sicer za 3,9 %. Izpad planiranih količin za področje Makedonije je že eden izmed vzrokov za nižjo proizvodnjo. Drugi vzroki so: visoki transportni stroški, neplačane fakture in odpisi. Podražitev je bila le delno realizirana, pa tudi cen za nekaj novih proizvodov, pripravljenih za tržišče, niso uspeli zagotoviti. Proizvodnja zmrznjene hrane, ki smo jo proizvedli v prvih 6 mesecih, močno odstopa od postavljenega plana — dosežena je le 32,6%, je pa skoraj za 30 % večja od lanskoletne. Morda je bil plan za leto 1980 postavljen nekoliko visoko in ga bo težko doseči. Nekaj bo k povečani proizvodnji prispevala tudi postavitev novih pakimih strojev, pa tudi proizvodnja nekaterih novih proizvodov bo morda ublažila izpad proizvodnje v l. polletju. Celotni prihodek in delitev dohodka Celotni prihodek, ki smo ga planirali za leto 1980, smo dosegli le 46,3 %. Zakaj tako? Vzrokov za to je več, nekaj bistvenih pa je: nedoseganje planiranih cen proizvodov, slabša struktura proizvodnje na račun pomanjkanja surovin, in ne nazadnje tudi visoka neplačana realizacija. Celotni prihodek pa je za 6% večji od lanskoletnega. Tudi ostali elementi delitve celotnega prihodka so vsi večji od lanskih, vendar pa plana za leto 1980 ne dosegajo. Dohodek kot bistven element planiranja je prav tako nižji od plana, vendar skoraj za 15% večji od lanskega ob istem času. Čisti dohodek prav tako ne dosega plana. Posamezne kategorije dohodka OD so dosežene, letošnji osebni dohodki pa so višji za 16,5% od lanskoletnih. Akumulacija (pospešena amortizacija, poslovni sklad in rezervni sklad) pa je za 8,6 % večja od lanskoletne in dosega 44,7 % planirane akumulacije. Kako se gibljejo posamezni elementi delitve celotnega prihodka, je še bolj poudarjeno v sami strukturi celotnega prihodka v primerjavi s preteklimi obdobji. Če primerjamo posamezna obdobja med seboj, je morda plan za leto 1980 s predpostavko o doseženem dohodku 27,9 % v strukturi nekoliko preveč optimistično postavljen. V polletnih rezultatih letošnjega leta je namreč dosežen le 26,8 %. Tako so porabljena sredstva udeležena po planu 72,1 % dosežena pa 73,2 %. Prav tako je čisti dohodek planiran z 19,6%, realiziran pa z 18,7%. Osebni dohodki pa so porasli nad planiranimi, od 13,5 % po planu na 13,7%. Skladi so manjši od planiranih. Vendar pa je akumulacija višja od lanskoletne, čeprav planirane ne dosega. Kazalci uspešnosti poslovanja Podobno kot smo opredeljevali rezultate že predhodno, lahko ugotavljamo, da dohodek na zaposlenega ne dosega plana, je pa Nadaljevanje na 2. strani Bogo Bratina ponovno imenovan za glavnega direktorja Žl< Žito Delavski svet delovne organizacije Živilskega kombinata Žito, Ljubljana, je na svoji 2. seji, dne 5. septembra 1980, imenoval za naslednje štiriletno mandatno obdobje za glavnega direktorja Boga Bratino, ki je že doslej opravljal to funkcijo. Ob imenovanju mu želimo mnogo uspeha in uspešno vodenje delovne organizacije. Nadaljevanje s 1. strani Osebni dohodki Kako smo poslovali v prvem polletju 1980 Delitev celotnega prihodka za DO Živilski kombinat Žito Ljubljana za 11,4 % večji od lanskoletnega. Enako je tudi s čistim dohodkom Leto 1979 Plan 1980 I—’VI/79 I—Vl/80 na zaposlenega. Stopnja rasti zaposlovanja je 1,2%, kar pomeni, Celotni prihodek 100,0 100,0 100,0 100,0 da presegamo iplan. Pri tem je treba opozoriti, da je v podatkih Porabljena sredstva 74,1 72,1 75,3 73,2 o realizaciji zaposlenih upošte- Dohodek 25,9 27,9 24,7 26,8 vano število zaposlenih na osno- Čisti dohodek 18,3 19,6 17,6 18,7 vi vkalkuliranih ur, medtem ko Osebni dohodek 13,3 13,5 12,5 13,7 po planu upoštevamo več ali Stanov, grad. 1,1 1,0 0,7 0,8 manj poprečno število zaposle- Drugi nameni v SP 1,1 1,2 0,8 0,9 nih. Poslovni sklad 2,3 3,1 3,0 2,6 Delež akumulacije v dohodku pa Rezervni sklad 0,6 0,7 0,6 0,6 je v primerjavi s preteklim letom Akumulacija 6,5 5,8 5,4 5,6 nižji, po planu pa dosežen. Poprečni mesečni neto osebni irmiL. CELOTNI PRIHODEK PORABLJENA SREDSTVA DOHODEK OSEBNI DOHODEK akumula- cija Primerjava rezultatov v 000 din Plan 1980 I—VI /1979 I—VI1/1980 Celotni prihodek 1 231 301 1 075 345 1 140 251 Porabljena sredstva 887 493 809 644 834 982 Dohodek 343 808 265 702 305 269 Osebni dohodki 166 405 134 200 156 337 Akumulacija 71 157 58 534 63 537 dohodki so doseženi le 93,2%, vendar so za 12,8% višji od lanskih. To pa je vezano tudi na naslednji kazalec, ki pove, da se delež osebnih dohodkov v čistem dohodku močno povečuje. Planirali smo 69,1 %, v lanskem polletju je bil realiziran s 70,7%, letos pa se je povečal na 73,4 %. To pa nam vsekakor kaže, da je rast sredstev za osebne dohodke, glede na ustvarjen dohodek, previsoka. Glede na dosežen porast dohodka smo po metodologiji za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1980, izračunali tudi možen porast osebnih dohodkov. Izračun nam torej prikaže, da je več kot polovica temeljnih organizacij izplačala večjo maso osebnih dohodkov, kot bi jo smele po družbenem dogovoru. Nekaj vzrokov za nedoseganje dohodka pa smo omenili že predhodno, poleg tega pa je tudi indeks porasta osebnih dohodkov precej večji, kot je realen porast (analitična ocena!). Primerjava v naslednjem obdobju bo že nekoliko bolj realna in ob nekaterih kazalcih bo tudi dohodek višji (dosežene cene tudi v pekarstvu!). Ob rezultatih lahko torej ugotovimo, da si bomo morali v naslednji polovici leta še veliko bolj prizadevati in čimbolje gospodariti, s ciljem, doseči čim-večji dohodek. Analiza delovnega časa Iz podatkov je razvidno, da delež nadur v celoti vendarle postopoma pada, čeprav pri deležu nočnih ur tega ne moremo ugotoviti. Tudi boleznine, ki so po prvih treh mesecih bile že manjše od leta 1979, so spet v porastu. Le-ta je sorazmerno visok, saj to pomeni, da v delovni organizaciji kot celoti vsak dan izostane z dela okoli 100 delavcev. To pa vsekakor ni vzpodbudno, če hočemo, da bo naš ustvarjen dohodek večji, s tem pa tudi produktivnost dela boljša. Analiza prodaje Uspešnost prodaje v prvih 6 mesecih letošnjega leta je bila bolj ali manj uspešna. Prav tako kot v sami proizvodnji, je tudi tu več vplivov in vzrokov za odstopanje od zastavljenih planov. Pomemben dejavnik za nižjo prodajo je bila vsekakor preskrba s surovinami, zlasti iz uvoza. Poleg tega so stabilizacijski ukrepi močno prizadeli prav potniško službo, na katero je vezana vsa prodaja konditorskih proizvodov. Limitirani so bili osebni dohodki, kot tudi nadomestila za potne stroške. Vse to pa prav gotovo ni bila najboljša vzpodbuda k Plan 80 I—VI/79 1—VI/80 Indeks 1—VI/80 1—VI/79 Indeks plan 80 I—VI/80 CELOTNI PRIHODEK 2 462 601 997 1 075 345 392 1 140 250 738 106,0 46,3 Porabljena sredstva 1 731 198 497 794 183 464 814 316 982 102,5 47,0 DRUŽBENI PROIZVOD 731 403 500 281 161 928 325 933 756 115,9 44,6 Amortizacija minimalna 43 787 627 15 460 078 20 665 204 133,7 47,2 DOHODEK 687 615 873 265 701 850 305 268 552 114,9 44,4 Davki in prispevki 115 827 223 37 824 166 44 844 165 118,6 38,7 Amortizacija pospešena 49 782 056 19 757 343 26 815 632 135,7 53,9 DSSS 40 544 697 118 406 692 20 522 793 111,5 50,6 ČISTI DOHODEK 481 461 897 189 713 649 213 085 962 112,3 44,3 — OD 332 809 690 134 199 628 156 337 388 116,5 47,0 — stan.grad. 25 828 784 8 051 810 9 407936 116,8 36,4 — drugi nam. v SP 30 292 101 8 685 279 9 821 850 113,1 32,4 — posl. sklad 76 108 903 32 511 000 29 442 253 90,6 38,7 — rez. sklad za druge potrebe 16422 419 6 265 932 7 278 733 116,2 44,3 AKUMULACIJA 142 313 373 58 534 275 797 801 63 536 618 108,6 44,7 Zaposleni 2 344 2 301 2 373 103,1 101,2 KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA 1. dohodek na zaposlenega 293 351 115 472 128 642 111,4 43,9 2. doh. na pov. upor. posl. sr. 3. čisti doh. na za'p. 208 065 82 446 89 796 108,9 43,2 4. % ak. v doh. 20,70 22,03 20,81 94,5 100,5 5. % ak. v ČD 29,51 30,85 29,82 96,7 100,9 6. pov. up. posl. sr. na zap. 7. za OD 8. pov. mes. neto OD 141 984 8 159,98 58 322 6 740 65 882 7 604,08 112,8 93,2 9. delež OD v ČD 69,12 70,74 73,37 103,7 106,2 pospešeni prodaji le-teh proizvodov. Zaradi sprememb v deviznem poslovanju s tujino je bilo veliko težav pri nabavi surovin. Tako je bil asortima čokoladnih proizvodov včasih skrčen le na 2 artikla. Prodaja žvečilne je bila dokaj uspešna, saj je prekoračen plan kot tudi lanska prodaja. Prodajo Šumi jev ih proizvodov po planu niso uspeli realizirati. Glavni vzrok je izpad novih proizvodov, kar 59 ton, morda bi nekaj propagande bilo koristno. Prodaja mehkega peciva ne dosega planirane. Glavni vzrok je izpad prodaje na makedonskem trgu. Prodaja mlevskih izdelkov je manjša, prodaja testenin pa se odvija po planu, le pri dolgi testenini je bilo nekaj težav. V želji, da bi posredovali čimbolj-šo informacijo o gospodarjenju v prvi polovici leta, je potrebno osvetliti tudi nekaj problemov, ki posredno prav tako vplivajo, da planiran dohodek ni dosežen. Že v predhodnih alinejah smo nanizali nekaj problemov, tako pri izpadu količinske proizvodnje in deloma tudi doseženega dohodka. Dohodek se oblikuje tudi pod vplivom zunanjih dejavnikov, ki so neodvisni od prizadevanj temeljne organizacije za pospešeno rast. Poleg vseh težav z zagotavljanjem surovin in repro-materiala in doseganjem cen na osnovi povečanih stroškov, je na izpad planiranega dohodka vplivala tudi neplačana reajizacija. Visok je porast direktnih stroškov, od goriva in električne energije do ostalih stroškov, kljub vsem naporom stabilizacijskega obnašanja pri koriščenju ostalih sredstev za reklamo, reprezentanco, dnevnice, prevoze, pa porabljena sredstva nenehno naraščajo in zmanjšujejo dohodek. Dosežen porast osebnih dohodkov je bil tako previsok glede na ustvarjen dohodek. Tudi Tozd Maloprodaja se srečuje z velikimi težavami, da bi realizirala svoj letni planirani, tako celotni prihodek, kot tudi dohodek. Pomanjkanje prehrambenih proizvodov na eni in potrošniška mrzlica na drugi strani sta povzročila precejšnja nihanja in odstopanja od plana za leto 1980. Zamrznitev razlik v ceni pa bo prav tako zmanjšala dohodek in še bolj omejila Izplačila osebnih dohodkov. Precej problemov tare tudi ostale tozde posebnega pomena, posebno Tehnične obrate. Preusmeritev iz del tekočega vzdrževanja na opravljanje del investicijskega vzdrževanja in izdelovanje rezervnih delov ter manjše opreme je vezana na neizpolnjene obveznosti ostalih tozd DO Žita do Tozd Tehnični obrati. Omejitve na področju investicij in precejšnje kasnitve pri pripravi dokumentacije, s pospešenim dogovarjanjem in sklepanjem samoupravnih sporazumov o opravljanju del in nalog na eni strani in zmanjševanju stroškov na drugi, bodo v Tozd Razvoj inženiring uspeli doseči, tako pla-ni rani dohodek, kot tudi zagotoviti potrebna sredstva za delitev osebnih dohodkov. Sprejeti cilji stabilizacije postavljajo pred nas povečevanje proizvodnje na osnovi večje produktivnosti, veliko boljšo izrabo delovnega časa, zmanjševanja proizvodnih stroškov, varčevanje z energijo, zmanjševanje vseh vrst neproizvodne porabe, predvsem pa osebne, hitrejše pove' Čanje izvoza, če bomo uspeh realizirati vse te postavljene cilje, bodo naloge izpolnjene, rezultat našega dela pa še bolje*- Nova pekarna v Kočevju Ivan Cimerman Uresničenje dolgoletnih želja Delavcem delovne enote Pekarna in slaščičarna Kočevje, ki je v sestavu Tozd Pekarne Ljubljana, se uresničuje dolgoletna želja: devetnajstega avgusta je 2ačel z deli ma novi lokaciji GP ^idar iz Kočevja. Gradili bodo novo pekarno, za katero so se z glasovanjem odločili delavci iz ^pzd Pekarne Ljubljana. Nujnost, k' je narekovala to investicijo, je že povsem dotrajana stara pe-karna, potrebe prebivalcev naraščajo in čas je opravil svoje. Obisk te pekarne še bolj utrdi upravičenost tega velikega ko-raka in naložbe, direktor Dušan Tošaj je v glavah obrisih očrtal prehojeno pot. pekarna Kočevje je bila med Prvimi, ki so se priključile DO ^Ito. Leta 1967 je pekarna skupaj 2 delavci v trgovinah zaposlo-vala okrog 30 delavcev. Zmoglji-v°st peči je bila slaba, izboljšali s° jo 1969 z rekonstrukcijo. Z lzPopolnjeno strojno opremo in uvedbo dveh izmen je stekla nehotena proizvodnja, i^rnalu so nastali problemi zaradi edalje večjega povpraševanja uu tržišču, tako na Kočevskem ot na območju Ribnice, kjer je oskrboval dotlej prebivalce zasebnik. »v letih 1972—73 smo hesečno proizvedli do 160 ton ruha mesečno, Ribnica je po-robila okrog 30% naših proizvo-°v. Zato so morali delavci delati 10 do 12 ur dnevno. Delo je rujalo, strojni park pa je bil Povsem iztrošen. Ribničani so repiI i privatno peko kruha in P° treh letih smo prenehali peči unje. Danes proizvajamo okrog 100 ton mesečno. Tu je 11 vrst raznih kruhov. Pred dvema leto-o Potrošniki še niso zahtevali a o raznovrstnega izbora kot ga anesi zanimali so se le za klasnega, črnega in belega. Močno ho si prizadevali, da smo spre-enili sestav proizvodov v prid Pocialnih kruhov. Pečemo vse, eoi, ovseni; kočevski in belokranjski sta zelo iskana. 0hkrbu.jemo izključno kočevsko ori010^6' ^*iub našim nenehnim traZ“^evanjem za zadovoljevanje nar'2abteve občanov vse bolj do aJCai°- Oskrbujemo tudi kraje on r °^e — vas Faro, koder je ^ s avil Itas svoj nov obrat. o^t tedensko, poleti dvakrat, odm iU^erno ae Predgrad, ki je do|aNen. še nerazvit in čutimo Teg,noa1:’ da jim pomagamo. h;i 0 ie z enim samim avtomo-d °m vse obiti! v ®reči nam skoraj 30% proiz-. nJe proda lastna trgovina, ki ^ nasproti pekarne, kar nam pri-jn atroške enega avtomobila peka za nedelje in praznike e si ogledaš prostor, v k aJ bi bil napečeni kruh i afn> jih praktično ni. kakšnih 16 m* še zdaleč rnhCa’ skozeni se gre v r°be m stranišča. red nedeljami in prazniki Jn 2 de,°m veliko prej. El oh cmure spreieti 7—8 to na ®°botah in pred praznil T stane nemogoča gneča. rgovina začne z delom ol vSaf H°dprta d0 sedme ; kruh nhn' ^°fer Prične ra Ul ob pol šestih. Gradu ni več, pekarna še stoji Med drugo svetovno vojno so porušili grad, zdaj tam stoji spomenik in prodajalna Nama. Prostori, v katerih je pekarna pa so sodili h gradu. V njih so bile grajske konjušnice. Prastari zidovi, vlaga, »mešana arhitektura« vseh mogočih in nemogočih adaptacij, zmoremo, povpraševanje je veliko, prostora za več rok pa ni!« Z roko v roki sodelujejo s peki, ki jim spečejo pecivo, ko prenehajo s peko kruha. Pravkar so imeli zaradi zamašene kanalizacije majhno poplavo, ki pa so jo hrabro rešili. Peči za pecivo pa ne morejo montirati, ker ni pogojev zanjo. V zadnjem obdobju Edini prevozni avtomobil — med vhodom v pekarno — levo in trgovino — desno drvarnice in leseni hodniki na starinskem dvorišču, to je podoba sedanje pekarne. Trgovina je svetla in vedra, vanjo so vložili dokaj sredstev. Takšen je tudi »Metka bar« nasproti Name, nekoč priljubljeno shajališče mladine. Morda je bila napaka v tem, da so ob priključitvi k DO Žito začeli z rekonstrukcijo, sredstva v sta-roveške zidove pa se malokdaj obrestujejo. Vprašanja sanitarij, ventilacije in garderob tako še vedno niso rešili. Ta tolažilna rekonstrukcija z dvema pečema in drugimi stroji pa še vedno ni izpolnila njihove želje po novem in boljšem. Končno je bilo vse tako dotrajano, da je postala gradnja neizbežna. si prizadevajo, da bi svoje izdelke oblekli v embalažo in jih tako zaščitili. Gradnja pred vrati, sredstva so Dušan Tošaj je omenil, da čutijo delavci DE Pekarna Kočevje veliko hvaležnost do Tozd Pekarne Ljubljana, saj so se ob sprejetju v njihovo temeljno organizacijo zavedali, da jim bodo morali pomagati z investicijami in da jim bodo morali pomagati pri gradnji nove pekarne. Objekt bo stal na površini 4000 m2 in bo podkleten. Tehnični podatki nam povedo, da je nova pekarna tipska, skoraj v celoti podobna pekarni v Brežicah. V kleti, ki bo obsegala 800 m2, bodo vskladiščili občin- Slaščičarska dejavnost je tudi pomembna V sestavu nove pekarne bo tudi slaščičarska dejavnost. Zdaj se stiskajo v majhni sobi, koder so tudi nekateri stroji za najosnovnejše delovne operacije. Vida Škoda, vodja slaščičarne, mi je opisala njihovo dejavnost: »Imamo svoje stalne stranke in zanje izdelujemo torte, kremšnite, krofe, bombice, kekse, čajne zvezdice. S surovinami se oskrbujemo iz Kočevskih mlekarn. Poleg naše je v mestu še ena slaščičarna, konkurenca ni prehuda. Mesečno dosežemo 250 000—300 000 din prometa. Ročno delo, utesnjenost in pomanjkanje modernih strojev delo otežkočajo. Nova oprema in posoda je neobhodna. Komaj ske rezerve mok. Vse ostalo, proizvodni prostori pekarne in slaščičarne bodo na površini okrog 850 m2. Od sedanje proizvodnje 4,5 ton kruha in peciva dnevno bodo prešli na 12 ton. Po novem bodo oskrbovali Kočevje in ribniško območje. To povečanje zahteva tudi drugačen prevozni park in strojne zmogljivosti. Od sedanjih 36 zaposlenih je predvidenih v novi pekarni 39, torej trije več, misliti morajo tudi na vzdrževalca. Kdo je dal denar? Kočevska občina je prispevala 100 starih milijonov — nepovratno in 100 povratno. Zemljišče so odkupili sami od ZKGK — Ko- čevje. V skladu z urbanističnim načrtom je bila lokacija določena že pred leti, pekarna bo v industrijski coni. O celotni investiciji nam je posredoval podatke tov. Ciril Udovič (stran 9). Ob koncu sva si z direktorjem Tošajem ogledala še zemljišča, kjer bo stala pekarna. Kot po naključju je to tisti kos zemlje, kjer je stal pred vojno mlin. Lokacija je lepa in vsi že nestrpno pričakujejo, da končno na njej zaropotajo gradbeni stroji. Za ta dan, devetnajsti avgust, so pri GP Zidar obljubili, da bodo gradbišče — ogradili. Delavci kočevske pekarne o pekarni in bodočem delu Tilka Mesojedec: »Devetindvajset let sem že v pekarni in doživela sem vse njene adaptacije. Po osvoboditvi smo poznali Ie črn, bel kruh pa današnje žemlje. Pol trgovine je bila frizerija. Majhen pult, polica, na njej kruh, ki smo ga nosili gor v košarah, to je bilo vse, kar smo takrat imeli, šest pekov je peklo za vse mesto. Tudi veseli časi so bili. Za nas so pravili, da: parna pekarna pri pošti peče pristne preste po petdeset para! Ja, takrat smo bili Parna pekarna.« Blaž Križ: »Naše skladišče sprejme okrog 30 ton bele in črne moke, kar nam zadošča za en teden. Po novem bomo skladiščili v cisterne, tako nam vsaj zatrjujejo. Skladišče je zelo slabo, moke se nam kvarijo, majhni prostori so zelo težko dostopni za avtomobile. V novem skladišču bo transport urejen in dobri pogoji za delo. Majda Gril: »V ekspeditu je silna stiska. Dnevno shranimo v prostoru 16 m2 3500 do 4000 kg Anton Žnidaršič skrbno pometa razsuto moko kruha, ob sobotah še enkrat več. Ob nedeljah in praznikih razvozimo kruh že prejšnji dan zvečer za velike odjemalce kot so Nama, Mercator, Trgopromet Kočevje. Oskrbujemo še delovne organizacije Itas, LIK, šolske vrtce, hotel Pugled in druge. Pomladi in jeseni pečemo še za vojaške potrebe. Moja največja želja je, da po šestnajstih letih v pekarni začnemo normalno delati. Poglejte, iz pekarne nosimo hlebce prek dvorišča po snegu pozimi v trgovino.« Anton Žnidaršič: »Od leta 1949 sem že pri hiši. Po moji internaciji na Rabu, smo krepko zagrabili za delo. Takrat je bilo 60 % koruzne moke za kruh, enotne pa 40%, dobil si ga na karte. Ko sem se še učil, smo v stari Jugoslaviji najprej spekli kruh, nato pa smo ga s konji razvažali ali nosili s koši, ves dopoldan. Vsaka pekarna je imela po enega konja. Že dvanajst let se veselimo nove pekarne, ko jo čakamo.« Direktor DE Pekarna in slaščičarna Kočevje Dušan Tošaj (levo) na zemljišču bodoče pekarne Dragocena zrna Končno smo se lotili prave bitke, bitke za hrano na lastnih poljih. Kmetom se obetajo lepši časi, če bo to bitko dobilo tudi usmerjeno izobraževanje in jih bodo zamenjale mlade generacije. Letošnji pogoji za odkup pšenice v SR Sloveniji so temeljili na nekaterih ugodnostih: — odkupna cena pšenice na osnovi 76 kg hektolitrske teže z 2% tujih zrn in primesi in 13% vlage znaša 5,70 din za kg; — priznajo razliko 0,22 din za kg glede na pariteto Osijek; — za stroške prevoza do silosa dobijo kmetovalci 0,10 din za kg; — republika daje regres za mineralna gnojila 0,20 din za kg, če je bila pšenica proizvedena in prodana na osnovi pogodbe. Slovenski proizvajalec pšenice, ki zadosti tem pogojem, dobi za 1 kg 6,22 din. Od oddane pšenice je lahko nakupil 10% krm ske moke. Letos imajo kmetje tudi to ugodnost, predvsem tisti, ki delajo v kooperaciji, da dobijo za oddano pšenico koruzo za pitanje govedi pod ugodnejšimi pogoji. Cena te koruze je 4,65 din za kg. Podjetni in potrebni organizatorji odkupa kot so kmetijske zadruge pa bodo dobile za organizacijo in stroške odkupa nadomestilo 0,35 din za kg pšenice, ki jo bodo dobile od proizvajalcev. Vse kaže, da se je letos nekaj le premaknilo na tem področju. Človek ne živi samo od kruha, naš človek pa brez domačega, se pravi doma pridelanega kruha, vse težje shaja. Zagoreli, nasmejani, zgovorni v »Zatišju«, Bašanija Ivan Cimerman Prijateljsko vzdušje in domačnost Kot zelena opojnost te zajame hladna senca pod tablo z napisom Zatišje, kjer preživljajo svoje dopuste delavci iz Elme, Tikija, Zmaja in Žita. Štiri ure pasjega avtobusnega ritma in zadušljivo-sti, avgust se nagiba v jesenski nadih, zadnji kopalci se odpravljajo na plažo, nekaj obotavljivih in vedrih ogovorim v prvi sapi. Vdreš v nek ritem in ga skališ kot bi vrgel kamen v morje. Najbližji, Jože Zalar, strne vtise: »V redu je. Hrane kolikor hočemo. Ne, specialnih kruhov nismo pekli, le zavijemo radi, saj veste, no, v oštarijo. Ženske ga še prej mahnejo tja, kot mi. Malo možnosti je, da se zgrešimo, obveščevalec ne pride v poštev, saj sta samo dve dobri pivski mesti.« Seveda, šegavo in nič kaj strokovnjaško ne zvenijo te besede, saj ga vsi na dopustih po malem ,cukajo1, »živžav je ponoči v sosednjih kampih, kar čutiš, kako vse vrvi in živi, pri nas je mir.« Ivan Curk: »Kar dovtip bom povedal. Sem šel k okulistu. Ko sem nato obiskal zdravnika, me je vprašala asistentka: ,Kaj pa ste po poklicu?' Pa sem ji odvrnil: .Odpisan, amortiziran upokojenec, kar hočete!' In veste, kaj mi je napisala: Da sem amortizer v pokoju!« Prešeren rezget zajame ostale in sproščujoč smeh se razpira v veder razgovor. Ko ga vprašam, kako se piše, mi odvrne: »Bom povedal, samo, da ne boste narobe razumeli, Curk sem. Tu sem srečal prijatelja Jako, sicer pa sem že deset let izven kolektiva, a vezi so še vedno žive.« Kasneje mi povedo, da je to bivši direktor sedanje Tozd Pekarna Bežigrad in zmeniva se, da nam bo drugič povedal nekaj ob 20-1 et-nici, ki jo letos praznujejo. Hedvika Anderlič je sama skovala priložnostno pesmico in nam jo zrecitirala: »Tako bom povedala, kukr je res. A žiher? Ampak u verzu: Sonce pripeka / denar se iz žepa izteka / morje je toplo in vroče / vince pa sladko, tekoče / hrane preveč, da jo mečemo preč.« In že jo zasvoji hihit. »Deset let sem preživela v žitu in vedno znova zahajam sem. Rada srečam ljudi, ki smo bili z njimi skupaj.« »Je bil vaš direktor takrat Cure ali je bil Curk?« »Iz Zgornje šiške smo se preselili k tovarišu šporerju, potem pa k Tomažinu v Žito. Vse, kar sem tukaj, v Bašaniji doživela, je bilo lepo.« Ivanka Miklavčič, v naročju ima Sandija, sinka sedmih let: »Delam v Domžalah (obratna enota Tozda Mlini). Vesela sem, da mi ni treba kuhati, kuharica me celo prekaša. Sandi se je naučil plavati ob rojstnem dnevu.« Zgodaj zvečer gredo spat, dnevi so naporni in sonce neusmiljeno. Alojz Miklavčič: »Letos smo drugič v Bašaniji, v Bohinju in Dram-Iju smo že bili. Tu je več zelenja, mir, toplejša voda. Silno rad plavam; kolesarim in planinarim pa doma. Šport vrača življenjsko silo. Red, čistoča in hitra postrežba so nadaljnje odlike tega doma. Sicer sem pek in delam v tem poklicu že od 1952. leta. Ne, knjige pa nobene nisem .zagrešil', tu ni mogoče brati, Svetinovo Steno sem prebral, ko sem si spomladi zlomil nogo.« Z družino Miklavčič sem se vračal v Ljubljano in vso pot sem po drobcih zbiral zgodbo siromašnega fanta, ki mu je vojna ugonobila očeta in je z ljubeznijo ostal zvest svojemu poklicu, ki ga opravlja že toliko let. Hribi in gobe sta dve njegovi naslednji ljubezni, prvo smo že vprašali, kako se počuti. Milutin Ravber: »Žena dela v Žitu, tale tu je moj vnuk, v Avstriji živi, slovensko razume, govori pa le par besed. Kot čuvaj tega malega nastopam. Istra se mi zelo dopade, škoda, da je tako zapuščena. Malce sem astmatičen in zdravje se mi tu izjemno izboljša. Dolga leta sem igral v opernem orkestru, bas klarinet.« Med simfonijami, operami, operetami, ki jih je igral, ni prostora za bučno juke-box, zahodnjaško glasbo. Zato je rad v »Zatišju«. Pravi, da teh orkestrov ne mara slišati, uglasiti pa jih tudi ni mogoče. »Privlači me domačnost, hitro se spoznamo med seboj, pa zelenja je ogromno, kar diha v nas.« Giorgina Sirotič: »Domačinka sem, sicer pa ekonom v tem domu. Jedilnik imamo pripravljen za deset dni, enak za vse goste, po njem pa kuhamo. Zajtrk je pri nas samopostrežen. Zanj imamo kruh, pecivo, marmelado, maslo, med, pašteto, mortadelo, gaudo ... kuhana jajca, čaj in kavo. Dvakrat dnevno imamo meso, ob kosilu in večerji. Oskrbuje nas Mesokombinat iz Reke, kruh dobivamo iz Umaga. Kadar so začinjene jedi, djuveč in slično, dobe otroci mlečne jedi. Naši gostje plačajo 80, zunanji pa 90 din za kosilo. Cena polnega penziona znaša 210 din, prenočišče 60, sama prehrana 150.« Mihaela Babšek: »Delam kot receptor, dom je v glavnem zaseden, z majhnimi izjemami; gostje so zadovoljni, z nekaterimi smo imeli težave, saj so nosili hrano v sobe, nato pa jo metali v smeti. Prosili smo jih, naj si naložijo na krožnike toliko kot lahko vsakdo poje. Prva leta smo tod prirejali ples, zdaj si iščejo gostje zabavo drugod, v Umagu, Savudriji. Za otroke je nedaleč tudi zabavišče. Zahtevnejši gredo v Portorož. Referenti nam sporočajo vse spremembe o prihodih gostov. Za Žito je zadolžena tov. Grafenauerjeva in lepo sodelujeva. Mladina je tod bolj redka, prevladuje družinski turizem, pretežno z manjšimi otroci. V osemnajstih letih, kar letujem tukaj, sem marsikaj opazila: potrebne so skupne investicije v objekte, v otroška igrišča, stole, mize bi morali zamenjati.« Mihaela in domačinka Giorgina sta nepogrešljivi, povezujeta in pomagata pri strežbi, praktično sta ves dan na nogah. Giorgina s svojim avtomobilom dovaža vse, česar ne pripeljejo stalni oskrbniki, ki jim dovažajo meso, sadje in kruh (tega dobe od Mlinotesta!?). Še en glažek ... Zvonko Gergiek: »Točaj sem in nad letošnjimi gosti se ne morem pritoževati, po deset dni ostajajo, mnogi me radi obiskujejo tu, za šankom. Od sedmih do dveh, od petih do desetih, to je moj delavnik, dvanajst ur na dan. Najčešče si gostje zažele Union pivo, žgane pijače in merlot. Travarica je pogosto okrepčilo, dopolnjujeta jo dobrovolj-ček in malvazija. Gostje si lahko nesejo pijače tudi na plažo, le kavcijo plačajo za steklenico. Z domačimi gosti ni nobenih težav, le prišleki, ki pridejo ob petkih in sobotah, se opijajo in razgrajajo. Tiste tri ure, ki mi preostanejo, izkoristim za počitek. Malce se tudi kopam in sončim. Kuhar-harsko šolo sem končal v Raden- cih in to je moja prva zaposlitev.« Spretno in zanesljivo streže gostom, kot da je rojen za svoj poklic. Upravnik, tov. Babšek, ga je pripeljal v Bašanijo in ni mu žal za dragocene prve izkušnje. Potihem mi je zaupal, da jo misli ucvreti v Avstrijo, kjer bo dobil »milijon in pol čistega«, pa kar za hišico bi začel hraniti. Prezgodnja misel za osemnajstletnega nadobudneža, sem si dejal. »Iz drugih kampov radi prihajajo v našega, poceni smo, tu je pivo po 10 din, drugod pa 20; sokovi so pri na s po 6, 7 din; žgane pijače, 0,3 del so po 6 din, drugod so po 15. Ora stane pri nas 6 din, drugod 20 ... Naša ekonom ka spretno posluje, nabavlja vse pijače, ki gredo najbolj v promet, nikoli nam ničesar ne zmanjka.« Nada Marinšek honorarno dela kot servirka, sicer je dijakinja srednje farmacevtske šole. 4700 din, ki jih bo dobila za prizadevno delo, ji bo zadoščalo za nekaj skromnega. »Ob šestih sem že tu, serviram in postrežem gostom, ob sedmih se prične zajtrk, okrog pol devetih je končano. Ob pol enajstih pa že pričnem pripravljati mize za kosilo.« Mlečnobela polt jo izdaja, da ne okuša morja kaj pogosto. Rada dela z ljudmi. Pošalila sva se, da ji bo njen bodoči poklic farmacevtke pri zdravilih omogočal, da bo lahko ljudi »na oni svet spravljala«, saj si mnogi zamišljajo zdravila kot vrsto strupov. Kot bodoča študentka pa bo znanje še poglobila. Dejan Zafirov: »Makedonec sem in delam kot natakar v tej restavraciji. Pogrešam zabave, mladi nimajo v tem kraju skorajda nobene možnosti za tesnejše stike, hoteli so nekako od rok. Ta zaposlitev je samo prehodna, septembra me kliče domovina, k vojakom grem. O gostih lahko rečem vse najlepše, disciplinirani, mirni in obzirni so, njihove zahteve zlahka zadovoljimo.« Hojnik Zalka. Brez glavne kuharice odnosno kuharja še vojska propade, pravijo. To vlogo je letos sprejela omenjena in nam povedala nekaj o svojem delu: »Vstanem pred šesto, skuham kavo za goste, čaj, mleko, kot zahteva jedilnik.« Devetindvajset let je bila šefinja kuhinje v mariborski bolnišnici in morske izkušnje, ki je hudo naporna, še nima. »Pečice za peko peciva bi morali vreči v morje. Veseli me, da se gostje pohvalno izražajo o prehrani, da so zadovoljni z nami, z mojim delom. Lep občutek te navdaja, kadar nekaj daješ ljudem.« Zaupa mi, da je prava svetovljanka in da je prepotovala sko- Slovo med šalami v Bašaniji raj ves svet, v Evropi je le nekaj držav, ki jih še ni videla. Oči ji zažarijo, kot da bi hotela premagati utrujenost od kosila in utrujajočega ritma kuhinje, ki je prenizka, brez prave ventilacije in je že doživela svoji dve desetletji. »Rada se potepam. S štirimi kolegicami smo prekrižarile Švico, Nemčijo, Italijo, Češko.« Zdaj jo je zvabila tudi morja široka cesta. Uspešna, bogata sezona Leopold Babšek je upravnik tega počitniškega doma in povzel je nekaj glavnih misli in spoznanj, ki jih črpa iz svoje petnajstletne prakse, saj je pravi pionir tega naselja. »Pobudo za gradnjo hišic so dale leta 1962 Elma, šumi in Zmaj. Lesene hišice smo preselili iz Povil j pri Novem Vinodol-skem v Bašanijo. Pomagala nam je mladinska delovna brigada, kjer sem bil tehnični vodja. Najprej smo zgradili kuhinjo in restavracijo. Leta 1963 so bili le trije paviljoni in delež pri posameznih zgradbah so si delili Elma, Šumi in Zmaj. Danes smo počitniška skupnost in idealni deleži solastništva znašajo: za Elmo 41 %, Tiki 21 %, Žito 19 in Zmaj 19 % celote. Tako ima Elma 38 ležišč, Tiki 24, Žito 20 in Zmaj 19.« V anketi, ki so jo izvedli med gosti, se je večina odločala oz. zaželela balinišče, kegljišče, mize za namizni tenis, igrišča in vrtiljak za otroke. »Za vse omenjene objekte je primerna zapuščena njiva zadaj za kuhinjo, prostor je naš, obsega 3500 'kvadratnih metrov. Da bi lahko uresničili te želje, bi morali začeti s skupnim vlaganjem, po sezoni se bo o teh vprašanjih posvetoval upravni odbor. Samo stavbo je treba prenoviti. Sprednji del jedilnice bi zaprli, vgradili bi nihajna vrata, zdaj je vse na strežaj odprto in svet je poln dolgoprstežev, ki lahko od-neso tudi stole. Letošnjo spomlad smo to stavbo renovirali. Obnovili smo kuhinjo (električni plinski lonec, mize, regalne police, retropult.). Obnovili smo sanitarije za goste in kopalnice za osebje. Nadalje smo preuredili instalacije — vodo, elektriko, kanalizacijo. Imamo načrt ing. arh. Petra Cerkvenika, po katerem bi dvignili streho v kuhinji in tudi v paviljonih. Z drznejšimi, komercialnimi načrti pa nas oblega Istraturist, ki bi iz tega mirnega Zatišja rad naredil komercialni center za veliki turizem. Po njihovih načrtih bi stalo eno ležišče z infrastrukturo (zimski bazeni, trgovina, športni objekti in drugo) 500 000 din, kar bi zneslo 2,5 mili' jarde (starih din) za 50 ležišč. Naš najbližji cilj je, da vplivamo na urbaniste, da nam dovolijo omenjeno nadgradnjo, zdaj, ko bo rešen generalni plan delavskega turizma na tem območju, bo pri' šel naš čas. K delom bi pristopili takoj po prenovitvi sob.« Žitovci so letos dobro polnili dom, saj skorajda ni bilo praznih mest. Tuji gostje dobe ležišče le, če kdo naših manjka. Na kosilo radi hodijo, naš kuhar-točaj je že pri' tegnil nemško skupino s slastne zapečenimi kračami, ki so jih pridno zalivali z vincem. V domu so uvedli nagrajevanj6 po učinku in točko vrednotijo P° kolektivnem delu. Vsi pri vseh1 pomagajo in bil sem presenečen- Prenovljeni počitniški dom na Pokljuki Dominik Nemec ko je trajalo kosilo za vse goste slabo uro! Tega ne doživiš v hotelu Palače. Upravnik in receptorka sta se pritožila nad Sosti, ki si kot hrčki v jutranjem samopostrežnem delu nabirajo hrano, tudi pribor. V eni izmeni je zmanjkalo 46 žličk, kar je osupljivo. Spominki so tako na škodo vseh, lovci nanje pa si naj omislijo drugačen »plen«! Letošnjo sezono je Leopold Babjak ocenil kot zelo uspešno, še kakšno leto, pa se bo lahko ves Posvetil temu domu, saj se bo Preselil po upokojitvi v Baša-nijo. plaža je razvejana, morje plitvo ‘n ježkov ni. Slana opojnost nudi hrobne radosti: orjak na maja- vem »surfing boat« čolniču omahne in se zravnava; otroci brodijo po nizki vodi; ploske skale, porasle z algami, so zatočišče zadrugam školjk; družine, družine; možje, ki uhajajo na pijačo in ipoškilijo po zagorelih Evropejkah; neštete breskvice, ki silijo izza skopih krpic; vsa ta gibka golota v objemu sonca ... Morje je mirno, letalo preleti plažo in zaobrne k Sečovljam. Razbeljena avtobusna kletka nas sprejme za štiri debele ure vase, in že smo na ozki, črvasti sledi, ki jo dušijo tovornjaki, pravijo pa ji cesta. Modre misli trčijo ob meglico, ki se spušča nad Ljubljano. Jutri bo vse to svetal spomin. Dolga je bila pot obnavljanja in razširitve »KAJ2E« na Pokljuki, ki so jo 1. avgusta 1980 po več kot enoletnem odmoru spet odprli. Nova asfaltirana cesta te pripelje na prelepo Pokljuko in te mimo hotela »ŠPORT« odpelje k skupini brunaric, med katerimi je tudi Žitova »KAJŽA«, razširjena in popravljena. Ob prihodu te zbode v oči neurejena okolica, gradbinci niso pospravili za seboj, klopi so razmajane in nepobarvane, podvsod ležijo odpadki in kamni. V glavo mi šine misel o mladinski delovni akciji. Lani aprila so se zaprla vrata doma in gradbinci so začeli z delom. Po dolgotrajnem dogovarjanju in iskanju primerne rešitve se je delavski svet delovne organizacije na predlog komisije za družbeni standard odločil za razširitev in prenovitev in ne samo za obnovo kot je bilo mišljeno in dogovorjeno v začetku. Za rekonstrukcijo doma smo delavci Kombinata pridobili štiri ležišča, novo večjo kuhinjo z jedilnim kotom, kopalnico in sanitarije, za kar smo izvajalcu SGP GORENJO Radovljica, plačali 1 045 133,05 din (po predračunu — prava cena še ni znana). Ko si ogleduješ novi del brunarice, dobiš občutek, da prostori niso najbolje razporejeni. Za enajst ljudi eno stranišče, tri družine dva štedilnika (in še ena v »KAJŽICI«) in še vedno je ostalo ozko in strmo stopnišče, primerno za izkušenega alpinista. Premišljuješ ali ne bi bili boljši stari prostori, na novo urejeni in udobno opremljeni, pa še trikrat manj bi stalo. Vse te in podobne misli mi izgi- nejo, ko stopim na piano, vdihnem svež gorski zrak in se mi pred očmi odpre prekrasna narava, ki ponuja obilico možnosti za aktiven oddih: gobe, robidnice, prijetni sprehodi, smučanje, alpinizem ... Vse ljubitelje narave vabimo, da izkoristijo možnost prijetnega oddiha na Pokljuki. Vse informacije in navodila bodo dobili pri vodji službe družbenega standarda — Bernardu Čibeju. Remont v pasjih dnevih lvan Cimerman p°mlajen strojni park v Šumiju Kolektivni dopust v Tozd Šumi ni o jal za delavce, ki so zadolženi obnovo strojnega parka. Na-rotno, od 7. do 25. julija so dn+ -na skrb' prenavljanje vseh trajanih strojnih delov, zame- biTh' preverianJe delovanja, da cev^0 po povrat, obloženo z instai' P.'ast kotlovca v k fPeter30'^11, ki je debela e Porah povzroča za 15% deS° 9°riva, štiri mil "ebe,a Plast pa za 25%. Iahlaren i® v Parnih kotli o® P°vzroči eksplozije v krit. Ld v°oe torej pp . u. tvorbo kotlovca njenje kotlovske vode 00'sto paro. Posledice ton ° ai prenos zaradi luniuvSKe VO l ogrevalnikih zarac ekon ter zmanjšanje v k°nomičnosti obratot ! a Preprečevanje izlo tih? uporabljamo v n izmed več znanil ®beanja vode dva, Dreganje z ionsko izn onSrečevanje kristalje fato^StOPkU cep,jenia ^ Drvn,^ lagi rezultatov kemijskih analiz, ki jih opravljamo v našem laboratoriju, ugotavljamo, ali je delovanje izmenjalca zadovoljivo, če ni, moramo izmenjalec regenerirati, ponovno usposobiti. V drugem primeru uporabljamo kemijske substance imenovane polifosfati z nazivom »metasili«. V vodni sistem je vgrajena od-merna posoda, ki je do vrha napolnjena z metasilom. Voda pri prehodu skozi plast metasila odnaša s seboj določeno količino fosfata, prav nič pa ne spremeni videza in okusa, trdota vode ostane ista, le kotlovec se več ne izloča in korozija na stenah cevi je močno zmanjšana. Obdelava vode s fosfati je relativno poceni in učinkovita metoda za zaščito pred korozijo. Kolikšna morata biti trdota vode in vsebnost fosfata v njej, je določeno s predpisi, ugotovimo pa ju s kemijskimi analizami v laboratoriju. Še večjo učinkovitost pa dosežemo, če napravo z metasilom vzporedno vežemo k že obstoječi mehčalni napravi (ionskemu iz-menjalcu) tako, da obratujemo istočasno z obema napravama ali z vsako posebej. Tak način obdelave vode v toplovodnem sistemu imamo v Obratu Pekatete. V letu 1976 je Služba za kontrolo kvalitete v sodelovanju z vzdrževalnimi službami v obratih začela z redno kontrolo delovanja omenjenih naprav za pripravo tehnološke vode. Analiza prodajalen Tozd Maloprodaja Tomo Dernovšek Med prodajalnami Tozda Maloprodaja ima največ prometa na zaposlenega prodajalna Vodnikov trg in sicer kar 70 % več, kot pa znaša poprečje prodajaln Tozda Maloprodaja, najmanj pa Zaloška, 36 % manj od poprečja. Promet na zaposlenega ostalih prodajaln se giblje od +5% do —10% poprečja. Največ prometa na 1 m2 prodajnega prostora imajo Vodnikov trg 115% več, Šmartinska 101 % več, ter Celovška 50% več, najmanj pa M. Pijade 51 % manj od poprečja vseh prodajaln Tozda Maloprodaja. Promet na 1 m2 prodajnega prostora ostalih prodajaln pa se giblje od + 25 % do —29% poprečja. Primerjava prometa na prodajalno pa nima tako velike analitične vrednosti, saj je promet na prodajalno odvisen predvsem od velikosti prodajalne (korelacijska odvisnost je 93%), velikosti prodajnega prostora (korelacijska odvisnost je 90%), ter števila zaposlenih (korelacijska odvisnost je 62 %). Največ skladiščnega prostora imajo Staničeva 78 % več, Gosposvetska 62 % več in Celovška 50 % več; najmanj pa Zaloška 76% (!) manj, ter Bohoričeva 47 % manj od poprečja vseh prodajaln Tozda Maloprodaja. Skladiščni prostori ostalih prodajaln pa se gibljejo od +10% do — 27 % poprečja. Največ skladiščnega prostora ima Staničeva 152 % (!) več, najmanj pa Zaloška 73% (!) manj od poprečja vseh prodajaln Tozda Maloprodaja. Skladiščni prostor na zaposlenega ostalih prodajaln pa se giblje od +26% do —34% poprečja. Največ skladiščnega prostora na 1 m2 nadaljnjega prostora imajo Staničeva 235 % (!) več, Celovška 77% več, ter Šmartinska in Vodnikov trg po 48 % več od poprečja; najmanj pa Zaloška 70% manj in M. Pijade 68 % manj od poprečja vseh prodajaln Tozda Maloprodaja. Skladiščni prostor na 1 m2 prodajnega prostora ostalih prodajaln pa se giblje od + 5% do —18 % poprečja. Relativno so zelo velike razlike med prometom na prodajblno, prometom na zaposlenega ter prometom na 1 m2 prodajnega prostora. Mislim, da je eden od vzrokov teh razlik neprimerna velikost skladiščnih prostorov nekaterih prodajaln. Staničeva ima mnogo preveč skladiščnega prostora in tako tudi mnogo pre- več uskladiščenega blaga, kar pripelje do manjše ponudbe, do manjše izbire ter v končni fazi do precej manjšega prometa, saj realizira le Zaloška manj prometa na prodajalno kot pa Staničeva. Tudi na zaposlenega ima Staničeva krepko največ skladiščnega prostora, medtem ko je njihov promet na zaposlenega celo 6% nižji (!) od poprečnega prometa na zaposlenega vseh prodajaln Tozda Maloprodaja. Tudi na 1 m2 prodajnega prostora imajo krepko največ skladiščenega prostora in sicer kar 90% več od Celovške (ki je na drugem mestu imed prodajalnami Tozda Maloprodaja) ter kar 235 % (!!) več od poprečja. Prodajalci imajo zato po mojem mnenju relativno mnogo preveč dela s skladiščem, saj se ne morejo toliko posvetiti kupcem, kar se odraža tudi v prometu. Da bi zaposlili dodatno delovno silo, ne bi bila pravilna rešitev, saj bi se tako promet na zaposlenega, ki je že sedaj 6% nižji od poprečnega, še bolj znižal. Prodajalna Staničeva ima v uporabi 2 skladišči, ki merita 20 m2 in 35 m2. Da bi se prihodek prodajalne povečal, bi bilo dobro, če bi skladišče z 20 m2 dali v najem, vendar pa, kot sem zvedel, to ni izvedljivo. Druga možna — dolgoročna rešitev pa bi bila, da bi skladišče s 35 m2 preuredili v bife. V bližini stadiona za Bežigradom, kjer se nahaja prodajalna Staničeva, ni veliko bifejev. Dobro bi bilo, če bi bil ta bife odprt tudi tiste nedelje, ko nogometaši Olimpije igrajo doma, saj mislim, da bi se promet bifeja močno povečal. Ravno nasprotna situacija pa je na Zaloški in M. Pijade. Na Zaloški imajo najmanj skladiščnega prostora na prodajalno (47% manj od poprečja) ter najmanj prometa na prodajalno (40 % manj od poprečja). Na M. Pijade pa imajo sicer več skladiščnega prostora kot na Zaloški (38 % manj od poprečja), medtem ko po prometu na prodajalno zaostajajo le 4 % od poprečja. Prodajalni Zaloška in M. Pijade imata krepko manj skladiščnega prostora na 1 m2 prodajnega prostora (70 % oz. 68 % manj od poprečja). Temu primerno se odraža tudi promet na 1 m2 prodajnega prostora. Najmanj ga imata prav M. Pijade in Zaloška (51 % oz. 29 % manj od poprečja). Tudi Nadaljevanje z 8. strani Utrip izvoza in uvoza Izvoz: Spremenjeni način pridobivanja deviznih pravic za uvoz je vplival na povečano željo tozdov po izvozu. Plan izvoza za letošnje leto je bil zato izdelan precej optimistično za vse tri tozde, ki so planirali izvoz. Upoštevajoč dejstvo, da je promet z živilskimi izdelki v vseh državah reguliran s posebnimi predpisi, še posebno pa za uvozno blago, je pri izvozu naših izdelkov potrebno računati s tovrstnimi posebnostmi. Čas za pripravo določenega artikla za izvoz je tako izredno dolg, ker terja tako prilagoditev kvalitete kot embalaže. Priprava artikla za izvoz, ko se je kupec že odločil za nakup, traja najmanj pol leta, pa tudi do enega leta. Kolikor bolj temeljito je artikel pripravljen za določen trg, toliko več lahko pričakujemo od tržišča. Površnost pri pripravi največkrat pomeni, da ostane le pri poskusni pošiljki. Zato bi bilo umestno, da se bolj sistematično začne proučevati posamezna tržišča in da se priprava izvoznih artiklov organizirano vodi preko razvoja-inženiringa, kar je bilo že večkrat poudarjeno. Zaposlitev novega šefa izvoza v drugem polletju bo omogočila aktivnejše delovanje na tržišču, temu pa bi morala slediti tudi priprava. Realizacija izvoznega plana je bila sedaj manjša iz različnih razlogov. Do pričakovanega izvoza čokolade na Poljsko ni prišlo, ker so Poljaki odstopili od nabave čokolade v Jugoslaviji. Izvoz dražirane gume je iz proizvodnih razlogov v zaostanku, cigaret pa v upadanju. najmanj skladiščnega prostora na zaposlenega imata Zaloška in M. Pijade (73% oz. 34% manj od poprečja). Najmanj prometa na zaposlenega ima Zaloška, 36% manj od poprečja, medtem ko ga M. Pijade realizira celo 2 % več od poprečja. Mislim, da bi bila dobra rešitev v povečanju skladiščnih prostorov na Zaloški in M. Pijade, saj bi se občutno povečal promet teh dveh prodajaln, vendar pa, kot sem zvedel, to ni izvedljivo niti na Zaloški, niti na M. Pijade. Popreč. prodajalna v Tozd-u Maloprodaja 5666 150 1333 4,25 37,7 8,87 30,9 7,26 0,82 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Gosposvetska 7 8930 187 1276 7 73 10,43 50 7,14 0,68 Staničeva 17 3747 168 1249 3 20 6,67 55 18,33 2,75 Bohoričeva 33 3883 106 1284 3 23 7,67 16,5 5,5 0,72 3400 302 850 4 32 8 8 2 0,25 Šmartinska 132 6038 225 1208 5 20 4 24 4,8 1,20 Celovška 68 7194 132 1199 6 32 5,33 46,5 7,75 1,45 Černetova 25 4213 114 1404 3 32 10,67 27,5 9,17 0,86 Gradišče 7 4775 323 1364 3,5 42 12 28 8 0,67 Vodnikov trg 5 9051 73 2263 4 28 7 34 8,5 1,21 M. Pijade 25 5463 122 1366 4 75 18,75 19,25 4,81 0,26 1 — promet na prodajalno (v tisoč din) 6 — prodajni prostor na zaposlenega (m2) 2 — promet na 1 m2 prodajnega prostora (v tisoč din) 7 — skladiščni prostor na prodajalno (m2) 3 — promet na zaposlenega (v tisoč din) 8 — skladiščni prostor na zaposlenega (m2) 4 — število zaposlenih na prodajalno 9 — skladiščni prostor na 1 m2 prodajnega prostora (m2) 5 — prodajni prostor na prodajalno (m2) Kruha dovolj, V skrajni sili tudi streljaš igralcev premalo ,van Cimerman Rekreativni nogomet v Žitu Trener, organizator — Mustafa Veladžič V senci pravkar končane olimpijade je težko pisati o naših drobnih prizadevanjih, uspehih in neuspehih ljubiteljskega, rekreacijskega značaja. Samo tisti, ki je kdaj sam tekmoval, pa najsi bo samo na vaških ali predmestnih igriščih, in ni bil nikoli v slovenski ali jugoslovanski reprezentanci, ve, kakšna radost je gibanje, boj v gibanju. Brez »pozlačenih nog«, milijonskih nagrad ali kolajn. Ob zamrlih olimpijskih fanfarah se človek trpko nasmehne in se vpraša, kaj pa mi? Amaterji brez znanstvenih inštitutov za preučevanje vseh športov, brez zdravnikov, psihologov in dveh, treh trenerjev. Pravzaprav hočemo govoriti le o enem, Mustafi Veladžiču. Beseda nama je stekla o nogometni rekreaciji v žitu in o rekreaciji kot o obliki obnavljanja delovne moči, tisti igrivi, sproščajoči, ki ljudi, sodelavce zbližuje. »Naši delavci se vse premalo ukvarjajo z rekreacijo. Morda je to krivda peščice organizatorjev, ker volja do rekreacije obstaja, vsekakor pa bomo morali več storiti za razmah te aktivnosti. Zadolžen sem za nogomet. Tekmujemo v okviru občine Ljublja-na-Moste-Polje, tekmovanja pa organizira ZTKO (Zveza telesno-kulturnih organizacij) ter občine. Žitovoi nastopamo v velikem in malem nogometu. Mi, tekmovalci iz Tozd Mlini, imamo ekipi za veliki in mali nogomet, Tozd Pekarne Ljubljana pa le za mali nogomet. Treniramo sicer kampanjsko, dokaj neredno, kadar stečejo tekmovanja; tekmujemo ob ponedeljkih in sredah. Nujno bi rabili več dresov, saj je praktično nemogoče uporabljati iste za dve zaporedni tekmi. No, žoge in drese smo dobili, ,kopačke‘ pa ima vsak svoje; poprej pa smo igrati kar v čevljih. Po napornih tekmah založimo denar za kokto, pivo in malico kar sami, nekaj seve dobimo nazaj od delovne organizacije, vendar se čuti odpor posameznikov za te malenkostne stroške, ki fantom okrepijo moči, saj igramo ljubiteljsko. V enem letu je 12 kol. Igramo po dvokrožnem sistemu, dvakrat z vsakim.« Dopisujte v GLASNIK Trim tekmovanja v velikem in malem nogometu Če preletimo seznam tekmovalnih ekip v velikem nogometu za lansko leto, vidimo, da jih je bilo 14 iz naše občine. Med njimi je zasedla ekipa iz Tozd Mlini 2. mesto, boljši so bili le Notranje!. Letos so naši fantje iz Mlinov po polovici tekmovanja na 4. mestu, tekmuje pa prav tako 14 ekip.« Mlinarji optimistično in seveda upravičeno pričakujejo, da bodo »zmleli« svoje nasprotnike in dosegli vrh, nekje okrog 3. mesta. Notranjci so zanje še vedno trd oreh, saj je med njimi mnogo bivših igralcev Slovana. »V malem nogometu smo malce slabši,« mi je povedal Mustafa, »trenutno smo v zlati sredini, nastopa pa 12 ekip. Tudi tu mislimo pristati nekje bolj pri vrhu.« Beseda je stekla o novih članih, pa organizatorjih, požrtvovalnih in nesebičnih posameznikih, ki bi pomagali vsa taka tekmovanja izpeljati do konca. Mustafa Veladžič je »pater familias« obeh ekip, dečko za vse. Najprej je trener obeh ekip, pa selektor, ki skrbi za izbor igralcev, navezuje stike kot organizator, poiskati mora ustrezno igrišče za trening tekme, priskrbeti opremo in mnoge druge prepotrebne reči. Kot nogometni trener prvega razreda z diplomo že ve, kakor se tej reči streže, vendar vsega ne bo več zmogel (skoraj) sam. Njegova zamisel je tekmovanje v malem nogometu za prehodni pokal Žita, ki se bo začelo tudi jeseni letos, v prvi polovici septembra. Na ta način bodo na tekmah izstopali posamezni nadarjeni -igralci iz tozdov, ki bodo pozneje izbrani v Žitovo osrednjo ekipo. Lani je osvojila prvo mesto v tekmovanju med tozdi ekipa črnomaljske pekarne, ki je imela dokaj nadarjenih igralcev. S ponosom mi je pokazal pokal, na katerem piše: REKREACIJA 79, VELIKI NOGOMET, TRIM LIGA, 2. mesto ŽITO — MLINI, ZVTKO Ljubljana-Moste-Polje. Po turnirju za prehodni pokal žita, ki bo potekalo med tozdi, bodo izbrani nogometaši igrali na tekmi, nato pa bodo zastopali Kombinat kot celoto. Počitniški del leta počasi mineva in lenobno lagodnost bo nadomestila vsaj rekreativna bojevitost. Jesen je čas plodov. Eden izmed Žitovih tozdov. Vseeno kateri. Vsi se podrejajo istemu programu: biti pripravljen na vse. Kdo je sovražnik in kako se nas bo lotil? V miru, v vojni, ob diverzijah. Kako se ga bomo ubranili? Za to zadolženi referenti razlagajo Zakon o varnosti in samozaščiti, Vladimir Svet, vodja pomožnih služb in Janko Kunej, samostojni referent za družbeno samozaščito iz BTC, Javnih skladišč. Vsak, ki je sposoben delati, se je tudi sposoben braniti. Moški in ženske, kakor hitro prejmejo od načelnika narodne zaščite povabilo, se mu morajo odzvati. Kaj je civilna zaščita, narodna zaščita, ljudska obramba? Ko ni nobene nevarnosti, smo vsi pripadniki narodne zaščite. Vojaški obveznik mora v mirnem času sodelovati z NZ. V tovarnah delamo. Vsi delavci morajo svoje objekte sami čuvati, če bodo kakorkoli ogroženi. Sami najbolje vedo, kje so ranljivi, kje jih lahko kdo onesposobi. Dokler lahko delaš, lahko tudi čuvaš in stražiš tisto, s čimer delaš: stroje, naprave, kotle, silose ... zgradbe, svoj kos kruha. Imeti pištolo, biti varen Fantje so zlasti nagnjeni k orožju, dekleta manj, čeprav jih sodobni čas peha v vojaške suknje. Kaj je to skrajna sila? Kadar vidiš in presodiš, da si ne moreš ohraniti svojega življenja drugače kot z orožjem, pištolo, ko ti nekdo grozi, da te ubije ali onesposobi. Ali pa — ko vidiš, da se je nekdo lotil tovarne z eksplozivom, da bi jo onesposobil, vrgel v zrak. Ponavadi se moraš v hipu odločiti, seveda pravilno! Skrajna sila: če te nekdo pritisne ob zid. Lahko ga obstreliš, onesposobiš za beg. Ni humano, če ga preprosto ubiješ, narediš ga raje neškodljivega! Pištola kalibra 7,65 mm. Janko Kunej jo razstavi, sestavi, opozarja na nevarnosti — če je naboj v cevi in če ga ni. Pristopim, medtem ko delavci vneto razstavljajo in sestavljajo orožje: »žito me vsako leto povabi na sodelovanje s službo za narodno zaščito. Teoretično in praktično — na strelišču uvajam delavce v ravnanje z orožjem. Naš cilj je, da na celotnem območju Jarš usposobimo člane delovnih orga- nizacij za določene situacije; člani delovnih organizacij in KS morajo biti pripravljeni za primer vojne, ogroženosti ali za boj z diverzanti, za vsak primer napada na našo samoupravno ureditev.« Okorno in spretno šarijo roke, vajene hlebčkov in štruc in svinčnikov in strojev — po pištoli. Ta drobna kovinska reč uničuje življenja. Naslednji dan je praktično streljanje na strelišču. Imeti v rokah pištolo pomeni: imeti v rokah ko-garšnjekoli življenje. To pa že ni več otroška igra. Je nekaj več! Nalaga odgovornost in premislek, h kateremu se zlagoma privajamo. Če pride do česa ... Ci Prisrčno slovo Lidije Grafenauerjeve od sodelavcev Tozd Blagovni promet Janko Kunej razlaga o sestavljanju in uporabi pištole Streli v praksi Po teoretičnem delu, ki je obsegal teorijo o načinu ravnanja z orožjem in o drugih pogojih, ki jih določa zakon o orožju in drugi predpisi o ravnanju z orožjem — so člani narodne zaščite naših temeljnih organizacij in DSSS opravili še praktični preizkus znanja. Zbrali so se na strelišču ob Dolenjski cesti. Prvič so tokrat praktično preverjale svoje strelske sposobnosti tudi sodelavke. Nekatere je bilo spočetka malo strah, vendar jih je večina ta strah uspešno premagala in dobila tako veselje s pištolo, da so nekatere prosile za ponovno streljanje. Rezultati streljanja so že vidno boljši kot v lanskem letu, zlasti pri tistih, ki so že drugič streljali. Zelo se je odlikoval Miha Ham, ki je skoraj z vsemi streli zadel prav v črno, kajti streljali so na tarče. Po mnenju vseh bi bil lahko tudi uspešen tekmovalec. Pri nekaterih dekletih in ženah je bila trema tolikšna, da niso zadele cilja, vendar so vse zagotavljale in tudi iz prakse vemo — da bodo prihodnjič zadele bolje. Vaja je v celoti uspela in dosegla svoj namen, nam je povedal Vladimir Svet, ki je bil najprizadevnejši organizator na strelišču. Lidija Grafenauer se poslavlja Tri desetletja v žitu Delavci odhajajo in prihajajo, kot zahtevajo življenjske zakonitosti1 V mnogih pekarnah sem slišal, da so preko zime zelo primerno zatočišče za »mimobežnike«, ki prezimijo na toplem, spomladi P0 gredo s trebuhom za kruhom drugam. Težje je vztrajati v dobrerf in hudem in dajati podjetju najboljše, kar imaš. čas pa je neizprosen sodnik in na koncu nam poklanja prav malo. So ljudje, ki šele ob odhodu v pokoj uresničijo nekatere dolgoletne skrite želje. Veseli vrvež v Tozd Blagovni promet me je po povabilu vsrkal vas®' Simbolično so proslavljali odhod dolgoletne sodelavke Lidije Gr0' fenauerjeve v pokoj. Iz Tozda Pekarne so dobili okusne torte, koleg' so prinesli rože in darilo. Slavljenka pa se je nasmihala skromno l" nekako sramežljivo, saj take pozornosti ni bila vajena. Drugi dan, ko je bilo proslavljanje mimo, sva se bežno pogovorila 0 njenem 28 let dolgem službovanju v ŽK Žito. »Najlepše v tem dolgem obdobju je bilo trdno sožitje in ustvarjal6' zanos, ki nas je navdajal. Nihče se ni spraševal, koliko nadur im3' koliko jih bo plačanih; gledali smo, kako raste bodoči velikan in 56 tega veselili. Zadovoljni smo bili, če smo ustvarili kaj novega. Naš komercialni direktor Bojan Sever je bil strog, natančen in rad‘ smo ga imeli. Zadnja leta sem delala v Tozd Blagovni promet v nabavi.« Vse, kar je bilo grdega in slabega, bo pozabljeno, vS^ znanja, ki se kosajo z neznanji, plačilne lestvice in »delovna mesta"1 znanje dveh jezikov, italijanščine in nemščine, ki ju Lidija Graf6' nauerjeva obvlada pa bo lahko obnavljala v krogu svojih vnukov potomcev. Še bo prihajala nekaj časa, po štiri ure. Prispevala je svoj kamen' ček in okroglo zaključila bogato življenje: na dan upokojitve i6 dosegla svoj 70. rojstni dan, česar ji ne bi prisodil nihče, tako či,fl še izgleda. , Sodelavci iz Tozda Blagovni promet ji želijo še mnoga srečna leta'