Akcija teče
Glede na to, da je prvotno ocenjena škoda, nastala obpo-tresu na Kozjanskem, bila oce-njena nižje kot pa je pakazal dejanski pregled, so tudi sred-stva, ki so bila predvidena za sanacijo posledic tega potresa sedaj znatno višja.
Dosedaj zbrana sredstva iz, naslova, kot se sedaj popular-no imenuje, prvega solidarnost-nega kroga za abiranje sred-stev za odpravo posledic po-tresa na Kozjanskem, ki je znašal 3,5 odstotka ocl neto osebnega dohodka vseh zapos-lenih je bilo v občini center od predvkJenih 5.726.734 dinar-jev zbranih skupno 9.354,798 dinarjev. Tako je predvideno vsoto presegla gospodarska in negospodarska sfera. Ob tem pa so se slabo izkazali svobod-ni poklici in obrfcniki, ki so od predvidene vsote 110.000 di-marjev zbrali le 17.406 dinarjev.
Po dogovoru na republiš-kem koordinacijskem odboru za saniranje škode nastale ob pottresu na Kozjanskem so bi-le prizadete KS razdeljene na slovenske občine, katere naj se direktno vključijo in vo-dijo sanacijo.
Mesto Ljubljana, kd je v slo-venskem narodnem dohodku udeleženo s cca 25 odstotki bo saniralo stanje v 11 KS ob-
teh KS predstavlja škoda pot-resa prav tako približno 25 od-stotkov vse škode nastale ob potresu na Kozjanskem.
Tako škoda na področjuob-čine šentjur pri Celju, po oce-ni Zavoda za raziskavo mate-riala, in ki je bila sprejeta na repubiliškem koordinacijskein odboru znaša 141.992.000 dinar-jev. Ta škoda je nastala na 1309 objektih, ra-sdeljenih v ka-tegorije. Tako je v prvi kate-goriji 375, v drugi 306, v tretji 431 in v četrti 197 obj&ktov. Prvo in drugo kategorijo bodo sanirali lastniki sami, tretjo in četirto kategorijo pa gradbe-na podjetja, v skladu s pro-gramom občinskah skupščin prizadetih območij.
Ob tem je treba dodati, da bodo poslopja četrte katego-rije porušena tn nadoineščena z novimi objekti.
Vse zgoraj navedene sanaci-je bodo kreditiirane iz solidar-nostnega sklada in iz sklada bank. SredstVa zbrana iz na-šlova 3,5 odstotka, delovnib. ljudi iz prvega kroga, pa so, po planu republiške koordina-cijskega odbora, namenjena izključno sanaciji šolske in ¦sdravstvene mreže, in ne bodo dajana v obliki kreditov v ob-liki sredstev, ki jila ne bo tre-ba vračati.
M. J.