Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11932 33 Veseli vinosrad Premijera 6. novembra 1932 IZHAJA ZA VSAKO PREMUERO UREDNIK: FR. UPAH | FRANCOSKI. ANGLEŠKI PLAŠČI SEZONA 1932/33 DRAMA ŠTEVILKA 7 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 5. novembra 1932 0st: K. Zuckmayer: „Veseli vinograd" Žlahta tega Zuckmayerja, tega vražjega ptička, seže daleč nazaj... seže tja do strica Aristophana, ki je pil pod figovim drevesom trpko traško vino... seže tja k mojemu kolegu Sha-kespearju in do botrov krstnih vseh tistih narodnih popevk, ki jih najdemo obilo nabranih in zapisanih pri Štreklju, ki pojejo o vincu, o dekliču, o poljubu in o vseh zadevah, ki se sučejo neizogibno okrog starih resnic, dobrot božjih in lepot stvarstva, katerega kronica naj bo človek ... * Ako me praša Nekdo, kaj je vsebina-»Vinograda , mu bogme ne vem povedati več kot tole: zrel možak ima hčerko, jo hoče poročiti. .. ve, da so namen in smoter zakona otroci — zato dokaži hčerka že prej, da si za rabo. Pa se zasuče vse tako, da je stari tudi še kerlc, pa ni samo ena poroka — dve so, oče in hči stopata ob ranem jesenskem jutru v novo, živo življenje ... To je vsebina! Več je ni... Ampak okrog vsega tega je zemlja, je vinograd, je noč in topli vetrovi, pa še zvezde povrhu... To je, kar pritiče mladosti, kar se imenuje gorka kri in ne limonada ali bencin, ne blaziran smehljaj in popudrano lice — o ne, vse zagorelo, pa žuljeve roke, pa glasen krohot in vrisk in uka-nje, no, in objem in — vraga, kar fletno je! * Tam od Rajne prihaja Zuckmayer. Tam so gorice. To so naši dedi vedeli bolj od nas, hodili so v Kelmorajn. In tam je lepo... Vinogradi so tam, zidanice in naši ljudje so že vedeli, kje je tako — recimo: podobno... i vinogradom na Dolenjskem, goricam na Štajerskem, brdom na Goriškem — da ostanem pri geografiji iz starih, dobrih časov ... Torej od Rajne ... zato je vsa ta zadeva tako brezskrbna, tako svetla, da se začudiš, da je to danes, ob teh sivih dneh, ki trajajo že tako dolgo, sploh še mogoče... * Tu ni hude misli... Vse je zares, vse je pristno, od grozda v vinogradu, vina v butiljki, do srca Ančke, ki pravi prijateljici 1 v poduk: »Ne boj se, dekle, nič se ne maščuje, kar boš z brihtjo naredila, pa s smehom, fletno in pretkano. Da je le srce prepričano in da je v njem resnoba in prava ljubezen. Za zunanjosti potem ni kazni in ne katekizma, ne v nebesih in še manj na zemlji. Kazen je samo za ljudi, ki so preštorasti, ki ne čutijo, kako veter diha, ki jim jeseni ob sadju in moštu, ob prešanem grozdju kri ne zapolje tako, da bi zdivjali tja v pomlad!« Da, da, za notranjost je ni kazni — svet je živ, svet je lep in življenje je lepo in pa dar Božji... Ne pomaga nič, prav nič in kot pravi Cankar: naj se škrjanec devetkrat zakolne, lajal ne bo nikoli — saj isto je z nami... iz človeške kože ne skočimo ... kar v nji ostanimo in dobro nam bo ... * V drugi polovici meseca januarja 1926 je bila krstna predstava »Veselega vinograda« v teatru »am Schiffbauerdanim« v Berlinu. Pred menoj leži ocena anonimnega kritika, ki pove ob koncu sledeče: »Das Bedenklichste bleibt der Eindruck, dass das Stiick fiir den Verfasser keinerlei Hoffnungen ervveckt.« (»Das Theater« 1926, zvveites Januarheft.) Istega leta v poznem juniju .se je igral komad v istem teatru z istimi igralci in le s težavo sem prišel do vstopnice. Leto nato je napisal Zuckmayer »Schinderhanesa«, spet leto nato »Cirkus Knie«, ki je dosegel isto ogromno število predstav — rekord med uprizorjenimi avtorji pa je postavil spet leto nato z »Hauptmannom von Ko-penick« ... Torej: nade so zrasle preko vsega — preko ocene. * Da rečem še o naši uprizoritvi par besed. Vsa zgodba je prenesena na naša tla, med naše vinograde, naša pesem je vpletena, naše prilike in težave in pa način, kako jih povemo. Saj ljudje se ne razlikujejo tako zelo... Vinogradniki vsega sveta, pa magari, da se ne razumejo po jeziku — po občutju se bodo ... kot rudarji, kot tkalci... kot vsaka kasta za se: gliha vkup štriha! Govore ti ljudje preprosto, kot pravimo po domače. Tudi pri nas v zmislu Zuckmayerjeve opazke: »V tem dialektu ne gre za natankost, ampak za melodijo in pa za karakter, ki ni-kako ni idiličen, temveč kakor dežela vinskih goric, prej hrapav, krhek kakor rja, grudast in ki ga preveva poseben, omamen, jesensko razsmejan zrak.« — * Vsa ta zgodba, ta veseloigra, ta podoba — vse to je za zrele ljudi. Za ljudi, ki imajo, kot sem že dejal kri v žilah in ki ljubijo življenje. Za mladino m. Samo za zdrave, od bencina nepokvarjene zemljane je, ki vedo, da je na svetu poleg vseh dobrin kulture in civilizacije, motorjev in gasovih mask, mirovnih konferenc in politike, da je poleg vsega še nekaj, kar se preceniti 2 ne da in kar nikoli izumrlo ne bo: zdrav, krepak smeh, veselje in posebno veselje posameznika, prav za prav priznanje: vesel sem, da živim! Če to ni lepo — no, potem se lahko izpremenim v pajka. — Ante Novak: Halucinacije !-----? In mati in oče in sestre in bratje stoje ob postelji — in zdravnik — gospod doktor ... »Gospod doktor?« »Hm! Nič hudega prav za prav. Razburjenje — živci. N ja, prašek bom zapisal — da. Prašek. Nič hudega ni — samo razburjenja nikar! Živci, veste! Razburjenje ji lahko zelo škoduje. Dekle je mlado in živci... No ja, bo že — saj ni nič hudega ...« * Nič hudega, zares ne! Samo pesem življenja... Vzkrilila je z rokami. »O, ti! Lepo govoriš, znaš se mi dobrikati! Pa si me samo enkrat zapeljal, drugič me ne boš več! Izgini! Izgini, čuješ! Kaj tako zijaš vame? Sem jaz morda tebe zapeljala? — Izgini! Poberi se, čuješ! Jo, izkljujem ti oči! Izgini! Hu, ti! Ali ti moja nedolžnost ni dovolj? Kaj pa ti naj še dam, kaj? Pa povej, kaj!? Premetavala se je na postelji, hripavo vpila in se obupno borila s hudičem samim ... Obnemogla je omahnila v blazine. »Pusti me, ah, pusti me! Vse ti dam, vse. Samo ne muči me, nikar me ne muči.. .< In prav tiho: »Moja nedolžnost, oh, samo zakaj me tako mučite?« In spet se je dvignila in spet je vpila: »Pusti me, mati! Pusti me! Jav, boli!« In spet se je zlomljena zgrudila: »Mati... moja mati. Kaj ni še dovolj? Še ti me tepeš? Oh, samo zakaj me tako pretepaš, mati? Kaj res še ni dovolj?« In še enkrat je vzkipela: »Pustite me! Ne mučite me! Ne mučite me!« In ko je zopet omahnila: »Oh, samo zakaj me vsi tako mučite? ... Kaj... kaj... ste res ... res boljši? ... 0, ne morem več!...« In mimo je obležala. * A mati in oče in sestre in bratje ob postelji jočejo. Sestre in bratje ljubijo sestro in so hudi na mater, očeta. A mati in oče? — Se treseta za hčerko! Hčerko ljubita — danes — in danes sebe zaničujeta ... 3 Zdravnik pa, gospod doktor — je doktor: Hm, nič hudega! Halucinacije pač! Le brez skrbi boditet Kar zanesite se name!« Tako de, a misli tako: »Bolezen je res v mojem interesu, to je res! Ampak lahko bi drugače bilo, če bi bili drugače postopali z njo ...« • Solze so vsahnile, trepet je ostal. Po treh urah je zopet razprostrla roke, strmela v daljo in odsotno govorila: »Glejte jih, joj! Glejte jih, kako gredo, gredo — joj, vsi samo gredo! Hodijo, venomer hodijo — vsi! Vsi hodijo... Joj, koliko jih je ... Pa kakšni so! Joj, kakšni so! Vsi beli, vsi bledi, votline v očeh ... In venomer samo hodijo in hodijo in kričijo — Joj, kako kričijo ... In hodijo, vsi beli, vsi bledi in votline v očeh ...« In oče in mati in bratje in sestre — stoje in trepečejo... Vidijo jih, ki hodijo, vsi beli, vsi bledi, votline v očeh — ki hodijo in kričijo — venomer... Zdravnik, gospod doktor pa hladno: »Halucinacije!« Halucinacije? Halucinacije zares? * 0, ob postelji stoje, vsi bledi, vsi beli — votline v očeh... In zunaj na cesti in v svetu — povsod: hodijo, hodijo, venomer samo hodijo ... hodijo in kričijo ... Vsi beli, vsi bledi, votline v očeh ... Razno Igralec brez stroke. V Moskvi je letos umrl glumec Stepan Kuznecov, prav izrazit pojav ruskega gledalištva v zadnjih desetletjih. Kritika poudarja pri njem zlasti vsestranskost. V »Revizorju« n. pr. je dobesedno igral vse vloge, od Hlestakova do Bobčinskega. Sicer je bil njegov Hlestakov nepozaben višek, a tudi vse drugo se je v njegovih rokah preobličilo v močno umetnino. Pred tremi leti mu je vlada podelila dostojanstvo narodnega umetnika — najvišje odlikovanje, ki ga daje današnja Rusija. Odkritosrčnost. Bernharda Shawa je povabil neki angleški aristokrat k večerni zabavi za gospode. Znano je, da Shaw iz dna duše sovraži take prireditve. Brzojavil je gostitelju: »Neizmerno obžalujem, da ne more priti. Laž sledi pismeno.« Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Fr. Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani, 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI or/vio GAtinn/ii) /iot?5č* Veseli vinograd Veseloigra v treh dejanjih. Spisal K. Zuckmayer. ^ »niska tla in v našo govorico postavil Matevž Šmalc Veha, posestnik in vinogradnik.......................Levar Majer, gostilničar pri »Kroni<.......................Cesar Vehova Kati..........................................Boltarjeva Majerjeva Betka ....................................Vida Juvano' Kunc’................................................Kralj Janez, flosar........................................Gregorin Ančka, njegova sestra................................Medvedova Štrek | f..........................Drenovec Kalin \ vinotržci ...................................Jerman Faganel I I..........................Sancin Viničarji, viničarkft Režiser: prof. Šest. ; Bandi } asenta iz Zagreba { ; ; ; ; ; ; ; Li?pahnik Gospa Štrekova..........................................Rakarjeva f Gospodična Faganelova................................Slavčeva i Rohne, uradna oseba..................................Bratina \ Renčelj, kletar......................................Potokar '| Suplent Cvek........................................jan p Kinezar | |......................piut i Ulajnar j veterani j......................Pianecky Meksikajnar J Skrbinšek *> dekle, muzikanti. I. dejanje se godi v Vehovem vinogradu, II. v gostilni f T^i«, III. pa na dvorišču za gostilno ob trgatvi; popoldne, konča I i^gi dan zjutraj. Mladini ^imerno začne se Blagaji >1 20. Parter: Sedeži I. vrste . . II. - HI. vrste IV.-VI. „ VIL-IX. „ X.-XI. .. XII. -XIII. Din 32 — 30— 2750 25-50 23-50 21-50 kol« v I. red* II. red* Peti ložni >1 VSTOPNICE s« dobivale v pradprodajl pri gladallikl bi*1 '*k ob 20. Konec ob pol 23. • Din 108- Balkon: Sedeži 1. vrste . Din 21-50 • „ 108— H- „ ■ 18-50 h 128— 76— Galerija i „ 1. 15— 81— „ H »1 12-50 S - 22- III. „ . 10-50 **« 27 — ^ " 16-50 Galerijsko stojišče . • »* 2 50 D Dijaško stojišče . . • »» 5 50 "ti Je vračunana v cenah J tarnam gledallitu od 10. do pol 1. In od 3. do S. uro /•»■'KO /TOV1 Okliaivuo /TOl«/*1 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Bonboni, čokolade, bonbonijere, pecivo, sadni soki, marmelade ^ SUMI LJUBLJANA, GRADIŠČE 7-9 Tovarniška zaloga Vedno sveže blago Nizke cene