110 | Slovenska pediatrija 2024; 31(3) Pregledni znanstveni članek / Review article Izvleček Slikovno diagnosticiranje osrednjega živčevja ima pomembno vlogo pri oceni nevrološkega stanja, načrto- vanju zdravljenja in oceni napovedi izida bolnega novo- rojenčka. Sofisticiranost in visoka zmogljivost slikovnih diagnostičnih metod, ki so na voljo s standardnimi in nasta- jajočimi tehnikami slikanja osrednjega živčevja, so v zadnjih 40 letih močno napredovale. Skupaj s tem napredkom se je izboljšala klinična oskrba novorojenčkov in nastala so temeljna znanstvena odkritja. Uporaba slikovnih metod v neonatalni populaciji je zdaj stalnica tako v redni klinični praksi kot pri raziskovalnih študijah, namenjenih boljšemu razumevanju patofiziologije bolezni ter razvoju in validaciji možnih novih terapij. Prispevek obravnava pomen slikovne- ga diagnosticiranja pri prepoznavanju bolezni, zdravljenju in napovedovanju izida pri različnih pridobljenih in priroje- nih možganskih nepravilnostih donošenih ter nedonošenih novorojenčkov. Ključne besede: slikovno diagnosticiranje, novorojenček, osrednje živčevje, ultrazvočna preiskava, magnetnoreso- nančno slikanje. Abstract Neuroimaging is not just a theoretical concept but a practi- cal tool central to neonates‘ evaluation, treatment planning, and prognostic assessment. The sophistication and poten- tial imaging data from standard and emerging neuroimag- ing techniques have expanded significantly over the last 40 years. Significant advances in neuroimaging have been made during this time frame regarding improvements in neonatal clinical care and the fundamental scientific discov- eries that have been foundational for these improvements. Application of these techniques to the neonatal population is now a virtual constant in regular clinical neonatal prac- tice and in investigative studies designed to facilitate an improved understanding of disease pathophysiology and the development and validation of potential new thera- pies. The present manuscript discusses the role of imaging methods and their findings in the diagnosis and prognosis of various acquired and congenital lesions in term and pre- mature newborns. Keywords: neuroimage, newborn infant, central nervous system, ultrasound, magnetic resonance image. Slikovne preiskave: okno v strukturne nepravilnosti in poškodbe osrednjega živčevja pri novorojenčkih Imaging studies: a window into newborn‘s brain structural abnormalities and acquired injury Aneta Soltirovska Šalamon Slovenska pediatrija 3/2024.indd 110 05/10/2024 14:04 Slovenska pediatrija 2024 | 111 Uvod Pogostnost motenj v delovanju osre- dnjega živčevja (OŽ) je visoka v vseh neonatalnih enotah kljub dejstvu, da v zadnjih desetletjih beležimo znatno zmanjšanje umrljivosti nedonošenih in kritično bolnih donošenih novorojenč- kov (1). Pridobljene in prirojene mož- ganske nepravilnosti oz. poškodbe pri nedonošenih in donošenih novorojenč- kih so povezane s povečanim tvega- njem za umrljivost ter za kratkoročne in dolgoročne razvojno nevrološke posle- dice (1, 2). Ustanovitev enot za nevrolo- ško usmerjeno oskrbo novorojenčka z uporabo standardiziranih kliničnih pro- tokolov, metodologij in izobraževanja zagotavlja uvedbo strategij za zmanjše- vanje možganskih poškodb in njihovih posledic. Kombinirana uporaba klinič- nega nevrološkega pregleda, slikovnih preiskav, elektrofizioloških preiskav in t. i. nevro-hemodinamskega monitori- ranja, ki so opisani kot multimodalno spremljanje, omogoča boljše razume- vanje patofizioloških procesov v OŽ pri kritično bolnih in nezrelih novorojenč- kih (2, 3). Slikovne preiskave OŽ, tako ultrazvočne preiskave (UZ) kot magne- tnoresonančno slikanje (MRI), so kori- stne metode za opredelitev strukturnih nepravilnosti in patoloških procesov ter za spremljanje diagnosticiranih sprememb (4). Diagnosticiranje s slikovnimi preiskavami – ultrazvočna preiskava (UZ) možganov UZ je odlično rutinsko orodje za serij- sko preiskavo OŽ pri novorojenčkih. Preiskava je neinvazivna, poceni in se opravi ob novorojenčkovi postelji. V zadnjem času, ko se uporabljajo tudi visokofrekvenčne sonde in dodatna akustična okna, si s to slikovno meto- do zanesljivo prikažemo ne samo prekatni sistem in obprekatno belo možganovino, temveč si lahko pri- kažemo tudi belo možganovino pod možgansko skorjo, možgansko skor- jo, globoko sivo možganovino ter male možgane (5, 6). Pri novorojenčkih, ki so rojeni prezgo- daj, s serijsko UZ preiskavo možganov pridobimo boljšo povednost preiskave. Takšen protokol omogoča pravočasno prepoznavanje možganskih poškodb, ki tipično nastanejo pri nedonošenč- kih: obprekatne ali znotrajpekatne krvavitve, obprekatne levkomalacije, poškodbe malih možganov; sprem- ljamo tudi razvoj teh sprememb ter zorenje OŽ (7). V zadnjih letih je z upo- rabo dodatnih akustičnih oken vse bolj mogoče prepoznati tudi patološke spremembe v malih možganih, tako krvavitve kot tudi ishemične kapi (5–7). Pri donošenih novorojenčkih UZ pre- iskava možganov daje informacije o anatomiji in zorenju OŽ. Z UZ preiskavo pridobimo koristne informacije o vrsti in stopnji poškodbe. Različni avtorji zato priporočajo vsaj eno rutinsko UZ prei- skavo možganov pri vseh bolnih novo- rojenčkih, serijsko ponavljanje pa pri tistih, ki imajo okvaro OŽ ali odstopanja ob nevrološkem pregledu (5–7). Ame- riški inštitut za ultrazvok v medicini je leta 2020 sprejel smernice za indikacije UZ preiskave OŽ pri novorojenčkih (8). Dodatno merjenje in analiza hitro- sti možganskega pretoka z upora- bo dopplerskih UZ analiz je koristna dodatna metoda, ki ima pri nekaterih kliničnih stanjih, npr. pri hipoksično- ishemični encefalopatiji, tudi napove- dno vrednost (9–11). Novejše UZ metode – dvodimenzional- ne ali trodimenzionalne meritve – se uporabljajo za preučevanje normalne in nenormalne rasti novorojenčkovih možganov. Tako je npr. s trodimezio- nalno UZ meritvijo mogoče izračunati prostornino stranskih prekatov pri oce- ni in sledenju posthemoragične dilata- cije prekatov (9–11). UZ elastografija pa se omenja kot novejša metoda, ki bi se na podlagi meritve togosti možganske- ga tkiva lahko uporabljala pri preučeva- nju razvoja novorojenčko vih možganov. Naslednja obetavna UZ metoda je izje- mno hitra dopplerska analiza. Obporo- dna poškodba OŽ je običajno povezana z neustrezno možgansko perfuzijo. Zato je ta metoda, kot tudi UZ preiskava s kontrastom, uporabna pri preučevanju mikroperfuzije v možganih (9–11). Diagnosticiranje s slikovnimi preiskavami – magnetno resonančno slikanje (MRI) možganov Medtem ko je UZ preiskava koristna kot prva metoda za opredelitev pato- loškega procesa in omogoča spremlja- nje evolucije spremembe, MRI daje natančnejše informacije o obsežnosti in umestitvi spremembe. Je učinkovi- tejša pri ugotavljanju dodatnih subtilnih sprememb v beli možganovini in malih možganih, pri oceni stopnje mielinizaci- je, pri oceni struktur v zadnji kotanji in možganskem deblu. Ima pa tudi večjo napovedno vrednost. Z MRI lahko ugo- tovimo spremembe, ki se nahajajo na površini skorje ali zunaj vidnega polja, dosegljivega z UZ (3, 4, 12–14). Tako so npr. v raziskavi, v katero so bili vključe- ni novorojenčki s hemoragično kapjo ob prekatih v temporalnem in frontalnem režnju, za razliko od UZ preiskave, z MRI ugotovili sočasno prisotnost dodatnih pridruženih sprememb v beli možgano- vini, zadnji kotanji in trombozo venskih sinusov (15). Nadalje so izsledki MRI z oceno prisotnosti ali odsotnosti mie- linizacije posteriornega kraka kapsule interne v pomoč pri napovedovanju razvoja cerebralne paralize in zaostan- ka v gibalnem razvoju (3, 12–14). Dodat- no se je opredelitev mesta spremembe z MRI izkazala kot pomemben napove- dni dejavnik o umskem in vedenjskem izidu ter motnjah pri razvoju vida pri otrocih (3, 12–14). Subtilne spremembe v beli možgano- vini so lahko hemoragičnega ali ishe- mičnega izvora. Sočasna uporaba sofisticirane MRI tehnnologije, kot sta difuzijsko poudarjeno slikanje (angl. diffusion-weighted imaging, DWI) in Slovenska pediatrija 3/2024.indd 111 05/10/2024 14:04 112 | Slovenska pediatrija 2024; 31(3) susceptibilno poudarjeno slikanje (angl. susceptibility weighted imaging, SWI), je v pomoč pri razlikovanju med hemoragičnimi in ishemičnimi spre- membami (16). Sofisticirana kvantita- tivna tehnologija – DTI (angl. diffusion tensor imaging, DTI) omogoča objek- tivno merjenje volumna različnih delov OŽ, pridobi dodatne informacije o mikrostrukturi in volumnu možgan- skih prog, opredeli strukturno pove- zanost v OŽ ter ima večjo napovedno vrednost glede kognitivnega izida. Funkcionalna MRI pa daje informacije o funkcionalni povezanosti v OŽ (17). V zadnjih letih so predlagali in uvedli veli- ko različnih novih MR metod, ki poleg presnovnih in funkcionalnih sprememb dodatno omogočajo raziskovanje šte- vilnih nevrorazvojnih mehanizmov, od morfoloških do mikrostrukturnih spre- memb, in sicer tako v globoki sivi kot v beli možganovini (Slika 1). Napovedno vrednost izsledkov MRI sta potrdili dve pred kratkim opravljeni raz- iskavi, ki sta poročali o statistično zna- čilni povezanosti izsledkov MR preiskav v novorojenčkovem obdobju z izidom pri otrocih v starosti 5 in 9 let. Pokazali sta, da so bile patološke spremembe in spremembe v beli možganovini pove- zane z nižjim verbalnim in globalnim količnikom inteligence, višjo incidenco cerebralne paralize ter večjo potrebo po dodatni učni pomoči (18, 19). V zadnjih letih so postale indikacije za MRI OŽ v novorojenčkovem obdobju jasno opre- deljene (16). V sodobni neonatologiji tako skoraj ni več prostora za računalni- ško tomografijo (CT); ta metoda je glede na sodobne smernice sicer dopolnilna MRI le pri oceni kalcinacij v OŽ (2, 4, 12). Slikovne preiskave pri hipoksično-ishemični encefalopatiji Hipoksično-ishemična poškodba (HI) možganov, ki je vzrok klinični hipoksič- no-ishemični encefalopatiji (HIE), priza- dene 1–3 na 1.000 živorojenih otrok in je odgovorna za znatno breme obolev- nosti in umrljivosti v pediatrični popu- laciji (2). Različne načine slikovnih preiskav, vključno z UZ in MRI, so upo- rabili za razvrščanje vzorcev možgan- ske poškodbe pri HIE (20, 21) (Slika 2). Pravilna klasifikacija poškodbe odpira možnosti zdravljenja, omogoča spre- mljanje in ima pomembno vlogo pri napovedovanju gibalnih in nevrokogni- tivnih razvojnih izidov (20, 21). Čeprav je pri HIE prednostni način sli- kanja možganov MRI, pa UZ lahko koris- ti zgodaj po HI dogodku zlasti, da se izključi hujša znotrajmožganska krva- vitev, da se ocenijo spremembe, ki so nastale že pred rojstvom in prirojene nepravilnosti OŽ, ki oponašajo HIE. UZ omogoča tudi odkrivanje možganskih poškodb, povezanih s HI dogodkom ob rojstvu. Medtem ko edem možganov in oslabljeno perfuzijo pogosto opazimo v zgodnji fazi, pa se hiperehogenost, ki jo običajno prikažemo v talamusu in glo- bokih sivih jedrih, razvije šele po približ- no 2–3 dneh. Izjema pa je HI poškodba, ki je nastala že pred rojstvom (20, 21). Povečana ehogenost bo najprej posta- la očitna v talamusih; v hudih kliničnih primerih je pozneje vidna v globokih sivih jedrih, kar ima za posledico videz SLIK A 1: DONOŠENA DEKLICA , PORODNA TEŽ A 3450 GR. ULTR AZVOK MOŽGANOV POK AŽE NEHOMOGENO POVIŠANO EHOGENOST PERIVENTRIKUL ARNO OBO - JESTR ANSKO IN FRONTALNO PRED VSEM LE VO. (A) KORONARNI, (B) PAR ASAGITALNI LEVI IN (C) PAR ASA- GITANI DESNI PRIK AZ. MAGNETNO REZONANČNO SLI- K ANJE 4. DNE STAROSTI JE POTRDIL UZ NAJDBE NA (D) AKSIALNI IN (G) SAGITALNI T2SE SEKVENCI. DIFU- ZIJSKO OTEŽENO SLIK ANJE (DWI) PRIK AŽE (E) IN (F) RESTRIKCIJO DIFUZIJE DIFUZNO TAKO V GLOBOKI IN SUBKORTIKALNI BELI MOŽGANOVINI KOT V PODROČJU CEREBRALNIH PEDUNKLOV. SWI NA ISTIH REZIH (H IN I) POKAŽE IZGUBE SIGNALA PRI NEKATERIH OMEJENIH PODROČJIH RESTRIKCIJE DIFUZIJE, K AR K AŽE NA PRI- SOTNOST PODROČJA KRVAVITVE IN ISHEMIJE. FIGURE 1: NEWBORN GIRL; BIRTH WEIGHT: 3450 G. ULTRASOUND OF THE BRAIN REVEALS INHOMOGENE- OUS INCREASED ECHOGENICITY PERIVENTRICULARLY BIL ATER ALLY AND FRONTALLY, PREDOMINANTLY ON THE LEFT SIDE. (A) CORONARY VIEW, (B) LEFT PARAS- AGITTAL VIEW, AND (C) RIGHT PAR ASAGITTAL VIEW. MAGNETIC RESONANCE IMAGING (MRI) ON DAY 4 CON- FIRMED THE ULTR ASOUND FINDINGS WITH (D) A xIAL AND (G) SAGITTAL T2-WEIGHTED SEQUENCES. DIFFU- SION WEIGHTED IMAGING (DWI) SHOWS (E) AND (F) DIFFUSE RESTRICTION IN BOTH DEEP AND SUBCOR- TICAL WHITE MATTER AS WELL AS IN THE CEREBR AL PEDUNCLES. SUSCEPTIBILIT Y WEIGHTED IMAGING (SWI) ON THE SAME SEC TIONS (H AND I) RE VE AL S SIGNAL LOSS IN AREAS OF DIFFUSION RESTRICTION, SUGGESTING THE PRESENCE OF HAEMORRHAGE AND ISCHEMIA. Slovenska pediatrija 3/2024.indd 112 05/10/2024 14:04 Slovenska pediatrija 2024 | 113 t. i. „štirih stolpcev“ s črto zmanjšane ehogenosti zadnjega kraka kapsule interne (4, 21). Spremembe v možgan- ski skorji in v predelih pod njo (meja med skorjo in belo možganovino s fizi- ološko slabšo perfuzijo) postanejo z UZ očitno vidne 5-7 dni po dogodku (4, 21). V različnih študijah je imela UZ preiska- va 6 h po rojstvu nizko občutljivost in specifičnost: 42,1 % oz. 60 % (20–22). Dopplerski UZ pri HIE mogoča prepo- znati področja s čezemerno perfuzijo, ki se kaže s povečanim diastoličnim pretokom. Rezistenčni indeks, oprede- ljen z dopplerskim UZ, je imel v študijah novorojenčkov, ki niso bili zdravljeni s terapevtsko hipotermijo, visoko napo- vedno vrednost za izid, medtem ko ima pri tistih, ki pa so zdravljeni, manjšo napovedno vrednost, saj terapevtska hipotermija neposredno vpliva na mož- gansko žilje in pretok (21, 22). Nedavno so za napovedovanje nevrorazvojnih izi- dov pri novorojenčkih s HIE razvili toč- kovnik, ki se je izkazal kot enostaven za uporabo in učinkovito orodje za napo- ved izida, če se izvaja med 3.–7. dnem življenja (21). Ne glede na napredek UZ tehnologij, pa je MRI najboljša tehnika za ocenje- vanje možganske poškodbe pri novo- rojenčkih z encefalopatijo, saj lahko klinikom z izključitvijo drugih vzrokov encefalopatije zagotovi najboljše dia- gnostične informacije. Priporočajo, da protokol preiskave MRI vključuje vsaj konvencionalne T1- in T2- sekven- ce, difuzijsko poudarjeno slikanje ter magnetnoresonančno spektroskopijo (MRS) s prikazom ADC (angl. apparent diffusion coefficient, ADC). Ta zapo- redja skupaj zagotavljajo najboljšo občutljivost za odkrivanje akutne in tudi subakutne ter kronične možgan- ske poškodbe (2, 4, 20). Prisotnost akutne poškodbe je na konvencionalnem slikanju v prvih nekaj dneh življenja običajno subtil- na, vendar postajajo ugotovitve posto- pno bolj očitne, ko se hiperintenzivni signal T1 spremeni, kar opazimo 6–10 dni po poškodbi (4, 20). DWI omogoča odkrivanje citotoksičnega edema že nekaj dni, preden je mogoče identifi- cirati spremembe s konvencionalnimi sekvencami T1 in T2 (20). Poleg tega kvantifikacija vrednosti z ADC izbolj- ša napovedovanje izida po HIE (4, 20). MRS zazna signal protonov v različnih kemičnih presnovkih. Med metaboliti, izmerjenimi z MRS, sta N-acetilaspar- tat (NAA) in laktat najbolj uporabna pri ocenjevanju presnovnih sprememb, povezanih z razvojem in poškodbo možganov. Tako NAA kot razmerje med laktatom in NAA izkazujeta dobro natančnost za odkrivanje možganske poškodbe pri HIE in za napovedovanje dolgoročnih izidov (4, 20). Ouwehand s sodelavci je v svojem siste- matičnem pregledu in metaanalizi ugo- tovila, da ima zgodnje slikanje MRI (do 7. dne) boljšo napovedno vrednost kot pozno slikanje (po prvem tednu) (6, 23). Diagnostično natančnost MRI OŽ za napovedovanje neugodnega nevrora- zvojnega izida po neonatalni encefalo- patiji so prikazali različni sistematični pregledi in metaanalize (24–26). Poka- zali so visoko splošno občutljivost ‒ 91 % (95 % IZ; 0,87‒0,94) ter specifičnost ‒ 51 % (95 % IZ; 0,5‒0,58) (27, 28). SLIK A 2: VZOREC POŠKODBE OSREDNJEGA ŽIVČEVJA NOVOROJENČK A PRI HIPOKSIČNO-ISHEMIČNI OKVARI A : V ZOREC MOŽ ANSKE POŠKODBE, KI VKL JUČUJE GLOBOK A SIVA JEDR A IN TAL AMUS IN NASTANE OB AKUTNEM PERINATALNEM ASFIKSIČNEM DOGODKU. IZR A ZITO PATOLOŠKO Z VIŠAN SIGNAL V GLOBOKIH SIVIH JEDR IN TAL AMUSIH NA ULTR A Z VOČNEM IN MAGNETNORESONANČNEM SLIK ANJU MOŽGANOV. B: VZOREC MOŽGANSKE POŠKODBE NA MEJAH POVI- RIJ ARTERIJ, KI JO NAJVEČKR AT POVZROČI KRONIČ- NA PRENATALNA HIPOKSIJA . IZR A ZITO PATOLOŠKO Z VIŠAN SIGNAL V PREDELU SUBKORTIK ALNE BELE MOŽGANOVINE NA ULTR A Z VOČNEM IN MAGNETNO RESONANČNEM SLIK ANJU MOŽGANOV. FIGURE 2: PATTERNS OF BRAIN INJURY IN HYPOxIC-I- SCHEMIC ENCEPHALOPATHY. A : BR A IN INJUR Y PAT TERN IN VOLV ING THE DEEP GREY NUCLEI AND THALAMUS, TYPICALLY RESULTING FROM AN ACUTE PERINATAL ASPHY xIAL EVENT. THIS PATTERN IS CHAR ACTERIZED BY SIGNIFICANTLY ELE- VATED SIGNALS IN THESE REGIONS ON BOTH ULTR A- SOUND AND MAGNETIC RESONANCE IMAGING (MRI) OF THE BRAIN. B: BRAIN INJURY PATTERN OCCURRING AT THE WATERSHED AREA, OFTEN DUE TO CHRONIC PRE- NATAL HYPOxIA. THIS PATTERN IS MARKED BY PATHO- LOGICALLY ELEVATED SIGNALS IN THE SUBCORTICAL WHITE MAT TER ON ULTR A SOUND AND MRI OF THE BRAIN. Slovenska pediatrija 3/2024.indd 113 05/10/2024 14:04 114 | Slovenska pediatrija 2024; 31(3) Slikovne preiskave perinatalne možganske kapi Perinatalna možganska kap, ki se poja- vi od 20. tedna nosečnosti do 28. dni po rojstvu, ima ocenjeno prevalenco 1 na 1.100 živorojenih otrok; najpo- gostejša oblika je perinatalna arterij- ska ishemična možganska kap (PAIK) (2). Vloga slikovnega diagnosticiranja je potrditi diagnozo, ugotoviti naravo možganske kapi (arterijska ali venska) ter izključiti stanja, ki so le podobna kápi. Koristna je za opredelitev časa dogodka, prikaz razvoja in za napoved izida. Osnova pri diagnozi možganske kapi je prepoznavanje ishemične ali hemoragične spremembe v določe- nem žilnem povirju (2, 31). UZ, ki je pogosto prva slikovna preiska- va, ima za prikaz perinatalne ishemič- ne kapi v prvih 3 dneh po rojstvu nizko občutljivost ‒ 68 %; ta se med 4. ter 10. dnem poveča na 87 % (32). Dobro pri- kaže velike ishemične spremembe, per- foracijsko kap in trombozo zgornjega sagitalnega sinusa. UZ pa ima omejeno sposobnost pri prikazovanju majhnih perifernih sprememb, globoko ležečih sprememb in sprememb v zadnji kota- nji. Dopplerski UZ OŽ je pri diagnostici- ranju koristna preiskava, če se izvede v 24 urah po dogodku; lahko pokaže zmanjšan pretok in pulzacijo v prizade- ti arteriji. (32) Pri trombozi možganskih venskih sinusov se v talamusu ali v mož- ganskih prekatih pojavi krvavitev, ki jo je mogoče videti z UZ. Z dopplerskim UZ lahko neposredno prikažemo trombozo v površinskih možganskih venskih sinu- sih ali prepoznamo odsotnost pretoka, kar lahko kaže na prisotnost strdka; kljub temu pa z UZ zaradi omejene mož- nosti prikave skozi sonografska okna ne moremo prikazati globljih ven in spre- memb v parietalnih režnjih. V raziskavi 52 novorojenčkov so avtorji poročali, da z UZ preiskavo tromboza možganskih venskih sinusov ni bila prepoznana pri 63 % (33). Metoda izbire za diagnosticiranje peri- natalne možganske kapi je MRI, ki mora vključevati aksialno DWI in ADC, SWI slikanje in MR angiografijo, ter T2 in T1 sekvence. MR venografijo je potrebno opraviti, kadar sprememba ni omejena na žilno območje, v primeru krvavitve v prekate ali talamus pri donošenem novorojenčku ali če obstaja velik sum za vensko patologijo (33). V zgodnji, hiperakutni fazi PAIK, so UZ preiskava ter T1- in T2-sekvence MRI lahko normalne; približno 30 minut po akutni žilni okluziji in ob začetku ishemije je na DWI vidna hiperinten- zivnost z ustreznim nizkim signalom na ADC; dodatno dopplerski UZ lahko razkrije asimetrični možganski pretok krvi z izgubo pulzacije (33–35). V aku- tni fazi (24 ur do 1 tedna) dopplerski UZ pokaže izgubo pulzatilnosti z razvojem luksuzne perfuzije, ki se izrazi z visokim diastoličnim pretokom in nizkim rezis- tenčnim indeksom (33–35). Kombinaci- ja citotoksičnega in vazogenega edema v 24 do 48 urah po možganski kapi povzroči povečan signal na T2 sekven- ci MRI možganske skorje in bele mož- ganovine. Po drugi strani ADC doseže najnižjo vrednost 3. dan po dogodku, nato pa se poveča zaradi vazogenega edema in se psevdonormalizira 4.‒10. dan (33–35). Za kronično fazo (od 3. tedna) pa so značilne izgube volumna in različne stopnje glioze. Kasneje se razvije encefalomalacija, ki se kaže kot sprememba z nepravilnimi stenami in tankimi pregradami, napolnjena s teko- čino. Poleg tega lahko vidimo določeno stopnjo nenormalnosti parenhimskega signala v okolici spremembe (hiperin- tenzivni signal zaradi glioze) (33–35). Vloga slikovnih preiskav, predvsem MRI, je tudi v podajanju napovednih informacij; nevro-razvojni izidi se raz- likujejo glede na velikost in umestitev kapi (35). Študija, ki je preučevala dol- goročni izid pri 232 otrocih s PAIK do 13 let po dogodku, je pokazala, da je imelo 40 % otrok normalni razvojni izid, 33 % blage in 27 % zmerne do hude pomanj- kljivosti (35). Mesto arterijske možgan- ske kapi je pomemben dejavnik pri napovedovanju izidov. Možganska kap v povirju srednje možganske arterije, ki je najpogosteje prizadeto področje, je povezana s povečanim tveganjem za motnje gibanja, cerebralno parali- zo, kognitivne okvare, okvare vidnega polja in epilepsijo (35, 36). Nedavna mataanaliza 9 raziskav, ki so proučevale dolgoročne nevrorazvoj- ne izide, je pokazala, da so majhne možganske kapi povezane z manjšim tveganjem za cerebralno paralizo (RR = 0,263; p = 0,001) in epilepsijo (RR = 0,182, p < 0,001) kot velike; možgan- ska kap v povirju srednje možganske arterije ni bila povezana s pomembno drugačnim tveganjem za cerebralno paralizo in epilepsijo v primerjavi s kap- jo v povirju drugih žil (37). Slikovne preiskave krvavitev v možganske prekate pri nedonošenčku Skoraj 80 % krvavitev v možganske pre- kate (KMP) nastane v prvih 72 urah po rojstvu nedonošenega novorojenčka. V nekaterih primerih je krvavitev lahko prisotna že ob rojstvu ali pa se razvije do 96 ur po rojstvu (38–40). Domneva- jo, da je zmanjšana pojavnost dejav- nikov tveganja ob izboljšani oskrbi nedonošenčka omogočila postopno zniževanje incidence KMP. Dodatno se je incidenca KMP zmanjšala predvsem pri novorojenčkih mater, ki so pred porodom prejele steroide, saj ti stabi- lizirajo pretok v žilju germinativnega matriksa (38–40). KMP se običajno začne v nezrelih krvnih žilah v subependimalnem prostoru (t. i. subependimalna krvavitev). Lahko se razširi v prekate (KMP II. stopnje zapol- njuje manj kot 50 % volumna stranske- ga prekata; KMP III. stopnje zapolnjuje več kot 50 % volumna stranskega pre- kata, ki je tudi razširjen (38–40). Raz- širitev prekata po krvavitvi se razvije pri 25–50 % nedonošenčkov 7‒14 dni po hudi KMP. Z UZ lahko te spremem- be natančno vidimo in jih spremljamo: običajno izmerimo ventrikularni indeks (VI). VI je razdalja med falksom in stran- sko steno sprednjega roga stranskega Slovenska pediatrija 3/2024.indd 114 05/10/2024 14:04 Slovenska pediatrija 2024 | 115 prekata v koronarni ravnini v predelu foramna Monroe, ki ga primerjamo z normativnimi vrednostmi za gestacijsko starost) ter širino sprednjega in zadnje- ga roga stranskih prekatov v sagitalni ravnini. Na podlagi meritev se odloča- mo o terapevtski obravnavi (38–41). Naslednji pomembni zaplet KMP je hemoragična kap ob prekatih (HIP), ki nastane zaradi oslabljenega venske- ga dreniranja v medularnih venah bele možganovine ob prekatih. Z UZ ob pre- katih vidimo značilno enostransko, isto- stransko, trikotasto hiperehogenost v beli možganovini (38–41). Ehogenost spremembe se postopoma znižuje, prehodno se spreminja v eholucenco vse do nastanka ene ali več manjših porencefalnih cist, ki mejijo na stranski prekat. Velikost in mesto HIP pa napo- vedujeta izid. HIP v frontalnem režnju pomeni najmanjše tveganje za izid, tj. enostransko spastično cerebralno paralizo, medtem ko so novorojenčki s HIP-spremembo v trigonumu najbolj ogroženi za razvoj cerebralne paralize. Otroci s HIP v temporalnem režnju pa so bolj ogroženi zaradi možnih motenj vida in motenj v duševnem razvoju (15). Slikovne preiskave poškodb bele možganovine pri nedonošenčku Etiologija poškodbe bele možganovi- ne pri nedonošenčkih je večfaktorska in jo povezujejo z ranljivostjo nevronov in preoligodendrocitov, ki jih poškodu- je ekscitotoksično delovanje prostih radikalov (lahko že pred rojstvom), ki se sproži ob procesih ishemije in vne- tja. K nastanku okvare lahko prispevajo tudi motnje v možganskem pretoku, ki jih povzroče različni lokalni in sistemski dejavniki, kot npr.: arterijski krvni tlak, nasičenost arterijske krvi s kisikom, vrednost hematokrita in vsebnost oglji- kovega dioksida v krvi (2). Poškodbe bele možganovine, ki jih sre- čujemo pri nedonošenčkih, lahko raz- delimo v 2 skupini: klasična t. i. cistična obprekatna levkomalacija (c-PVL) in difuzna, necistična oblika. Patoana- tomsko pri klasični c-PVL nastane žariščna nekroza, malacija in izguba vseh celičnih elementov v možganovi- ni ob prekatih (2, 42, 38). Z UZ najprej vidimo nehomogeno povišano ehoge- nost, ki napreduje v cistične spremem- be, ki jih zelo lahko prikažemo z UZ; da jih sploh zaznamo, so izrednega pome- na serijske UZ preiskave, saj se cistič- ne spremembe razvijejo šele 2–4 tedne od začetka patološkega procesa. Kas- neje, v naslednjih tednih ali mesecih, se tekočina iz cist resorbira z adhezijo sten cist, hkrati pa nastaja glioza, ki se z UZ težko zazna. Posledica tega procesa je izguba bele možganovine – atrofija (2, 42, 38). Z UZ sledenjem sprememb kasneje ugotovimo dilatacijo stran- skih prekatov in tretjega prekata, razo- blikovanost stranskih prekatov, tanjšo plast bele možganovine okoli prekatov, tanek corpus calosum, široko intrahe- misferično fisuro in povečanje ekstra- cerebralnega prostora (2, 38, 42). Tako obseg in zlasti mesto cistične spre- membe sta pomembna za napoved izi- da pri otroku s c-PVL (2, 15). Še posebej visoko tveganje za razvoj cerebralne paralize je pri nedonošenčkih z obse- žnimi cističnimi spremembami v pari- eto-temporalnem režnju (43). Pri difuzni okvari bele možganovine je patofiziološko v ozadju poškodba premielinizirajočih oligodendrocitov z izrazito astrocitozo in mikrogliozo. Poškodba oligodendrocitov povzro- či pomanjkanje diferenciranih oligo- dendrocitov ter hipomielinizacijo, zaradi česar je zmanjšana prostorni- na možganov; z UZ in MRI ugotovljeni znaki, ki so posledica tega procesa, so predvsem tanek corpus calosum, širo- ka intrahemisferična fisura in povečanje ekstracerebralnega prostora (38, 41, 42). Bolj kakovostna antenatalna in peri- natalna oskrba prezgodaj rojenih novorojenčkov je vplivala na znižanje incidence c-PVL, kar so poročale števil- ne raziskave (2, 43). Zato so v več študi- jah, v katerih so analizirali spremembe v OŽ pri nedonošenčkih z MRI našli zelo majhno število otrok s c-PVL, a več takih z difuzno, subtilno okvaro bele možganovine, ki nastane zaradi proce- sa dismaturacije – motnje zorenja OŽ zaradi negativnih vplivov perinatalne poškodbe (hemoragične, vnetne, ishe- mične) in zunanjih dejavnikov (prehran- skih in okoljskih). Več študij, opravljenih v zadnjih 10 letih, je pokazalo, da je vlo- ga UZ pri prepoznavi subtilne okvare v beli možganovini omejena. Zato se kot zlati standard, tako za diagnostici- ranje kot za napoved izida, priporoča MRI (42, 43). V dveh nedavno objavlje- nih raziskavah, v katerih so avtorji pro- učevali povezavo med MRI in izidom otrok v starosti 5 in 9 let, so ugotovili, da so bile zmerne do hude patološke spremembe in spremembe v beli mož- ganovini povezane z nižjim verbalnim in celotnim inteligenčnim količnikom, viš- jo incidenco cerebralne paralize ter več- jo potrebo po dodatni učni pomoči (14, 18, 19, 43). V zadnjih letih so raziskave pokazale tudi povezavo med spremem- bo signala DWI v zgodnjem neonatal- nem obdobju s kasnejšim vedenjskim razvojem. Naprednejše MRI možnos- ti in njihove analiza (DTI anizotropi- ja) so razkrile, da je mikrostruktura pri donošenih novorojenčkih v sta- rosti 2 tednov povezana z nevrora- zvojnim izidom v starosti 2 let ter, da se možgani nedonošenčkov struktur- no razlikujejo od možganov zdravih donošenih dojenčkov. Pokazalo se je, da so zgodnje spremembe možgan- skih omrežij in njihovih mikrostruktur- nih značilnosti povezane s specifičnimi nevropsihološkimi pomanjkljivostmi po prezgodnjem rojstvu (40, 41). Slikovne preiskave zadnje kotanje V zadnjih letih je z uporabo dodatnih akustičnih oken vse bolj mogoče pre- poznati patološke spremembe v malih možganih. S povečanjem preživetja zelo prezgodaj rojenih novorojenčkov (gestacijska starost 24–28 tednov) in s pogostejšo rutinsko uporabo masto- Slovenska pediatrija 3/2024.indd 115 05/10/2024 14:04 116 | Slovenska pediatrija 2024; 31(3) idnega okna pri UZ preiskavi, se tako krvavitve kot ishemične spremembe v cerebelumu danes v tej skupini otrok prepoznajo pogosteje (5, 6). Mali mož- gani se v drugi polovici nosečnosti izredno hitro in zelo zapleteno razvija- jo (2). S t. i. trodimenzionalnim volume- tričnim UZ in vivo so ocenili, da se od 24. do 40. tedna gestacije volumen malih možganov poveča za 5-krat, njihova skorja pa za več kot 30-krat (2). Z UZ so poročali o pojavnosti krvavitve v male možgane pri 2–9 % nedonošenčkov (6, 14, 44, 45), medtem ko je MRI razkrilo krvavitev kar pri 15–20 % nedonošenčk- ov. Manjši delež z UZ ugotovljenih krva- vitev je posledica dejstva, da z UZ lahko ugotovimo le spremembe, ki so velike vsaj 4–5 mm (6, 14, 44, 45). Raziskave kažejo, da se krvavitev v cerebelum pogosto pojavlja skupaj s krvavitvijo v prekate oz. supratentorialno. V več štu- dijah so poročali, da so bile spremem- be v cerebelumu ugotovljene v 1. tednu po rojstvu, zato pri skupini novorojenč- kov z visokim tveganjem (gestacijska starost pod 30 tednov in/ali prisotnost supratentorialne krvavitve) priporočajo tudi UZ pregled skozi mastoidno okno. Z UZ spremljanjem pozneje lahko ugo- tovimo zmanjšanje volumna hemisfer malih možganov (44, 45). Čeprav bi po krvavitvi v cerebelum pri- čakovali pri otrocih predvsem težave v gibalnem razvoju, pa so avtorji, ki so analizirali izid pri otrocih zgolj s spre- membo v malih možganih brez supra- tentorialnih sprememb, ugotavljali predvsem zaostanek na govornem in duševnem področju, vedenjske motnje ter motnje avtističnega spektra. Samo poškodba vermisa pa je bila izključno povezana s težavami socialnega funk- cioniranja in z motnjami avtističnega spektra (46). Slikovne preiskave pri okužbi osrednjega živčevja Okužbe OŽ novorojenčka lahko raz- delimo na prirojene (pred ali med rojstvom), in tiste, pridobljene po rojstvu. Medtem ko so povzročitelji pri- rojenih okužb virusi in paraziti, so pri- dobljene okužbe praviloma bakterijske in redkeje glivične (2, 4). Pri prirojenih okužbah številni dejavni- ki, kot npr. čas okužbe in razvojna faza OŽ, v kateri okužba nastopi, ter imunski odziv gostitelja, skupaj določajo obseg posledic okužbe. S slikovnimi preiska- vami lahko kot posledico delovanja okužbe na možgane odkrijemo različ- ne oblike strukturnih nepravilnosti ter žariščne ali difuzne poškodbe parenhi- ma (2, 4). Barkovich in Lindan menita, da so slikovne preiskave koristne tudi za določanje časa, ko je prišlo do okužbe; tako se npr. lisencefalija pojavi pri okuž- bi pred 16.‒18. tednom, polimikrogirija pa kaže na okužbo okoli 18.‒24. tedna nosečnosti (47). Diagnozo vse pogoste- je postavljajo z UZ in MRI plodovega OŽ. Po rojstvu je UZ preiskava prva metoda diagnostične izbire: najpogosteje vidi- mo germinolitične cistične spremembe, lentikostriatno vaskulopatijo, spre- menjen signal temporalnega režnja in okcipitalne cistične spremembe. Z MRI lahko dodatno odkrijemo spremembe, kot so cerebelarna hipoplazija in migra- cijske motnje (2, 4). Alarcon in soavtorji so v raziska- vi novorojenčkov s prirojeno okuž- bo s citomegalovirusom in izoliranimi nenormalnostmi beline pokazali, da je bila prizadetost temporalnega režnja povezana s hudo izgubo sluha ali izgu- bo sluha v kombinaciji z zmernimi nevrorazvojnimi motnjami v 35 % pri- merov (48). Ugotovljeno je bilo, da ima odsotnost nenormalnosti v belini tem- poralnega režnja negativno napovedno vrednost in kaže na nizko tveganje za neugodne nevorazvojne izide (48). Ob okužbi z enterovirusom ali para- echovirusom UZ OŽ lahko pokaže difu- zno povišano ehogenost v obprekatni in globoki beli možganovini; prag za izvedbo MRI OŽ naj bo nizek pri novo- rojenčkih s konvulzijami oz. patološkim izvidom UZ. Podobne spremembe pri slikovnih preiskavah so prisotne tudi pri okužbi z rotavirusom (4, 49, 50). Okužba s Streptokokom skupine B je najpogostejša med bakterijskimi okuž- bami novorojenčka. Razpon poškodb, opredeljenih z UZ in MRI, je različen: vnetje leptomening, možganska ishe- mična kap, prizadetost globokih sivih jeder in subduralni empiem (4, 51, 52). Martis in soavtorji v svoji raziskavi o vlogi diagnosticiranja s slikovnimi pre- iskavami za napoved nevrorazvojnih izidov novorojenčkov z meningitisom, povzročenim s Streptokokom sku- pine B, poročajo, da so bile obsežne spremembe beline pri MRI povezane z neugodnim gibalnim izidom, medtem ko so obsežne in obojestranske spre- membe globoke sive možganovine korelirale z nenormalnim kognitivnim in gibalnim izidom (51). Zaključek Pri obravnavi nedonošenega ali bol- nega novorojenčka smo neonatologi dolžni posebno pozornost usmeriti v oceno delovanja OŽ, saj je le-to zara- di razvoja in številnih dejavnikov, ki vplivajo na njegovo strukturo in delo- vanje, še posebej ranljivo. Na oceno kliničnega stanja in na najdbe slikov- nih preiskav se nato nadgrajuje doda- tna, multidisciplinarna obravnava, in sicer tako diagnostična kot terapevt- ska. Kljub dejstvu, da je preiskava z MR postala širše dostopna in je v nekate- rih primerih še vedno zlati standard za prepoznavanje in opredelitev različnih možganskih poškodb, pa predstavlja UZ preiskava zaradi svoje neinvaziv- nosti in vse boljših tehnoloških zmoglji- vosti v rokah izkušenega preiskovalca, primarni pristop pri slikovnem diagno- sticiranju OŽ novorojenčkov. Literatura 1. Younge N, Goldstein RF, Bann CM, Hintz SR, Patel RM, et al. Survival and neurodevelopmental outcomes among periviable infants. N Engl J Med 2017; 376: 617-28. 2. Volpe J, Inder T, Darras B, de Vries L, du Pleiss A, Neil J, et al. Volpe′s Neurology of Newborns 6th ed., Philadelphia: Saunders, Elseivier 2018. 3. Tataranno ML, Vijbrief DC, Dudink J, Benders M. Slovenska pediatrija 3/2024.indd 116 05/10/2024 14:04 Slovenska pediatrija 2024 | 117 Precision Medicine in Neonates: A Tailored Approach to Neonatal Brain Injury. Front Pediatr 2021; 9: 634092. 4. Miller JH, Bardo DE, Cornejo P. Neonatal Neuroim- aging. Semin Pediatr Neurol 2020; 33: 100796. 5. Govaert P, Roehr CC, Gressens P. Cranial ultrasound by neonatologist. Pediatr Res 2020; 87(Sup.1): 1-2. 6. Dudink J, Steggerda SJ, Horsch S, et al. State-of- the-art neonatal cerebral ultrasound: technique and reporting. Pediatr Res 2020; 87: 3–12. 7. van Wezel-Meijler G, Steggerda SJ, Leijser LM. Cranial ultrasonography in neonates: role and limita- tions. Semin. Perinatol 2010; 34: 28–38. 8. AIUM Practice Parameter for the Perfor- mance of Neurosonography in Neonates and Infants. J Ultrasound Med 2020; 39(5): E57-E61. 9. Daneman A, Epelman M. Neurosonography: in pursuit of an optimized examination. Pediatr Radiol 2015; 45: S406–S412. 10. Demene C, et al. Ultrafast Doppler reveals the mapping of cerebral vascular resistivity in neonates. J. Cereb. Blood Flow Metab 2014; 34: 1009–1017. 11. Vinci Tiseo D, Colosimo A, Calandrino A, Ramenghi LA, Biasucci GD. Point-of-care brain ultrasound and transcranial doppler or color-coded doppler in critical- ly ill neonates and children. European Journal of Pedi- atrics 2024; 183: 1059–1072 . 12. de Vries LS, Benders MJ, Groenendaal F. Imaging the premature brain: ultrasound or MRI? Neuroradiolo- gy 2013; 55 (Suppl 2): 13-22. 13. Christensen R, de Vries LS, Cizmeci M. Neuroim- aging to guide neuroprognostication in the neonatal intensive care unit. Current Opinion in Pediatrics 2024; 36(2): 190-197. 14. Guillot M, Sebastianski M, Lemyre B. Comparative performance of the head ultrasound and MRI in detect- ing preterm injury and predicting outcome: A systemat- ic review. Acta Paediatr 2021; 110(5): 1425-1432. 15. Soltirovska Salamon A, Groenendaal F, van Haas- tert IC, Rademaker KJ, Benders MJ, Koopman C, de Vries LS. Neuroimaging and neurodevelopmental out- come of preterm infants with a periventricular haem- orrhagic infarction located in the temporal or frontal lobe. Dev Med Child Neurol 2014; 56(6): 547-55. 16. Barkovich AJ. Imaging of the Newborn Brain. Semin Pediatr Neurol 2019; 32: 100766. 17. Dubois J, Alison M, Counsell SJ, Hertz-Pannier L, Hüppi PS, Benders MJNL. MRI of the Neonatal Brain: A Review of Methodological Challenges and Neu- roscientific Advances. J Magn Reson Imaging 2021; 53(5):1318-1343. 18. Setänen S, Haataja L, Parkkola R, Lind A, Lehto- nen L. Predictive value of neonatal brain MRI on the neurodevelopmental outcome of preterm infants by 5 years of age. Acta Paediatr 2013; 102: 492–497. 19. Iwata S, Nakamura T, Hizume E, Kihara H, Takashi- ma S, Matsuishi T, Iwata O. Qualitative brain MRI at term and cognitive outcomes at 9 years after very preterm birth. Pediatrics 2012; 129: e1138–e1147. 20. Wisnowski JL, Wintermark P, Bonifacio SL, Smyser CD, Barkovich AJ, Edwards AD, et al. Neuroimaging in the term newborn with neonatal encephalopathy. Newborn Brain Society Guidelines and Publications Committee.Semin Fetal Neonatal Med 2021; 26(5): 101304. 21. Salas J, Tekes A, Hwang M, Northington F, Huis- man T. Head Ultrasound in Neonatal Hypoxic-Ischemic Injury and Its Mimickers for Clinicians: A Review of the Patterns of Injury and the Evolution of Findings Over Time. Neonatology 2018; 114: 185–197. 22. Annink KV, de Vries LS, Groenendaal F, et al. The development and validation of a cerebral ultrasound scoring system for infants with hypoxic-ischaemic encephalopathy.Pediatr Res 2020; 87 (Suppl 1): 59–66. 23. Ouwehand S, Smidt LCA, Dudink J, Benders MJNL, de Vries LS, Groenendaal F, et al. Predictors of Out- comes in Hypoxic-Ischemic Encephalopathy following Hypothermia: A Meta-Analysis. Neonatology 2020; 117 (4): 411–427. 24. Weeke LC, Groenendaal F, Mudigonda K, Blennow M, Lequin MH, Meiners LC, et al. A Novel Magnetic Res- onance Imaging Score Predicts Neurodevelopmental Outcome After Perinatal Asphyxia and Therapeutic Hypothermia. J Pediatr 2018;192:33- 40.e2. 25. Jagodic T. Napovedna vrednost točkovnikov magnetnoresonančnega slikanja možganov pri nov- orojenčkih s hipoksično-ishemično encefalopatijo Ljubljana: [T. Jagodic], 2022. IX, 57 f., ilustr. [COBISS. SI-ID 4086548]. 26. Troha Gergeli A, Škofljanec A, Neubauer D, Paro-Panjan D, Kodrič J, Osredkar D. Prognostic Value of Various Diagnostic Methods FOR long-term outcome of newborns after hypoxic Ischemic Encephalopathy Treated with hypothermia. Front Pediatr 2022; 7: 10: 856615. 27. Groenendaal F, de Vries LS. Fifty years of brain imaging in neonatal encephalopathy following perina- tal asphyxia. Pediatr Res 2017; 27;81(1–2):150–5. 28. Thayyil S, Chandrasekaran M, Taylor A, Bain- bridge A, Cady EB, Chong WKK, et al. Cerebral Mag- netic Resonance Biomarkers in Neonatal Encepha- lopathy: A Meta- analysis. Pediatrics 2010;1;125(2): e382 - 95. 29. Cowan F, Mercuri E, Groenendaal F, et al. Does cra- nial ultrasound imaging identify arterial cerebral infarc- tion in term neonates? Arch Dis Child Fetal Neonatal Ed 2005; 90: F252-F256. 30. Deeg, K. H. Sonographic and Doppler sonographic diagnosis of neonatal ischemic stroke. Ultraschall Med 2017; 38: 360–376. 31. Lee S, Mirsky DM, Beslow LA, Amlie-Lefond C, Danehy AR, Lehman L, et al. International Paediatric Stroke Study Neuroimaging Consortium and the Pae- diatric Stroke Neuroimaging Consortium. Pathways for Neuroimaging of Neonatal Stroke. Pediatr Neurol 2017; 69: 37-48. 32. Biswas A, Mankad K, Shroff M, Hanagandi P, Krishnan P. Neuroimaging Perspectives of Periantal Arterial Ischemic Stroke..Pediatr Neurol 2020; 113: 56-65. 33. Dunbar M, Kirton A. Perinatal stroke: mechanisms, management, and outcomes of early cerebrovascular brain injury. Lancet Child Adolesc Health 2018; 2(9): 666-676. 34. Dinomais M, Hertz-Pannier L, Groeschel S, Chabri- er S, Delion M, Husson B, Kossorotoff M, Renaud C, Nguyen The Tich S; AVCnn Study Group. Long term motor function after neonatal stroke: Lesion localiza- tion above all. Hum Brain Mapp 2015; 36(12): 4793-807. 35. Pabst L, Hoyt CR, Felling RJ, et al. Neuroimag- ing and Neurological Outcomes in Perinatal Arterial Ischemic Stroke: A Systematic Review and Meta-Analy- sis. Pediatric Neurology 2024; (157): 19 – 28. 36. Mohammad K, Scott JN, Leijser LM, Zein H, Afifi J, Piedboeuf B, de Vries LS, et al. Consensus Approach for Standardizing the Screening and Classification of Pre- term Brain Injury Diagnosed With Cranial Ultrasound: A Canadian Perspective. Front Pediatr 2021. 8; 9: 618236. 37. Parodi A, Govaert P, Horsch S, Bravo MC, Rameng- hi LA, eurUS.brain group. Cranial ultrasound findings in preterm germinal matrix haemorrhage, sequelae and outcome. Pediatr Res 2020. 87(Suppl 1):13–24. 38. Babnik J. Možganska krvavitev nedonošenčka. In: Paro Panjan D, ur. Neonatalna Nevrologija: znanstvena monografija, Klinični oddelek za neonatologijo, Pedi- atrična klinika, UKC; 2014. p. 21-43. 39. Soltirovska Šalamon A, Paro Panjan D. Pomen ultrazvočne preiskave pri prepoznavanju poškodbe osrednjega živčevja pri nedonošenčkih. Zdravniški vestnik: glasilo Slovenskega zdravniškega društva 2018; 87: 473-82. 40. Roychaudhuri S, Côté-Corriveau G, Erdei C, Inder TE. White Matter Injury on Early-versus-Term-Equiva- lent Age Brain MRI in InfantsBorn Preterm. AJNR Am J Neuroradiol 2024. 7; 45(2): 224-228. 41. Rees P, Callan C, Chadda KR, Vaal M, Diviney J, Sabti S, et al. Preterm Brain Injury and Neurodevelop- mental Outcomes: A Meta-analysis. Pediatrics 2022; 1; 150(6): e2022057442. 42. Steggerda SJ, et al. Posterior fossa abnormalities in high-risk term infants: comparison of ultrasound and MRI. Eur. Radiol 2015; 25: 2575–2583. 43. Fumagalli M, Parodi A, Ramenghi L, Limperopou- los C, Steggerda S, eurUS.brain group. Ultrasound of acquired posterior fossa abnormalities in the newborn. Pediatr Res 2020; 87(Suppl 1): 25–36. 44. Kim SH, Shin SH, Yang HJ, Park SG, Lim SY, Choi YH, et al. Neurodevelopmental outcomes and volumet- ric analysis of brain in preterminfants with isolated cer- ebellar hemorrhage. Front Neurol 2022; 1; 13: 1073703. 45. Barkovich AJ, Lindan CE. Congenital cytomeg- alovirus infection of the brain: Imaging analysis and embryologic considerations. AJNR Am J Neuroradiol 1995; 15 (4) 703-715. 46. Alarcón A, de Vries LS, Parodi A, et al. Arch Dis Child Fetal Neonatal Ed 2024; 109: F151–F158. 47. Amarnath C, Helen Mary T, Periakarupan A, et al. Neonatal parechovirus leucoencephalitis- radiological pattern mimicking hypoxic-ischemic encephalopathy. Eur J Radiol 2016, 85: 428-434. 48. Verboon-Maciolek MA, Truttmann AC, Groenendaal F, et al. Development of cystic periven- tricular leukomalacia in newborn infants after rotavirus infection J Pediatr 2012; 160: 165-168. 49. Martis JM, Bok LA, Halbertsma FJ, van Straaten HL, de Vries LS, Groenendaal F. Brain imaging can pre- dict neurodevelopmental outcome of Group B strep- tococcal meningitis in neonates. Acta Paediatr 2019; 108(5): 855-864. 50. Tibussek D, Sinclair A, Yau I, Teatero S, Fittipaldi N, Richardson SE, et al. Late-onset group B streptococ- cal meningitis has cerebrovascular complications. J Pediatr 2015; 166: 1187–92.e1. doc. dr. Aneta Soltirovska Šalamon, dr. med. (kontaktna oseba / contact person) Klinični oddelek za neonatologijo Pediatrična klinika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Bohoričeva ulica 20 1000 Ljubljana, Slovenija in Katedra za pediatrijo Medicinska Fakulteta Univerza v Ljubljani e-naslov: aneta.soltirovska@kclj.si prispelo / received: 20. 6. 2024 sprejeto / accepted: 30. 6. 2024 Soltirovska Šalamon A. Slikovne preiskave: okno v strukturne nepravilnosti in poškodbe osre- dnjega živčevja pri novorojenčkih. Slov Pedia- tr 2024; 31(3): 110−117. https://doi.org/10.38031/ slovpediatr-2024-3-02. Slovenska pediatrija 3/2024.indd 117 05/10/2024 14:04