POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SlCTHISfcl fetulnr Slnsifv (thclatikcga ttaištoa m Stoireiijp v Uubllani $1. 2 februar letnik XXXVII Vsebina: Izboljšave panjev . .• . . . r.........17 Kotiček za radovedneže...........26 Pomladansko pitanje in njega vpliv na čebele . 20 Društvene vesti...............26 Opazovalne postaje.............22 Vesti iz podružnic .............23 Medenje hoje v letu 1933 na Notranjskem . . 23 Drobiž...................30 Nekaj čebelarskih spominov.........24 Listnica uredništva.............32 Domač slovenski zavarovalni zavod je VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti V zavarovanje sprejema: 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah, 4. Zavarovanje proti vlomu. 5. Posmrtninsko zavarovanje Karitas. 6. Vse vrste zavarovanj nezgod, jamstva in kaska. Zastopniki v vseh mestih in farah. 1. Proti požaru : a) raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom gradbe ; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako ; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu in steklo proti ubitju. TVRDKfl A. VOLK LJUBLJANA, RESLJEVA C. 10 VELETRGOVINA ZA RAZNE MLEVSKE PROIZVODE IN ŽITO Vam more postreči po ugodnih cenah z najfinejšo banaško moko. Za uspešno rejo domače perutnine Vam nudi razna močna umetna krmila, kakor ribjo moko in mesno moko. Dalje za prehrano vseh vrst domačih živali pšenične otrobe, krmilno moko, riževo moko in drugo. — — Zahtevajte ponudbe! Mali oglasi Prodam prazne A.-Ž. panje po Din 120—, in sicer 2 nova in 2 eno leto stara panja. Franc Pritekel, Gradež, p. Turjak, Prodam 200 kg cvetličnega medu po Din 15-—, Vzorec proti nakazilu Din 4-— v znamkah je na razpolago. Alojzij Verbošek, Zibika, p. Pristava. Prodam med brezhibne kakovosti, 35 kg cvetličnega in 100 kg ajdovega. Prodajal bom tudi roje z drevesa, Josip Žuman, Šafarsko preko Ljutomera. Čebelarska podružnica v Trbovljah proda po ugodni ceni 1 parni topilnik in 1 stiskalnico za satje. Orodje je v dobrem stanju. Cene po dogovoru. Ponudbe na podružnico. Prodam 3 nove A.-Ž. panje, obljudene z močnimi družinami in dovoljno medeno zalogo, Prodam tudi 9 praznih A.-Ž. panjev, že rabljene, toda dobro ohranjene. Cena po dogovoru. Jože Šetina, Gotna vas 7, p. Novo mesto. Kupim 5 obljudenih A.-Ž. panjev. Ponudbe je poslati na naslov: Anton Jankar, Po-dreče, p. Smlednik, Prodam 8 A.-Ž. panjev čebel, so novi, lansko leto narejeni, točno po meri. jNaslov se izve pri Čebelarski podružnici v Kranju. Članarina (naročnina) znaša letno Din 35*— (za inozemstvo Din 46-—) Slpwnshi tfhflHf Urejuje: AVGUST BUKOVEC, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 14 Številka Slasiic fetotantega toga za Storogjjo v linhljani Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljati na »Čebelarsko društvo za Slovenijo« v Ljubljani. — Naslov za blagovne pošiljke (vosek), naročila za čebelarske potrebščine: Društvena Čebelama, Ljubljana, Pražakova ulica 13 Društveno tajništvo v Ljubljani, Poljanska cesta št. 13/1, telefon 38-38 U£|ubliani, dne i. fetmiatial934 letnik XXXVII JZllCl)ŠIW£ IMIHf®!? Janko Babnik — Vič Namen čebelarstva je, pridelati na najcenejši in najbolj priprost način čim več medu in voska. Ako pa opazujemo pri nekaterih čebelarjih razne panji in drugo čebelarsko orodje, kmalu spoznamo, da se vsi čebelarji ne ravnajo po teh načelih. Le oglejmo si malo, kaj vse so še posamezniki »izumili« in izboljšali pri A.-2. panju. Ali so pa vse te izboljšave tudi v korist čebelarju in čebelarstvu sploh, je pa še vprašanje. Bil je čebelar, kateremu so pod njegovim nadzorstvom izdelali posebne A.-2. panje, ki jim skoraj ni bilo para. Vsak panj ga je stal okrog 700 do 800 Din. Pa saj končno še niso bili predragi, če upoštevamo, da je bilo v panju skoraj toliko mehaničnih naprav, kakor v kakem zelo kompliciranem avtomatu. Malo je manjkalo, pa bi bilo žrelo bruhalo iz panja lončke medu, <če bi bili spuščali v ta »avtomat« dinarje. Pritisnil si na razne gumbe, pa so se zapahi pri žrelu odpirali in zapirali, sati so se na sankah vsi hkrati pripeljali venkaj. Brado pri verandi je bilo mogoče zapreti le tedaj, če je čebelar uporabil svoj tozadevni izum. Da bi se čim manj čebel strlo pri pregledovanju, je nabil po vsej dolžini spodnje letvice vsakega satnika 2 mm •visoko in 1 mm debelo železno drsalko. Kako so se odpirala okenca in vrata s pomočjo varnostnih gumbov, kakšna je bila priprava za pitanje, kakšna za prezračevanje in drugo, o tem bi bilo preobširno pisati. Omenjam le na kratko, da so vse izboljšave lepo ubogale svojega izumitelja, dokler ni bilo čebel v panjih. Ko jih je obljudil, se je pa žival tako prestrašila gospodarjevih izumov, da jih je kmalu pre-vlekla in zasmolila z zadelavino, pa je bilo avtomata konec. — Lepo bi bilo, ako bi mogli odvzemati med, ne da bi bilo treba ometati čebele s satja. Ta nedostatek so hoteli odpraviti na ta način, da so vdelali v sprednjo steno panja begalnico. Skozi nje naj bi odhajale vse čebele iz medišča in čebelar bi potem lahko odvzemal polne sate brez čebel. Prav lepo! Toda če so panjovi slabi, tako ali tako ni zgoraj veliko čebel in tudi ne medu, če so pa močni, jih pa tudi po be-galnici ni mogoče pregnati iz medišča. Blaženega leta 1928 sem rekel čebelarju, ki je imel v vseh panjovih begalnice, da ima lahko delo pri odvzemanju medu, ker mu čebele same grejo iz medišč. Z nekako nejevoljo mi je odvrnil: »Dobro bi bilo, ako bi šle, samo kam naj gredo, ko jih pa pred vsakim žrelom priseda za dober roj.« Panjove z begalnico je pa le imel, četudi mu ta ni nič koristila. Ko se navdušenje za kako »izboljšavo« nekoliko poleže, se pojavi zopet nov izum na čebelarskem obzorju. Koliko hvale so 17 svoj čas peli A.-Ž. panjem z žlebičjem. Začetniki niso vedeli, kdo bi jih bolj priporočal. Starejši in večji čebelarji, ki so imeli nekoliko več skušnje z A.-Ž, panji, niso smeli niti omeniti, da jim ta novost ni preveč všeč, ker ni praktična. Povsod — samo žlebičje! Danes je večina teh panjev že predelanih v navadne A.-Ž, panje prvotnega sestava. Kmalu bo tak panj mogoče videti le še v muzejih, kot svarilo pre-vnetim izumiteljem, naj vsako stvar prej sami dobro preizkusijo, preden jo priporočajo neizkušenim čebelarjem. Doba verand še ni stara. Njih oblika je tako različna, kakor oblika verand pri raznih stavbah. Včasih je visoka, včasih nizka, temu bolj ugaja, ako sega bolj globoko v panj, onemu zopet, da je le tolika, da lahko baha, da ima panje z verando. Ako bi hotel ponavljati vse, kar se je pisalo in govorilo o tem, bi lahko napisal celo brošuro. Vse dobrote pa ne odtehtajo glavne in največje hibe, ki tiči v tem, da lahko vsakdo, bodisi iz hudobnosti, bodisi iz nevednosti, posebno otrok, zapre vse panjove, da se čebele podušijo, osobito kadar jih imamo brez izvežbanega nadzorstva zunaj na paši. Še mnogo drugih izboljšav pri A.-Ž. panju je odšlo brez posebne slave in tudi brez žalovanja v večnost. Kolikor razstav, toliko novih izumov! Začetniku se je res težko odločiti za ta ali oni sestav tega panja. V 9. številki lanskega »Slov. Čebelarja« je g. Žnidaršič opisal zopet novo obliko svojega panja. Pretehtal sem vestno vsako njegovo besedo, sleherni njegov argument, ki skuša z njim dokazati umestnost in pomembnost posameznih sprememb v dosedanjem A.-Ž. panju. Ogledal sem si panj osebno od vseh strani, pa moram le reči, da zelo dvomim, da bi si panj nove oblike utrl pot v širše kroge čebelarjev, kakor prvi. Nisem konservativen! Saj sem bil med prvimi, ki so začeli čebelariti v A.-Ž. panjih. Letos sem obhajal srebrni jubilej, odkar sem si nabavil prvi tak panj. Spo-polnil sem svoje čebelarstvo z vsemi iz- boljšavami, ki so se mi zdele praktične. Za sedanjo novo obliko A.-Ž. panja pa se ne morem in ne morem ogreti. Edina prednost, ki jo ima, je, da imajo čebele pri prevažanju veliko zraka. Vprašanje pa je, če je tudi sicer praktičen za prevoz. Pred očmi imam čebelarje, ki prevažajo večje število panjev iz kraja v kraj. Tak čebelar mora gledati, da so panjovi z najmanjšim trudom v kratkem času pripravljeni za prevoz. Predočimo si le, da mora čebelar svoje čebele v novih panjih prepeljati v zgodnjo spomladansko pašo. Vzeti mora s seboj vsaj sprednje slamnice. Koliko časa mu vzame samo odstranitev slamnic iz panja in njih povezovanje, da jih med potjo ne pogubi! Slamnice pa mora odstraniti spredaj in zadaj, ker drugače ne more uporabljati prečnih zapor, ki varujejo okenca in z njim vred sate, da vse skupaj ne pade ven. Sprednjo slam-nico bo čebelar sploh vedno moral voziti s seboj, ker brez nje si ne moremo misliti tega panja. Kako bodo sicer čebele prenašale razne vremenske spremembe, ko bo imel zrak prost dostop naravnost skozi prazen prostor spredaj med premično končnico in okenci. Rad bi videl ta prostor brez slamnice takrat, ko se odtrga paša in se začne ropanje, posebno ob ajdovi paši, ko bo iz panjev naravnost odhajal močan duh po medu. Neprestano priporočajo, naj panjev med ajdovo pašo nikar ne odpiramo, da ne privabimo roparic, Teh panjev pa sploh ne bo treba odpirati, ker bodo itak vedno na stežaj odprti. Znano je, da pri ropanju stikajo roparice najraje po režah panja pri vratcih in silijo notri. Tudi če bi bila slamnica spredaj notri, ne bo nikdar tako tesno zapirala, da ne bi ob straneh uhajal medeni duh. Za žrelo pri novem panju naj služi za-klopnica pri spodnjem okencu. To deščico moramo po novem pred prevozom obrniti in panj je zaprt. Zelo kratko povedano, samo ako bi se dalo to tudi tako izvršiti, posebno če so panjovi precej živalni. Vsak, ki prevaža čebele, že ve, koliko preglavic mu včasih napravlja kak srborit panj. Pri 18 novem panju je treba najprej omesti čebele z deščice, potem šele jo je mogoče obrniti in z njo panj zamašiti. Kdor bo pa ob hudi vročini vzdržal, da bo to opravil recimo pri 100 panjih, bo pač dosegel rekord v pikih, četudi bo zavarovan pred čebelami z vsemi modernimi sredstvi. (Najboljše je, da panje za prevoz zamašimo s starimi belimi cunjami. Teh čebele ne razgrizejo, mokrota jim ne škoduje, se dobro oprimejo v žrelu in jih pri odpiranju lahko hitro odstranimo.) Trden ta panj tudi ne bo preveč. Saj je obod tako rekoč brez vsake opore. Štirje železni kotniki na vsakem koncu ne bodo dolgo vzdržali, Pritrjeni so z železnimi vijaki, ki pa kakor je znano, kaj kmalu zarjave in sami izpadejo iz lesa, posebno spredaj, kjer so bolj izpostavljeni mokroti, osobito kadar so čebele na paši, kjer navadno nimajo preveč široke strehe. Tudi bo pri sprednjih vratih rado zamakalo, kadar bo deževalo z vetrom. Napojila se bo slamnica zunaj od dežja, znotraj pa od čebel tako, da bo plesnila in jo bo težko presušiti. Posebno prednost vidi g. Žnidaršič pri svojem novem panju v tem, da čebele lahko opravljamo od spredaj. To se prav lepo vidi na sliki, ki jo je objavil SI. Č. z njegovim člankom vred in ima čebelar posla le s štirimi panji ter stoji ob strani. Toda že tiste čebele za hrbtom g. Žnider-šiča panj tiho obtožujejo. Če pa ima čebelar pred seboj celo skladovnico panjev, pa ne vem, kako bo s pregledovanjem. Najlažje panjove pregledujemo tedaj, kadar je mnogo čebel zunaj, torej za časa leta. Kdo bo le motil čebele spredaj pred pa-njovi, posebno ob dobri paši? Kožico bo tudi moral postaviti pred panjove, ker navadno ne zadostuje, da pregledamo samo en sat. Nevarnost, da matica odleti, je v šumu spredaj mnogo večja, nego zadaj. Kadar pa matice v popoldanskih urah izle-tavajo na praho, tedaj naj čebelar hodi pred panjove le v najnujnejših primerih (rojenje, ropanje itd.). Tudi je sploh kakršnokoli opravljanje čebel od zadaj bolj pri- kladno, ker vse čebele sproti odletavajo, spredaj pa priletavajo. Ropanje mnogo prej povzročimo z opravljanjem čebel od spredaj kakor pa od zadaj. Neki precej naobražen čebelar je ogledoval panj novega sestava in je na koncu izrekel prav značilno sodbo: »Eno praktično stran ima pa le novi panj, sicer ne za čebelarja, ampak za tatove. Ti so kradli doslej med samo od zadaj, sedaj ga bodo pa lahko tudi od spredaj in jim ne bo treba ulamljati v čebelnjake.« Del poezije slovenskega čebelarstva s tem panjem zopet izginja. Stari čebelarji so bili vajeni svojih včasih celo zelo lepo poslikanih končnic, Z uvedbo modernih panjev je ta domača umetnost izginila. Panjove največkrat le z barvo spredaj pre vlečejo, redkokdaj vidimo tudi kako sliko. Poslikane končnice so se tudi dobro ohranile, ker so v starih časih čebelarili večinoma na stalnih mestih, med tem ko bi sedaj med prevažanjem preveč trpele. Pa če so panjovi spredaj lepo pobarvani, ima skladovnica ali čebelnjak vendar še nekoliko zunanjega lica, ki razveseljuje srce in dušo. Začudeno bo pa marsikdo premišljeval, ko bo videl večji sklad novih panjev in čebele ne bodo izletavale, ali ima pred očmi umno čebelarstvo ali kun-čjerejo. Panjovi novega sestava so opremljeni tudi s posebnimi satniki. Vsak zase je že pitalnik. Zgornja letvica je ojačena in izdolbena, V izdolbino nalijemo klajo, in sicer v vsako posebej. Kako se bo ta naprava obnesla, kadar bodo panjovi močno živalni, bo pokazala praksa. Že pri sedanjih panjih imamo spomladi, aprila meseca, kadar jih pregledujemo, sitnosti s čebelami, ki prihajajo iz plodišča in uhajajo pod slamnico v medišču. Preden bomo pri novih panjih zaprli zaklopnico pri rešetki, ki jo bomo morali odpreti, da v koritca nalijemo klaje, bo zgoraj vse živo čebel. Kaj pa potem? Velika hiba novega panja je, kakor sem že omenil, premična sprednja končnica. Naj ukrenemo kar hočemo, nikdar ne bomo mogli preprečiti, da bi pri 19 dežju z vetrom po režah ne zamakalo. Kako bomo potem napeto končnico ven jemali in koliko časa bo zdržala, ne da bi začela trohneti, se bo pa naglo pokazalo. Tendenca naprednega čebelarstva je in mora ostati, da panji niso prekomplicirani. Čim manj premičnih delov imajo, tem prijetnejše je v njih čebelariti. Z novim panjem se je pa stanje v toliko spremenilo, da ima panj namesto dveh okenc štiri, namesto dveh prečnih zapor štiri, dvoje vratc, tri slamnice in še več drugih novosti. Torej vsega dovolj, da bo veselje čebelarja začetnika čim večje in mnogo preveč pa za čebelarja praktika. Iz navedenega je razvidno, koliko različnih izboljšav smo že doživeli pri prvotnem A.-Ž, panju. Največ jih je tako zginilo, kakor so prišle, nekaj, ki so bile praktične, so se pa obdržale. Zato je treba zelo previdno postopati, preden uvedemo med širše čebelarske kroge kako novost. Vsako reč naj poprej nepristranski čebelarji dobro preizkusijo. Potem bo izostalo marsikatero drago plačano naročevanje. Take preizkuse pa mora izvesti osrednje društvo, ki je v prvi vrsti poklicano, da skrbi, da čebelarji ne zaidejo v zagato. Pomladanske pitanje in njega vpliv na čebele Julij Mayer — Dob S pomladanskim pitanjem zasleduje čebelar dva namena. V prvem primeru hoče dopolniti zalogo medu, ki se je preko zimskih mesecev znatno zmanjšala, v drugem pa želi doseči čim hitrejši napredek plemenjakov. Kakor se močno razlikujeta oba namena, tako se tudi močno razlikujeta oba postopka pri pomladanskem pitanju. V naprednem čebelarstvu bi prav za prav ne smelo biti govora o rednem dopolnjevanju zaloge spomladi. Skrben čebelar je svoje plemenjake preskrbel z zadostno zimsko hrano že jeseni. Dodal jim je, česar so imele premalo. Najbolje se ob- nese sladkorna raztopina v razmerju 10 kg na 8 ali 7 1 vode. Na sladkorju čebele vsaj tako dobro prezimujejo kot na medu, vsekakor pa gotovo bolje, nego na gostem gozdnem medu. Nabrane medene zaloge potem čebele načnejo šele na pomlad, ko plemenjaki že močno goje zalego, ki rabi za čvrst razvoj le med in obnožino. Marsikateri čebelar pa že februarja meseca nima povsem mirne in čiste vesti zaradi zadostne zaloge. Zato jih pogosto vidimo, kako v drugi polovici meseca februarja in ves marec hodijo z lončkom medu k čebelam in jim pokladajo dan na dan kepico strdi... Pa ne delajo prav! Pomladansko dopolnjevanje zaloge moramo izvršiti naglo in v velikih porcijah. Skoro bi rekel: vse delo mora biti izvršeno v 24 urah! Pokladati pa moramo čist, le nekoliko z vodo razredčen med. Sladkorna raztopina sedaj ni več na mestu in naj bo le za krmljenje v resnični sili. V februarju in marcu ne kaže čebel preveč in predolgo razburjati s pitanjem. Takrat so še vedno stisnjene v zimsko gručo, dasi v njeni sredini že negujejo mlad zarod in vlada tam prav prijetna toplota. V splošnem pa čebele še dovolj mirno ždijo, in poraba medu je omejena na najpotrebnejšo količino. Kaj pa se zgodi, če ob tem času po-kladamo panju? Duh toplega ajdovega pitanca se razširi po plodišču in vznemiri čebele. Ves panj se razburi; nemirne čebele izredno hitro zvišajo toplino v panju in navalijo na klajo v pitalniku. Močno se prerivajo ter naglo prenašajo hrano v satje. Vse to pojačano življenje proizvaja toploto! V panju se toplina viša in viša, čebele začenjajo izločevati odvišno vodo iz pitanca. Vsakdo je gotovo že opazoval, kakšna prijetna toplota puhti takrat iz panjevega žrela. Ali ni to oddajanje toplote v tem času naravnost razsipnost in potrata? In če pomislimo, da gre vsako zvišanje topline v plodišču na rovaš večje porabe medu, bomo morali priznati, da je pomladansko pitanje naravnost razsipanje hrane. 20 Pa še na eno škodo hočem opozoriti, na škodo, ki si jo dela čebelar sebi in čebelam s tistim počasnim in potratnim pitanjem. Ob tem času bi morale čebele še počivati, pa morajo mnogo delati in se gibati. Ni čuda, če porabijo izredno mnogo hrane, mnogo več nego bi je potrebovale sicer v mirnem zimskem žitju. Ker čebele same jemljejo mnogo več hrane, pitajo obilneje tudi matico, ta pa zopet obilneje zalega. Več zalege pa potrebuje zopet mnogo več hrane in — ali so vam sedaj razumljive tožbe teh čebelarjev, da sicer pokladajo čebelam čist med, pa prav nič ne zaleže. Čebele so vedno suhe ... Torej, dodajajmo in dopolnjujmo medeno zalogo že jeseni in ne dražimo s pokla-danjem čebel spomladi. Kdor pa mora iz kakršnegakoli vzroka na pomlad pitati, naj to opravi na kratko in zadostno. Povsem drugače postopamo pri premišljenem (špekulativnem) pitanju. V naših krajih se začenja glavna pomladanska paša, ko zacvete sadno drevje in travniške cvetlice, torej nekako sredi majnika. Gotovo si želi vsak čebelar, da bi njegove čebele izkoriščale ta glavni in izdatni medeni vir kar najbolj dolgo in najbolje, ker le potem si more obetati polne posode zlatorumenega dehtečega »cvetličnega«. Temeljito izkoristiti pašo pa more le tisti panj, ki je ob začetku glavne paše že dosegel višek moči. Ob normalnih prilikah panji v aprilu že prav dobro in lepo zalegajo. Narava jim nudi že nekaj bere na vrbi in nekoliko tudi na črešnji in borovnici. Pa so presneto redko sejana leta, da lepo vreme aprila meseca traja, in da čebele morejo izkoristiti medene vire. Navadno je vreme vihravo, dež, mrzli vetri in celo sneg. Ple-menjaki napredujejo stalno, četudi počasi. Naglega napredka ne smemo pričakovati, ker manjka močne pobude narave. Že naši predniki so skrbno zasledovali te naravne vire in so pridno prevažali in prenašali svoje kranjiče v pomladansko pašo na resje, z resja na črešnjo in končno še na borovnico. Dosegli so svoj namen: panji so imeli izdatne naravne medene vire za spodbudo k obilnemu zaleganju, Žal, da je med nami malo tistih srečnih čebelarjev, ki bi jim domača okolica nudila te pomladne dobrote. Naši panji se nič kaj prav ne razvijajo in ko pride glavna pomladna paša, je ne morejo izkoristiti. Zato pa bodi skrb vsakega naprednega čebelarja, da doseže — kljub manjkajoči naravni spodbudi — živahen napredek svojih panjev in da bodo na višku razvoja še pred glavno pašo ali vsaj hkrati z njenim začetkom. Kako pa bomo to dosegli? Že čebelar začetnik ve, da so potrebni 3 tedni za razvoj čebele od jajčeca do godnosti. Zato je lahko izračunati, da morajo biti jajčeca zaležena najmanj tri tedne pred glavno pašo v domačem kraju, če hočemo, da bodo ob začetku glavne paše zapustile celice stotine in stotine marljivih čebel. Vsa ta množina mora biti v jajčecih v drugi polovici aprila, če jih hočemo imeti nekako pred sredo majnika izležene. Naštevaje vsa ta dejstva vzamemo pravilen in pravočasen razvoj čebelnega ple-menjaka v svoje roke in sami določimo čas izrednega razvoja do skrajne mere. Mi sami nudimo čebelam to, kar jim skopa narava odreka — mi jim dajmo medu na ta način, da jim pokladamo, ali kakor so včasih rekli, da jih špekulativno pitamo. Običajno se razdeli doba tega pitanja v tri dobe po en teden. Začenjamo pa s pitanjem 3—4 tedne pred glavno pašo. Prvi teden pokladamo panjem vsak večer po eno zajemalko le malo razredčenega ajdovega medu. Sladkorna raztopina ni za ta namen! Čebele izredno hitro pospravijo med iz pitalnika, posebno če je malo topel. Zaradi prenašanje hrane v satje je ves panj močno razburjen, vse čebele so zaposlene, toplina v panju se zaradi obilega dela znatno zviša. Pitamo vsak dan ali pa vsa-iega drugega dne. V panju je zaradi tega dotok medu nenadno močan. Ali ni, kot ji narava nudila obilo bere na cvetju? 21 Matica je že prej pridno zalegala, sedaj pa zalega še bolj, ker jo čebele močneje pitajo zaradi »dobre paše«. Že po prvem tednu je v panju mnogo več zalege. Drugi teden navadno damo panjem dvojno količino medu prvega tedna. Dotok medu postane stalen in še večji. Naravna posledica je, da matica še obilneje zalega. Panji so medtem postali že izredno močni. Mi pa še tretji teden nadaljujemo s pitanjem. Sedaj pokladamo sleherni večer trikratno količino medu. »Paša« se je zopet zboljšala! Sedaj dobe čebele tudi fže v naravi marsikatero kapljo medu, pa še obilo obnožine. Obnožina pa je za ugoden razvoj zalege enako potrebna kot med. Tako smo tri tedne zapored dovajali panjem močan tok medu, tako nekako: »paša« je bila dobra. Po končanem pitanju se je nakopičilo v panju mnogo zalege, ki v najrazličnejšem razvojnem stanju oznanja blagostanje plemenjaka. V kratkem bo mnogo zalege, ki jo je matica zalegla ob začetku pitanja, zapustilo celice in mlade čebele bodo prežale, kdaj naj izlete na pašo. Pa jo vreme zagode kot lani: ves maj je bil deževen in še pol junija povrhu! Prijatelj, sezi molče v posodo za med, v mošnjo po denar za sladkor in daj panjem, kar nujno potrebujejo — hrane. Špekula-tivno pitanje je zelo oster in dvorezen nož! Opozoriti moram še na nekaj. Ne misli, prijatelj, da panjem zadostuje tista trohica hrane, ki mu jo pri špekulativnem pitanju natočiš v pitalnik! Ne! Ta količina je le za sproti, kakor pravimo. Zlasti ne pitaj plemenjakov, o katerih dvomiš, imajo li še dovolj lastne medene zaloge, kajti množina zalege, ki jo dosežemo s špekulativ-nim pitanjem, potrebuje prav mnogo hrane. Sicer pa ne bo prav nič škodovalo, ako koncem vsakega tedna damo plemenjaku vsaj 1 1 dobrega pitanca, da mu ne bo zmanjkalo hrane. Glej, da se ti ne pripeti, kot se pomlad za pomladjo godi po naših kmetiških čebelnjakih! Dan na dan kažejo čebelam medene žlice. Ker se to stalno godi, je to res nekako špekulativno pitanje, ki vzpodbuja matico k močnejšemu zaleganju. A to pitanje je nezadostno. Panji porabijo za zalego še zadnje zaloge svojega medu, narava jim pa še ne nudi izdatnejše paše. Čebelar pa misli, da so mu panji že dovolj snedli. Začne se pomanjkanje in v stiski načnejo lastno zalego. Mesto da bi panj napredoval, hira in peša. Špekulativno pitanje ni za brezvestne stiskače in skopuhe. Tudi čebelarje začetnike svarim pred nepremišljenim takim pitanjem, ki je marsikatero leto dobrim plemenjakom v pogubo. (Jpazctraliie postale Julij Mayer — Dob pri Domžalah Poročilo za december Letošnji december je bil izredno neprijazen. Prve dni je pritisnil mraz, in se je vrstil s snegom, kakor ga sicer nismo vajeni v tem mesecu. Mnoge čebelarje je mraz prehitel in niso imeli svojih panjev še prav zimsko zapaženih. Bili so zato v velikih skrbeh, vendar brez povoda, ker se je vreme proti koncu meseca sprevrglo in nam naklonilo celo dež. Mnoge postaje so imele za božič celo izletne dni, žal v veliko škodo panjev, ker je na tisoče čebel obležalo v visokem snegu. Tacen; Vse v najlepšem redu. Vendar je na dnu panjev mnogo mrtvic. Podova: Dne 24. t. m. so čebele precej iz-ietavale pri -(-5° C, seveda jih je mnogo obležalo. Tudi naslednji dan so izletavale, toda manj in to pri —0 C! Nedeljica: Nekemu čebelarju so uzmoviči izpraznili panj in s sati izginili v noč. Bučka: Dne 24. t, m. so čebele dobro izletavale in se trebile. Pri žrelih sem opazil precej mrtvic. Cerknica: Ker prezimujejo moji panji na ho-jevcu, sem bil v velikih skrbeh. Toda solnce je 25. t, m. izvabilo čebele na izdatno treblje-nje. Rešene so! Novo mesto: Na božični dan so nekateri panji izletavali, a jim je bil izlet bolj v kvar ko v korist. Čebele je mamil nanovo zapadli sneg, v katerem jih je mnogo obležalo. Barje: Zaradi povodnji je pribežalo mnogo poljskih miši k poslopjem in sedaj delajo nemir okoli čebelnjakov. 22 Mesečni pregled za december 1933 Vsi panji so A.-Ž. sestava Kraj Višina nad morjem Panj e teže Toplina zraka Dni je bilo pridobil v izgubil v v mesecu čistih dkg največ cfobil najvišja najnižja srednja mesečna | izletnih | deževnih jfi 'H