62 Didakta 194
Literatura
Bahovec, E. D. idr. (1999). Kurikulum 
za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za 
šolstvo in šport, Zavod republike 
Slovenije za šolstvo.
Balič, F. in Boruck, V. (1990). Oblike so-
delovanja s starši – utrjevanje vezi 
med otrokovim domom in vrtcem. 
V: Blažič, M., Vzgojitelj - kreator 
predšolske vzgoje. 
Batistič Zorec, M. (2006). Ugotavljanje 
in spodbujanje kakovosti vrtca - dile-
me in možnosti. Ljubljana: Supra.
Bevčič, L. (b. l.). Pridobljeno s http://
www.uje.si/vzgoja/problematika-
-odnosnih-razmerij-v-vrtcih-in-solah.
Jensen, E., Jensen, H. (2011). Dialog s 
starši. Ljubljana: Inštitut za sodobno 
družino Manami.
Kroflič, R. (2005). Vzgojiteljica - izho-
dišče prikritega kurikuluma v vrtcu. 
Ljubljana: Supra.
Lepičnik Vodopivec, J. (1996). Med starši 
in vzgojitelji ni mogoče ne komuni-
cirati. Ljubljana: Misch, Oblak in 
Schwarz.
Lepičnik Vodopivec, J. (2007). Kako star-
ši doživljajo vzgojo v družini - vzgojni 
stili v družini danes. Sodobne peda-
gogika 58 (124): 182–195.
Lepičnik Vodopivec, J. (2010). Sodelo-
vanje staršev z vrtcem kot dejavnik 
kakovosti vrtca. Univerza v Maribo-
ru, Pedagoška fakulteta.
Lepičnik Vodopivec, J. (2012). Teorija in 
praksa sodelovanja s starši. Ljublja-
na: Pedagoška fakulteta Univerze 
v Ljubljani.
Marinšek, S. (2006). Komuniciranje s 
starši. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Rutar, T. in Pavlović, Z. (2004). Družina 
in šola: Razlike v pogledu staršev 
in učiteljev na otrokove pravice. 
Sodobna pedagogika 55(3): 42–59.
Vrhovec, S. (2003). Poslovno sporazume-
vanje in vodenje. Interno gradivo za 
višje strokovne šole. Šolski center 
Celje.
ZOFVI. 2007. Zakon o organizaciji in 
financiranju vzgoje in izobraževanja. 
Uradni list RS, t. 16/2007.
Wltavsky, Z., Hočevar, F., Kitek, A. in 
Vidmar, J. (2007). Priročnik za men-
torje pri usposabljanju za delo. Lju-
bljana: Inštitut Republike Slovenije 
za rehabilitacijo.
KNJIŽNIČNA DEJAVNOST ŠOLSKIH KNJIŽNIC / Nataša Gerbec, univ. dipl. bibl., šolska knjižničarka / OŠ Milojke Štrukelj Nova 
Gorica, Podružnična šola Ledine
V obdobju pred uporabo osebnih računalnikov je bila, poleg ljudi, televizije ali radia, edini vir informacij – knjiga, in 
z njo povezane knjižnice. Obisk knjižnice, hoja vzdolž knjižnih polic, opazovanje hrbtišč knjig in iskanje knjige, za 
katero si upal, da ti bo dala odgovor na vprašanja, povezana z domačo nalogo, ali pa listanje in izbiranje leposlovne 
knjige z branjem povzetkov na hrbtni strani knjige, je bilo nekaj otipljivega, resničnega in domačega. V zadnjih letih se 
je slika spremenila. S širjenjem in uporabo informacijske tehnologije ter osebnih elektronskih naprav so informacije 
skoraj povsod dostopne in takoj na voljo. Tiskana beseda je v zatonu in knjižnice, kot smo jih poznali, se spreminjajo. 
Splošne knjižnice zagotavljajo dostop do spleta, zbirk DVD-jev, e-knjig in drugih e-virov. Tudi številne šolske knjižnice 
so sledile tehnološkemu napredku in se preimenovale v »informacijske centre« oziroma v »learning resource centres« 
(Bradley, 2016).
Vendar, pravi Bradley (prav tam), da ne 
gre zgolj za spremembo poimenova-
nja. Nov naziv je spremenil tudi fokus 
šolskih knjižnic. Knjige niso več tako 
priljubljene; nekateri, večinoma starej-
ši učitelji, opažajo, da njihovi učenci 
niso več zainteresirani za knjige in so 
jih nadomestili z elektronskimi ekviva-
lenti. Bradley (prav tam) opozarja na 
raziskavo združenja The Association 
of Teachers and Lecturers (ATL) glede 
stanja šolskih knjižnic. 22 odstotkov 
anketiranih šolskih knjižničarjev na 
485 šolah, ki so sodelovale v raziskavi, 
je dejalo, da je njihova šolska knjižnica 
utrpela vsaj 40-odstotno zmanjšanje 
sredstev od leta 2010, 21 odstotkov 
anketiranih pa je dejalo, da njihov 
proračun ne zadostuje za nakup knjig, 
namenjenih spodbujanju učencev za 
branje iz užitka1. To pa ne vodi do 
izboljšanja bralne pismenosti učencev: 
zmanjševanje števila knjig, do katerih 
imajo učenci reden dostop, pomeni še 
manj možnosti za njihovo srečevanje 
s stvarno literaturo in leposlovjem, ki 
»požene« in bogati domišljijo veliko 
bolj, kot jo vnaprej izdelan svet raču-
nalniške igre. 
Torej, kakšna naj bo idealna šolska 
knjižnica2 (po Bradleyju, 2016)? Smo 
1 “Branje ni samo delo, vzgoja čustev, raz-
voj domišljije in celo osebnosti, predvsem 
je velikanski užitek,” je v svoji poslanici ob 
letošnjem mednarodnem dnevu knjig za 
otroke zapisal ruski pisatelj Sergej Mahotin. 
Dostopno na spletni strani: http://www.ibby.si/
index.php/int-ibby/ibby-2-april/278-poslanica-
ob-mednarodnem-dnevu-knjig-za-otroke-2017
2 IFLA/UNESCO–v Manifest o šolskih knjižnicah 
(2001) poudarja, da šolska knjižnica nudi sto-
ritve za učenje, knjige in vire, ki omogočajo 
vsem pripadnikom šolske skupnosti, da razvi-
jejo kritično mišljenje in postanejo učinkoviti 
uporabniki informacij v različnih oblikah in 
formatih ter nosilcih. Knjižnično osebje podpi-
ra uporabo knjig in drugih informacijskih vi-
rov, tako leposlovnih kot poučnih, tiskanih in 
elektronskih, v knjižnici in od doma. Gradivo 
dopolnjuje in bogati učbenike, učno gradivo 
in metode dela. Storitve šolske knjižnice se 
morajo zagotavljati vsem članom šolske skup-
nosti ne glede na starost, raso, spol, veroiz-
poved, narodnost, jezik, profesionalni ali 
socialni status. Za uporabnike, ki ne morejo 
uporabljati gradiva in storitev, namenjenih 
večini, mora knjižnica zagotoviti posebne sto-
ritve in gradivo. Dostop do storitev in zbirk ne 
sme omejevati nobena ideološka, politična ali 
verska cenzura. Šolska knjižnica je vključena v 
vzgojno-izobraževalni proces. Njeno delovanje 
usmerjajo naslednji cilji:
– podpora in bogatitev vzgojno-
izobraževalnih ciljev, kakor jih opredelju-
je poslanstvo šole in kurikulum;
– razvoj in vzdrževanje bralnih in učnih 
navad otrok ter osebnega zadovoljstva 
Didakta 194 63
v digitalni dobi in to se mora odražati 
tudi v šolskih knjižnicah, vendar ne v 
škodo tiskane besede. Šolska knjižnica 
naj bo prostor za učenje in raziskova-
nje, kjer tiskana beseda deluje skupaj z 
digitalnim dostopom. Mladi bralci mo-
rajo imeti na izbiro oboje, kajti vsi mla-
di ne želijo uporabljati računalnikov 
in nekateri imajo raje resničen, opri-
jemljiv predmet, kot je knjiga, in ne 
virtualnega ekvivalenta. Računalniki 
ali e-viri predstavljajo sestavni del šol-
ske knjižnice, vendar ne morejo nado-
mestiti tiskane besede. Seveda so prav 
tako pomembne digitalne spretnosti 
in učenci, ki doma nimajo dostopa do 
računalnika, morajo imeti možnost 
uporabe računalnika, informacij in 
spleta – vendar ne na račun razvija-
nja raziskovalnih spretnosti v uporabi 
starejših, ne-digitaliziranih medijev. 
Zato je v dobro založeni in načrtovani 
knjižnici poskrbljeno za ravnovesje 
med njima. Pomemben dejavnik, ki 
povezuje digitalne in tiskane oblike, 
je oseba, ki upravlja šolsko knjižnico. 
Šolski knjižničar zagotavlja znanje in 
spretnosti za usmerjanje učencev v 
pravo smer. Knjižnica brez knjižničarja 
je kot šola brez ravnatelja – nihče je 
ne vodi in ne razvija.
ob branju in učenju ter uporabe knjižnic 
skozi celo življenje;
– nudenje priložnosti za izkustva v ust-
varjanju in uporabi informacij za prido-
bivanje znanja, razumevanja, domišljijo 
in osebno zadovoljstvo;
– podpora vsem učencem pri učenju in 
praktični uporabi veščin za vredno-
tenje in uporabo informacij, ne glede 
na obliko, format ali medij ter z ozirom 
na načine komunikacije znotraj šolske 
skupnosti;
– zagotavljanje dostopa do lokalnih, 
regionalnih, nacionalnih ter globalnih 
virov in priložnosti, ki učeče izpostavljajo 
različnim idejam, izkustvom in mnenjem;
– organizacija dejavnosti, ki spodbujajo 
kulturno in socialno ozaveščenost in 
občutljivost;
– delovanje skupaj z učenci, učitelji, vod-
stvom in starši za izpolnitev poslanstva 
šole;
– razglašanje svobode misli in dostopa do 
informacij kot bistvenih za učinkovito in 
odgovorno državljanstvo ter udeleževanje 
v demokraciji;
– promocija branja in tudi promocija virov 
ter storitev šolske knjižnice med celotno 
šolsko skupnostjo in širše. 
Učencem moramo zagotoviti dostop 
do šolskih knjižnic, ki so dobro zalo-
žene in jih upravlja ter vodi strokovno 
izobražen in usposobljen šolski knji-
žničar, ki načrtuje in nadzoruje njihov 
razvoj in uporabo. Vse nove šole je 
treba načrtovati tako, da je knjižnica 
informacijsko središče šole in vsem se-
danjim šolam bi bilo treba pomagati, 
da zagotovijo šolski knjižnici potreben 
prostor in gradivo.
Šolska knjižnica je več kot le vsota nje-
nih knjig; to je panj znanja in kraj, 
kjer pridobivamo spretnosti, ki so 
potrebne za nadaljnje izobraževanje, 
raziskovanje in iskanje znanja. Šolski 
knjižničarji delajo več kot le žigosajo 
knjige – so vir nasvetov in informacij, 
in so ključnega pomena za razvoj lju-
bezni do literature in branja. 
Bahor (2016) poudarja, da je namen 
bibliopedagoškega dela šolskih knji-
žničarjev individualno motiviranje, 
svetovanje, usmerjanje, vzgajanje in 
preverjanje pri bibliopedagoških urah 
pridobljenega znanja v praksi; pomoč 
pri iskanju informacij in gradiva za 
seminarsko in raziskovalno delo, za 
pouk ter branje doma, za bralno znač-
ko, za branje v podaljšanem bivanju 
in za prosti čas. Šolski knjižničar se z 
vodenjem interesnih dejavnosti (knji-
žničarski krožek, razstavna dejavnost, 
delo z mladimi bralci) vključuje tudi 
v pedagoške dejavnosti v okviru pred-
metnika šole; ves čas mora aktivno 
sodelovati z drugimi pedagoškimi de-
lavci šole, njegova dejavnost je nujni in 
obvezni sestavni del celotnega vzgoj-
no-izobraževalnega procesa na šoli; in 
iz tega izhaja potreba po stalnem izo-
braževanju šolskih knjižničarjev. »Cilje 
in naloge šolski knjižničar uresničuje 
skozi različne oblike dejavnosti, od in-
dividualnih in skupinskih oblik dela 
z učenci, dijaki in drugimi udeležen-
ci vzgojno-izobraževalnega procesa, 
skozi različne predstavitve knjižnih in 
knjižničnih novosti, literarne večere, 
srečanja z avtorji, do različnih bralnih 
značk, nacionalnih projektov vzpod-
bujanja branja (Rastem s knjigo, Mega 
kviz), sodeluje na projektnih dnevih 
in dnevih dejavnosti, ob medpredme-
tnih in kroskurikuralnih povezavah. 
Ustrezno izobražen knjižničar pa lahko 
svoje temeljne dejavnosti in storitve 
nadgradi tudi z dejavnostmi, ki pre-
segajo klasične dejavnosti knjižnice.« 
(Kuštrin Tušek, 2012).
KNJIŽNIČNA DEJAVNOST NA 
PODRUŽNIČNI ŠOLI LEDINE, 
OSNOVNA ŠOLA MILOJKE ŠTRUKELJ 
NOVA GORICA, V ŠOLSKEM LETU 
2016/2017
V tem šolskem letu smo poleg osnov-
nih dejavnosti, ki jih izvaja šolska 
knjižnica, namenili pozornost tudi 
dodatnim aktivnostim. Podružnično 
šolo Ledine OŠ Milojke Štrukelj Nova 
Gorica, obiskujejo učenci prvega tri-
letja, matično šolo obiskujejo učenci 
od 4. do 9. razreda. Podružnična šola 
Ledine letos praznuje 30. obletnico ob-
stoja. Ob tej priložnosti smo želeli naše 
učence seznaniti s tem, kakšne knjige 
so imeli njihovi predhodniki in kako 
je potekala izposoja knjig. Pripravili 
smo razstavo najstarejših knjig iz naše 
šolske knjižnice. Predstavili smo tudi 
berila, ki so jih učenci uporabljali v 
preteklosti, opremljanje knjig in ročni 
vnos podatkov, ročno evidentiranje 
izposoje ter stari listkovni abecedno-
-imenski katalog, ki omogoča iskanje 
gradiva po abecedi avtorjev ... 
64 Didakta 194
17. septembra smo obeležili dan Zla-
te knjige in začetek branja za Bralno 
značko. Učenci prvega razreda so prvič 
obiskali šolsko knjižnico. Učenke dru-
gega razreda so jim prikazale način 
izposoje knjig v preteklosti, opozori-
le na to, kako skrbimo in ravnamo z 
izposojenimi knjigami, ter na pravila 
obnašanja v šolski knjižnici. Obisk so 
popestrile z recitacijo in pomagale 
razdeliti knjižna kazala, ki so nastala 
ob 30. obletnici šole. Pri Društvu Bral-
na značka Slovenije – ZPMS so se zelo 
potrudili in tudi letos jim je s pomočjo 
sponzorjev uspelo pripraviti slikanico 
za vse prvošolce. Ob 17. septembru, 
uradnem začetku nove bralne sezone, 
so tako vsi prvošolci prejeli slikanico 
Leopolda Suhodolčana 7 nagajivih 
ter zgibanko za starše Otrok, branje, 
odrasli.
Tudi učenci tretjih razredov so obi-
skali šolsko knjižnico. Najprej smo se 
pogovorili, kako ravnamo s knjižnim 
gradivom in kako se obnašamo v knji-
žnici. Naučili smo se, kako lahko sami 
najdemo knjigo, ki jo želimo prebrati. 
Učenci so se seznanili s knjigami, ki 
jih bodo prebirali za bralno značko 
v tem šolskem letu. Naše srečanje v 
šolski knjižnici je bilo prijetno. Opise 
dogajanj v šolski knjižnici smo pred-
stavili tudi v obliki razstave.
Oktobra in novembra smo sodelovali v 
projektu šolskih knjižnic, ki se izvaja ob 
mednarodnem mesecu šolskih knjižnic 
v organizaciji Sekcije za šolske knjižnice 
pri Zvezi bibliotekarskih društev Slove-
nije. Šolske knjižnice v mesecu oktobru 
praznujejo svoj mednarodni mesec in 
s tem opozarjajo na široko paleto de-
javnosti, s katerimi učence in starše 
opremljajo za življenje. Letošnje geslo 
mednarodnega meseca šolskih knjižnic 
se je glasilo »Naučite se razvozlati svoj 
svet«. Šolsko knjižnico so obiskali učenci 
drugih razredov. Pri knjižničarskem 
krožku so učenci poslušali pravljice, 
izdelovali knjižna kazala, risali knjižne 
junake, ustvarjali in pisali pesmice v 
povezavi s šolsko knjižnico in jih po-
imenovali »Pesmice iz knjižnice«3. O 
pomenu šolskih knjižnic smo poročali 
na spletni strani šole. 
3 Naše pesmice so bile objavljene pod  istim 
naslovom  v šolskem glasilu OŠ Milojke Štrukelj 
Nova Gorica in podružnice Ledine Žvečkalnik, 
decembra 2016
Ob bližajočih se novembrskih pra-
znikih smo izdelovali strahce. 
Decembra in januarja smo se učenci 
knjižničarskega krožka učili pesmice 
o zimi in pripravljali lutkovno igrico 
Snežaki korenjaki. Lutke smo izdelali 
iz nogavic. Nastopali smo v glasbeni 
učilnici za vse razrede.
Didakta 194 65
Ob slovenskem kulturnem prazniku 
smo pripravili razstavo knjig našega 
največjega pesnika, izdelali dve lutki 
Franceta Prešerna in se igrali igrice 
»spomin« in sestavljanke na temo kul-
turnega praznika. Učenci drugega 
razreda so ilustrirali portret pesnika. 
Z ilustracijami smo okrasili šolsko 
knjižnico.
Ob tej priložnosti smo v šolski knji-
žnici pripravili razstavo knjig učencev 
tretjih razredov, ki so jih sami napisali 
in ilustrirali.
Pust je eden izmed najbolj pričako-
vanih praznikov za učence. Učenci 
so si z velikim zanimanjem ogledali 
razstavo knjig o pustnih maskah in 
pustnih običajih, izdelovali pustne 
maske iz papirja, prebirali pesmi in 
reševali uganke o pustu.
Marca smo s knjižničarskim krožkom 
risali in gubali cvetove, izdelovali 
darila ob dnevu žena ter okrasili knji-
žnico, izrezovali in izdelovali zajčke, 
barvali metulje, brali na balkonu, se 
učili pesmice, si zastavljali uganke ..., 
in s tem obeležili 2. april – mednaro-
dni dan knjig za otroke, 23. april – 
svetovni dan knjige in avtorskih pravic 
ter Slovenske dneve knjige. Reševali 
smo knjižno uganko in izžrebanim 
učencem podelili simbolične nagrade. 
Praznovanje jubileja šole smo aprila 
zaokrožili z zaključnim koncertom 
otroškega pevskega zbora in mladih 
glasbenikov v veliki dvorani novogo-
riške mestne hiše. V avli novogoriške 
mestne hiše je bila na ogled pregledna 
razstava skozi 30 let šole. Tudi šolska 
knjižnica je prispevala z izdelavo pla-
katov o srečevanju učencev z ustvarjal-
ci ob zaključkih bralnih značk skozi 30 
let obstoja Podružnične šole Ledine in 
z razstavo »Med prvimi knjigami naše 
šolske knjižnice«, »Se me še spomnite?« 
(stara berila) in izposoja knjig nekoč. 
Spodbujanje branja je ena od glavnih 
aktivnosti naše šolske knjižnice, zato 
vsako leto pridne bralce nagradimo 
s prav posebnim dogodkom – z za-
ključkom bralne značke. Za učence od 
prvega do petega razreda je bil to letos 
obisk priljubljene pisateljice, pesnice 
in igralke Nataše Konc Lorenzutti4.
Bralna značka je pomembno kultur-
no-vzgojno gibanje za razvoj bralnih 
navad in bralne kulture med mladi-
no in je ena izmed najbolj množičnih 
oblik prostovoljnih dejavnosti v vrtcih, 
šoli ali zunaj nje. Bralna značka, po-
leg spodbujanja prostovoljnega branja 
knjig, podpira pouk maternega jezika 
in književnosti, le da poteka na bolj 
sproščen, ustvarjalen način. Vsako 
obdobje branja za bralno značko se 
zaključi s kulturno prireditvijo in pode-
litvijo značk oziroma priznanj bralne 
značke ter knjižnih nagrad. Branje za 
bralno značko pa spremljajo tudi raz-
lične dejavnosti, od obiskov in srečanj 
z ustvarjalci do literarnih ekskurzij. 
Bralno značko odlikujejo odprtost, svo-
bodnost, prostovoljnost, neobveznost 
branja in druženja vseh tistih bralcev, 
ki radi berejo in pritegnejo k branju in 
pogovoru o knjigi tudi druge otroke, 
ki sami knjige ne bi vzeli v roke.
Pred zaključno prireditvijo so učenci 
z veseljem prebirali knjige in pesmice 
naše gostje. Pesmice so jih tako prite-
gnile, da so kar tekmovali, kdo se jih bo 
več naučil in predstavil na prireditvi. 
Učenci knjižničarskega krožka podru-
žnične šole Ledine so pripravili kulturni 
program, Nataša Konc Lorenzutti pa je 
učencem predstavila vse svoje knjige za 
otroke, zapela in recitirala pesmice ter 
zabavala učence s svojimi zgodbicami. 
Na koncu je podelila bralna priznanja 
predstavnikom razredov. 
4 Fotografije zaključka bralne značke prisp-
evala šolska knjižničarka Boža Peršič
66 Didakta 194
Obisk avtorice je omogočilo Društvo 
slovenskih pisateljev v okviru progra-
ma Povabimo besedo 2017.
 
 
 
 
In kaj so o prireditvi povedali 
učenci?
»Danes smo imeli zaključek bralne 
značke. Ob devetih smo nastopajoči 
imeli vaje. Po malici pa so prvi, drugi, 
tretji, četrti in peti razredi prišli na 
prireditev v telovadnico. Emi je s svo-
jim violončelom in pesmijo Metuljčki 
napovedala začetek prireditve. Nato 
so napovedovalke povabile gospoda 
ravnatelja, da pride povedat nekaj 
besed. Prvi razred se je naučil pesem 
Tole naša je družina. Napovedovalke so 
tudi recitirale pesem, in sicer Fantek in 
fantin. Za njimi so učenke 2. d zaigrale 
Madžarsko na violine in violončelo. 
Drugi razred je povedal pesem Koze, 
3. b pa se je naučil dve pesmi Vpraša-
nja in Vsak je včasih s sabo skregan. 
Sledil je glasbeni nastop učenk 2. d, 
ki so zaigrale Nemško. Z nestrpnostjo 
sem pričakovala svoj nastop. Skupaj 
z Markom in Jakobom smo povedali 
pesem z naslovom Ko bo Lovro ata. 
Najbolj vesela sem bila, ko sem konč-
no zaigrala na trobento skladbo Lyra. 
Z veseljem sem poslušala pisateljico, 
brez katere zaključek bralne značke ne 
bi bil popoln. Prebrala nam je pravljico 
in recitirala par pesmic. Za konec pa 
je podelila še priznanja bralne značke. 
Nastopajoči smo mentoricam bralne 
značke podarili papirnate rože. S pri-
klonom smo zaključili prireditev. Lepo 
mi je bilo, ker nas je obiskala pisatelji-
ca s svojimi literarnimi junaki.« Zarja 
Zoroja Gabriel, 3. d
»Ob desetih smo začeli z zaključkom 
bralne značke. Najprej je Emi zaigrala 
na violončelo, potem so napovedovalke 
povedale par besed o pisateljici Nataši 
Konc Lorenzutti, saj je bila naša gostja. 
Po govoru ravnatelja je nastopil knji-
žničarski krožek, ki je recitiral pesmi. 
Učenke so tudi zaigrale na različne 
inštrumente. Nataša Konc Lorenzutti 
nam je predstavila nekaj svojih knjig 
in pesmic ter nam prebrala zgodbo 
Skrivališče. Posameznim razredom je 
podelila priznanja za končano bralno 
značko. Po mapo s priznanji našega 
razreda sta šla Lovro in Lana. Po po-
delitvi so se napovedovalke zahvalile 
učiteljicam, nastopajočim, knjižničarki 
in gostji Nataši Konc Lorenzutti. Knji-
žničarka nam je razdelila rože, ki smo 
jih v zahvalo podarili učiteljicam. Po 
koncu prireditve smo nastopajoči odšli 
v knjižnico, kjer smo se posladkali.« 
Jakob Dornik Kofol, 3. d
Didakta 194 67
ZAKLJUČEK
Šolska knjižnica je pravica vsake šole. 
Učenci morajo imeti priložnost, da gre-
do na mirno mesto, da lahko pišejo 
domačo nalogo, delajo raziskovalne 
naloge, se učijo ali pa izbirajo knjige 
za branje. To je še posebej pomemb-
no za materialno prikrajšane in so-
cialno ogrožene otroke. Odprtost in 
dostopnost knjižničnih vrat pomaga 
otrokom odpreti svoj um. Za številne 
učence so knjige predrage in šolska 
knjižnica jim omogoča, da si jih izpo-
sodijo. Knjižnice morajo biti primerne 
in dostopne vsem otrokom – in ne pre-
puščene muhavosti tistih, ki zmotno 
mislijo, da so zastarele in nepomemb-
ne (Bradley, 2016). 
»Knjižnice morajo postati del nacio-
nalne izobraževalne politike in dobiti 
legalno mesto (zakonsko uveljavitev) 
v izobraževalnem sistemu, ki bi jim 
z rednim, ustreznim financiranjem 
zagotavljalo strokoven razvoj […], pri 
čemer pa bi morali izhajati iz spozna-
nja, da je dostopnost kakovostne knjige 
bistvenega pomena za širitev pismeno-
sti, da knjižnično gradivo šolske knji-
žnice lahko ustrezno izbere, obdela 
in posreduje ter vodi le profesionalni 
kader, ki bi moral biti polno zaposlen 
v vsaki šolski knjižnici. Skupaj z učitelji 
lahko knjižničar uresničuje cilje pou-
ka, uči učence bralnih spretnosti, uči 
jih učenja.« (Novljan, 1994, str. 222)
Steinbuch (2011) opozarja, da je drža-
va z zakonom (ZOFVI, 49. člen) rav-
nateljem naložila vrsto pristojnosti, 
med katerimi je tudi spremljanje in 
vrednotenje dela pedagoških delav-
cev, kar pomeni, da prisostvujejo pri 
vzgojno-izobraževalnem delu, spre-
mljajo delo strokovnih delavcev in jim 
svetujejo. Ravnatelj je torej na šolskem 
nivoju odgovoren za financiranje de-
lovanja knjižnice, da se program šole, 
torej tudi program informacijskega 
opismenjevanja, izvaja in da poteka 
v sodelovanju med knjižničarjem in 
učitelji. Med njegove pristojnosti sodi 
tudi kadrovanje, saj zaposluje in odlo-
ča o sklepanju delovnih razmerij s stro-
kovnimi delavci, med katerimi je tudi 
knjižničar. Zato je ravnatelj odgovoren 
tudi za zaposlovanje in spoštovanje 
zakonskih in podzakonskih aktov, ki 
določajo izobrazbene pogoje za za-
sedbo delovnih mest, med katerimi 
je tudi strokovno usposobljen šolski 
knjižničar.
»Rezultati [raziskav] kažejo, da so med 
dejavniki, ki so povsod tesno povezani 
z branjem, z boljšimi dosežki branja, 
[…] velike šolske knjižnice, z velikim in 
pestrim izborom knjig ter dosegljivost 
primernih knjig. Šola uči branje in 
branje je osnova za učenje.« (Novljan, 
1994, str. 222)
Literatura
Bahor Stanislav (2016) Šolske knjižni-
ce. Dostopno na spletni strani: 
https://www.nuk.uni-lj.si/sites/
default/files/dokumenti/2016/izo-
brazevanje/Solske_knjiznice.pdf
Bradley Andrew (2016) School librari-
es face a bleak future as leaders try 
to balance the books. Libraries are 
suffering at the hands of budget, 
curriculum and digital demands. 
But we must 
not undere-
stimate this 
vital resource. 
Dostopno na 
spletni stra-
ni: https://
www.thegu-
ardian.com/
teacher-net-
work/2016/
apr/06/
school-libra-
ries-bleak-fu-
ture-leaders-
-balance-bo-
oks
IFLA/UNESCO-v 
Manifest o 
šolskih knji-
žnicah: šol-
ska knjižnica 
pri učenju 
in poučeva-
nju za vse. 
(2001). Šolska 
knjižnica, let. 
11 (št. 3): str. 
138–139.
Kuštrin Tu-
šek Nataša 
(2012) Dopis društva šolskih knji-
žničarjev Slovenije o varčevalnih 
ukrepih. Pridobljeno 25.5.2016 
s spletne strani: http://bibli-
oblog28.rssing.com/browser.
php?indx=12421752&item=3
Novljan Silva (1994) Kakršna šola, 
takšna šolska knjižnica. Knjižnica, 
let. 38 (št. 3/4): str. 211–229.
Poslanica ob Mednarodnem dnevu 
knjig za otroke 2017. Dostopno 
na spletni strani: http://www.
ibby.si/index.php/int-ibby/ibby-2-
-april/278-poslanica-ob-mednaro-
dnem-dnevu-knjig-za-otroke-2017
Steinbuch Majda (2011) Šolsko knji-
žničarstvo – knjižničarstvo v dveh 
sistemih = School librarianship 
- librarianship in two systems. V 
Knjižnica: odprt prostor za dialog 
in znanje : zbornik referatov = 
Library : open space for dialogue 
and knowledge : proceedings.: str. 
215–227.
SOBOTA  |  9.9.2017