312 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 313O kačjih pastirjih reke DraveDvoživke ob reki Dravi življenjskih prostorih – zaradi zasipavanja ali izsuševanja in posledično zaraščanja. V marsikateri mrtvici ob Dravi so razmere za dvoživke ob pomanjkanju vode in kopi- čenju mulja vsako leto slabše. Mulj namreč otežuje gibanje dvoživk, pa tudi zmanjšuje vidljivost v vodi, kar vpliva na uspešnost dvorjenja in razmnoževalni uspeh vsaj neka- terih vrst dvoživk. Izginjanje vodnih okolij za dvoživke pomeni izgubo mrestišč in tudi prehranjevališč, hkrati pa redči nujno po- trebno mrežo vodnih življenjskih prostorov, saj posamezne oziroma osamljene vode dvo- živkam dolgoročno ne omogočajo prežive- tja. V nekaterih območjih izguba katere koli vode zaradi povečevanja razdalj med obsto- ječimi vodami pomeni slabšanje kakovosti življenjskega prostora dvoživk. Med večjimi grožnjami na območju je še kmetijstvo z uporabo pesticidov in gnojil, ki povzročajo naraščanje količine hranilnih snovi v vodi (evtrof ikacijo). Tudi vlaganje rib v vodna okolja lahko močno ogrozi obstoj populacij nekaterih vrst dvoživk, saj so ribe zelo dobri in učinkoviti plenilci njihovih jajc, mrestov in ličink. Na slabšanje kakovosti kopenske- ga življenjskega prostora kažejo gosti sestoji tujerodnih invazivnih rastlin, ki preraščajo okolico nekaterih voda na območju. Viri: CKFF, 2023: Podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore (stanje januar 2023). Lešnik, A., Govedič, M., Osojnik, N., 2022: Popis velikega pupka (Triturus carnifex) in hribskega urha (Bombina variegata) v območju Natura 2000 Drava (SI3000220) s predlogi ukrepov za izboljšanje habitata. Končno poročilo. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 80 str., IV, digitalne priloge. (Naročnik: ZRSVN, Ljubljana.) Perko, D., Adamič, M. O., (ur.), 2001: Slovenija – Pokrajine in ljudje. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 735 str. Poboljšaj, K., 2001: Analiza stanja biotske raznovrstnosti: Dvoživke (Amphibia). V: Ekspertne študije za Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, 236–264. Ljubljana: Agencija RS za okolje. Veenvliet, P., Kus Veenvliet, J., 2008: Dvoživke Slovenije: priročnik za določanje. Grahovo: Zavod Symbiosis, 96 str. Aleksandra Lešnik je univerzitetna diplomirana biologinja, ki je zaposlena v Centru za kartografijo favne in flore v Miklavžu na Dravskem polju. Doslej je sodelovala pri številnih raziskavah dvoživk po vsej Sloveniji, v zadnjih letih se posveča predvsem raziskavam kvalifikacijskih vrst Nature 2000. Foto: Robert Žnidaršič. Nadja Osojnik je univerzitetna diplomirana biologinja, ki je študij zaključila na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je v Centru za kartografijo favne in flore v Miklavžu na Dravskem polju, kjer se ukvarja predvsem z dvoživkami. Foto: Jasmina Kotnik. O kačjih pastirjih reke Drave Matjaž Bedjanič, Ali Šalamun, Damjan Vinko Čeprav je Drava naša najbolj vodnata in po dolžini toka v Sloveniji naša druga najdaljša reka, je na podlagi raznovrstnosti kačjih pastirjev marsikateri odonatolog ne bi uvrstil na zmagovalni oder slovenskih odonatoloških vročih točk. Morda ji res manjka nekaj mistične eksotike, ki na vzhodu naše dežele krasi Muro, morda pa razlog leži le v dosedanji slabši raziskanosti same reke in ožjega območja ob njej. Podrobnejši pregled, ki ga bomo strnili v pričujočem prispevku, namreč govori o tem, da je favna kačjih pastirjev Drave raznolika in zanimiva. Tako kot sama reka pa kaže na posameznih odsekih zelo različen značaj. Kačji pastirji (Odonata) so plenilske žužel- ke z nepopolno preobrazbo, katerih razvoj je tesno povezan z mokrišči, in ni je reke, ob kateri nas od pomladi do jeseni ne bi razveseljevale čudovite barve in navdušujo- či letalski manevri odraslih žuželk. Ob tem spomnimo, da so kačji pastirji pravzaprav pravcate »žuželčje dvoživke«, katerih razvoj Ko reka Drava pri Libeličah vstopi v Slovenijo, je njen tok upočasnjen, kar ustreza kačjemu potočniku (Ophiogomphus cecilia), vrsti z evropske Direktive o habitatih. Za ohranjanje njegovega ugodnega varstvenega stanja je Drava na tem odseku razglašena za območje Natura 2000. Foto: Matjaž Bedjanič. 314 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 U • N 315O kačjih pastirjih reke Drave in življenje sta razpeta med vodo in zrakom. Človeškim očem prikriti in mnogo daljši del svojega življenja namreč preživijo kot ličin- ke pod vodno gladino. Pri nekaterih vrstah traja ta del njihovega razvojnega kroga celo več let. Šele ko ličinke zaključijo razvoj, za- pustijo podvodno okolje in se na bregu ali steblikah obrežnega rastlinja preobrazijo v odrasle žuželke. Ljubitelji in raziskovalci kačjih pastirjev, združeni v Slovenskem odonatološkem dru- štvu, smo na ožjem območju ob reki Dra- vi med Libeličami in Središčem ob Dravi doslej zabeležili 48 vrst kačjih pastirjev od skupno 73 vrst, ki jih šteje slovenska odo- natna favna. Ob tem je treba poudariti, da kljub zbranim 1.600 favnističnim podatkom z 290 najdišč sistematične raziskave favne kačjih pastirjev ob reki Dravi doslej niso bi- le izvedene. Številna zanimiva območja so v odonatološkem oziru žal še slabo poznana, saj smo jih obiskali le enkrat ali dvakrat, kar seveda še zdaleč ni dovolj za vpogled v celotno sliko odonatne favne določenega območja. Naš odonatološki spust po Dravi začnimo z mejnim odsekom reke pri Libeličah in Viču, kjer se reka zaradi zajezitve za hidrocentra- Medtem ko se pri večini raznokrilih kačjih pastirjev velike sestavljene oči na vrhu glave stikajo, so pri družini porečnikov oči široko razmaknjene, po čemer njene predstavnike zlahka prepoznamo. Reko Dravo med Libeličami in Mariborom naseljuje najmočnejša populacija kačjega potočnika (Ophiogomphus cecilia, spodaj) v Sloveniji. Sicer najpogostejši predstavnik družine pri nas je bledi peščenec (Onychogomphus forcipatus, desno zgoraj), ki ga tudi ob Dravi pogosto vidimo. Popotni porečnik (Gomphus vulgatissimus, desno spodaj) je v Dravi nekoliko redkejši, saj ličinkam ustrezajo bolj zamuljeni predeli reke. Foto: Matjaž Bedjanič. 314 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 U • N 315O kačjih pastirjih reke Drave in življenje sta razpeta med vodo in zrakom. Človeškim očem prikriti in mnogo daljši del svojega življenja namreč preživijo kot ličin- ke pod vodno gladino. Pri nekaterih vrstah traja ta del njihovega razvojnega kroga celo več let. Šele ko ličinke zaključijo razvoj, za- pustijo podvodno okolje in se na bregu ali steblikah obrežnega rastlinja preobrazijo v odrasle žuželke. Ljubitelji in raziskovalci kačjih pastirjev, združeni v Slovenskem odonatološkem dru- štvu, smo na ožjem območju ob reki Dra- vi med Libeličami in Središčem ob Dravi doslej zabeležili 48 vrst kačjih pastirjev od skupno 73 vrst, ki jih šteje slovenska odo- natna favna. Ob tem je treba poudariti, da kljub zbranim 1.600 favnističnim podatkom z 290 najdišč sistematične raziskave favne kačjih pastirjev ob reki Dravi doslej niso bi- le izvedene. Številna zanimiva območja so v odonatološkem oziru žal še slabo poznana, saj smo jih obiskali le enkrat ali dvakrat, kar seveda še zdaleč ni dovolj za vpogled v celotno sliko odonatne favne določenega območja. Naš odonatološki spust po Dravi začnimo z mejnim odsekom reke pri Libeličah in Viču, kjer se reka zaradi zajezitve za hidrocentra- Medtem ko se pri večini raznokrilih kačjih pastirjev velike sestavljene oči na vrhu glave stikajo, so pri družini porečnikov oči široko razmaknjene, po čemer njene predstavnike zlahka prepoznamo. Reko Dravo med Libeličami in Mariborom naseljuje najmočnejša populacija kačjega potočnika (Ophiogomphus cecilia, spodaj) v Sloveniji. Sicer najpogostejši predstavnik družine pri nas je bledi peščenec (Onychogomphus forcipatus, desno zgoraj), ki ga tudi ob Dravi pogosto vidimo. Popotni porečnik (Gomphus vulgatissimus, desno spodaj) je v Dravi nekoliko redkejši, saj ličinkam ustrezajo bolj zamuljeni predeli reke. Foto: Matjaž Bedjanič. 316 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 317O kačjih pastirjih reke Drave O kačjih pastirjih reke Drave lo Dravograd kaže še mogočnejša kot sicer. Kot velja za celotni tok med Dravogradom in Mariborom, je bil njen značaj pred iz- gradnjo hidrocentral drugačen, mnogo bolj divji in neukročen. O odonatni favni ta- kratnega časa lahko le ugibamo, dejstvo pa je, da spremenjene razmere in počasnejši vodni tok ter struktura rečnega sedimenta danes ustrezajo kačjemu potočniku (Ophio- gomphus cecilia), vrsti iz družine porečnikov (Gomphidae), po kateri je Drava, še posebej njen zgornji tok v Sloveniji, med domačimi odonatologi gotovo najbolj znana. V Slove- niji je kačji potočnik kot ranljiva vrsta uvr- ščen v Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlin- skih in živalskih vrst v rdeči seznam. Zava- rovan je tudi z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah ter uvrščen tako v njeni Prilogi 1A in 2A kot v Prilogi II in IV Direktive o habitatih EU. To obvezuje Repu- bliko Slovenijo, da dosledno varuje bivališča vrste, določi območja varstva ter zagotavlja in tudi spremlja splošno ugodno ohranitve- no stanje njenih populacij. Kačji potočnik je sicer vrsta nižinskih rek, tam živijo ličinke, zakopane v mivkasto ali peščeno dno mir- nejših rečnih predelov. Razvoj in podvodno življenje ličink trajata kar dve do tri leta, nakar se zgodaj poleti preobrazijo v odrasle žuželke. Kot dokaz razvoja vrste na določe- nem odseku reke lahko njihove leve najde- mo po obrežnih koreninah, drevesnih deblih in zelnati obrežni vegetaciji. Odrasli so hitri letalci in jih ob velikih rekah stežka opa- zimo. Zanimivo pa je, da se v obdobju do spolne zrelosti klatijo po okoliških hribih, kar so nam razkrila posamična opazovanja z vrhov Strojne, Pohorja in Kozjaka. Glede na nižinski značaj kačjega potočnika so bile z najdbami levov potrjene močne populacije vrste na delih Drave med elektrarnami nad Mariborom pred dvema desetletjema precej- šnje presenečenje, so pa z odonatološkega vidika pomembno dopolnile razglasitev ob- močja Natura 2000 Zgornja Drava s pritoki. Sama reka z ozkim obrežnim pasom v zgor- Kljub predrugačenju reke z izgradnjo hidroelektrarn najdemo ob Dravi med Dravogradom in Mariborom številne slikovite in tudi odonatološko zanimive kotičke, kot je zatok pri Mariborskem otoku. Foto: Matjaž Bedjanič. Pasasti bleščavec (Calopteryx splendens) sodi med enakokrile kačje pastirje. V Sloveniji je splošno razširjen v nižinah in tudi ob Dravi je zelo pogost. Samec in samica sta različno obarvana – prvi frfotajoč nad vodno gladino razkazuje kovinsko modro bleščavo telo in obarvani pas kril (spodaj), njegova družica (naslednja stran) pa je odeta v bolj umirjene zelenkaste barvne tone. Foto: Matjaž Bedjanič. 316 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 317O kačjih pastirjih reke Drave O kačjih pastirjih reke Drave lo Dravograd kaže še mogočnejša kot sicer. Kot velja za celotni tok med Dravogradom in Mariborom, je bil njen značaj pred iz- gradnjo hidrocentral drugačen, mnogo bolj divji in neukročen. O odonatni favni ta- kratnega časa lahko le ugibamo, dejstvo pa je, da spremenjene razmere in počasnejši vodni tok ter struktura rečnega sedimenta danes ustrezajo kačjemu potočniku (Ophio- gomphus cecilia), vrsti iz družine porečnikov (Gomphidae), po kateri je Drava, še posebej njen zgornji tok v Sloveniji, med domačimi odonatologi gotovo najbolj znana. V Slove- niji je kačji potočnik kot ranljiva vrsta uvr- ščen v Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlin- skih in živalskih vrst v rdeči seznam. Zava- rovan je tudi z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah ter uvrščen tako v njeni Prilogi 1A in 2A kot v Prilogi II in IV Direktive o habitatih EU. To obvezuje Repu- bliko Slovenijo, da dosledno varuje bivališča vrste, določi območja varstva ter zagotavlja in tudi spremlja splošno ugodno ohranitve- no stanje njenih populacij. Kačji potočnik je sicer vrsta nižinskih rek, tam živijo ličinke, zakopane v mivkasto ali peščeno dno mir- nejših rečnih predelov. Razvoj in podvodno življenje ličink trajata kar dve do tri leta, nakar se zgodaj poleti preobrazijo v odrasle žuželke. Kot dokaz razvoja vrste na določe- nem odseku reke lahko njihove leve najde- mo po obrežnih koreninah, drevesnih deblih in zelnati obrežni vegetaciji. Odrasli so hitri letalci in jih ob velikih rekah stežka opa- zimo. Zanimivo pa je, da se v obdobju do spolne zrelosti klatijo po okoliških hribih, kar so nam razkrila posamična opazovanja z vrhov Strojne, Pohorja in Kozjaka. Glede na nižinski značaj kačjega potočnika so bile z najdbami levov potrjene močne populacije vrste na delih Drave med elektrarnami nad Mariborom pred dvema desetletjema precej- šnje presenečenje, so pa z odonatološkega vidika pomembno dopolnile razglasitev ob- močja Natura 2000 Zgornja Drava s pritoki. Sama reka z ozkim obrežnim pasom v zgor- Kljub predrugačenju reke z izgradnjo hidroelektrarn najdemo ob Dravi med Dravogradom in Mariborom številne slikovite in tudi odonatološko zanimive kotičke, kot je zatok pri Mariborskem otoku. Foto: Matjaž Bedjanič. Pasasti bleščavec (Calopteryx splendens) sodi med enakokrile kačje pastirje. V Sloveniji je splošno razširjen v nižinah in tudi ob Dravi je zelo pogost. Samec in samica sta različno obarvana – prvi frfotajoč nad vodno gladino razkazuje kovinsko modro bleščavo telo in obarvani pas kril (spodaj), njegova družica (naslednja stran) pa je odeta v bolj umirjene zelenkaste barvne tone. Foto: Matjaž Bedjanič. 318 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 U • NN • U 319 njem delu svojega toka po Sloveniji, z iz- jemo že omenjenega kačjega potočnika, ne ponuja odonatoloških presežkov. Združba vrst je dokaj enolična, najpogostejši enako- krili kačji pastirji so modri bleščavec (Ca- lopteryx virgo), nekoliko redkejši pasasti ble- ščavec (C. splendens), pa pogosta sinji presli- čar (Platycnemis pennipes) in modri kresničar (Ischnura elegans), med raznokrilimi kačjimi pastirji pa še dve drugi vrsti iz družine po- rečnikov – popotni porečnik (Gomphus vul- gatissimus) in bledi peščenec (Onychogomphus forcipatus) – ter še katera od sicer zelo po- gostih vrst iz ostalih družin. Vrvež kačjih pastirjev pa je mnogo bolj raznolik ob Dra- vograjskem jezeru, kjer smo doslej kljub le občasnim obiskom popisali že 26 vrst. Če- prav je umetno akumulacijsko jezero, se je z odlaganjem sedimenta in zaraščanjem v nekaj desetletjih spremenilo v izjemno mo- Sinji presličar (Platycnemis pennipes, desno zgoraj), ki ga hitro prepoznamo po značilni obarvanosti in razširjenih golencih nožic, je po številu zbranih favnističnih podatkov najpogostejši kačji pastir ob reki Dravi. Prodni paškratec (Erythromma lindenii, desno spodaj) je vrsta, ki v Sloveniji širi območje razširjenosti. Ob Dravi smo ga na peščici najdišč prvič zabeležili šele v letih 2021 in 2022. Foto: Matjaž Bedjanič. 318 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 U • NN • U 319 njem delu svojega toka po Sloveniji, z iz- jemo že omenjenega kačjega potočnika, ne ponuja odonatoloških presežkov. Združba vrst je dokaj enolična, najpogostejši enako- krili kačji pastirji so modri bleščavec (Ca- lopteryx virgo), nekoliko redkejši pasasti ble- ščavec (C. splendens), pa pogosta sinji presli- čar (Platycnemis pennipes) in modri kresničar (Ischnura elegans), med raznokrilimi kačjimi pastirji pa še dve drugi vrsti iz družine po- rečnikov – popotni porečnik (Gomphus vul- gatissimus) in bledi peščenec (Onychogomphus forcipatus) – ter še katera od sicer zelo po- gostih vrst iz ostalih družin. Vrvež kačjih pastirjev pa je mnogo bolj raznolik ob Dra- vograjskem jezeru, kjer smo doslej kljub le občasnim obiskom popisali že 26 vrst. Če- prav je umetno akumulacijsko jezero, se je z odlaganjem sedimenta in zaraščanjem v nekaj desetletjih spremenilo v izjemno mo- Sinji presličar (Platycnemis pennipes, desno zgoraj), ki ga hitro prepoznamo po značilni obarvanosti in razširjenih golencih nožic, je po številu zbranih favnističnih podatkov najpogostejši kačji pastir ob reki Dravi. Prodni paškratec (Erythromma lindenii, desno spodaj) je vrsta, ki v Sloveniji širi območje razširjenosti. Ob Dravi smo ga na peščici najdišč prvič zabeležili šele v letih 2021 in 2022. Foto: Matjaž Bedjanič. 320 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 321O kačjih pastirjih reke Drave O kačjih pastirjih reke Drave krišče s pisanim rastlinskim in živalskim svetom. Kačjim pastirjem takšna naravna sukcesija rastlinskih združb močvirnih ži- vljenjskih okolij ugaja, še posebej, ker jih pri nas na Koroškem ni v izobilju. Med redkimi opazovanji na tem območju omenimo pega- stega lesketnika (Somatochlora flavomaculata) in pa dve desetletji stari presenetljivi najd- bi kritično ogroženega stasitega kamenjaka (Sympetrum depressiusculum). Z nekaj izjemami se odonatološka slika Dra- ve, ki je skoraj do Maribora ukleščena v raz- meroma ozko dolino med gozdnimi pobočji Pohorja in Kozjaka, ne spremeni. Šele ob prihodu v odprti nižinski svet se zaradi ve- čje raznolikosti obrečnih življenjskih okolij in počasnejšega rečnega toka srečamo z doda- tnimi vrstami kačjih pastirjev. Pred izgradnjo hidroelektrarn Zlatoličje in Formin ter posle- dično speljavo reke v skoraj štirideset kilome- trov umetnih kanalov je bila tukaj ohranjena značilna spreminjajoča podoba nižinske reke s številnimi prodišči, otoki, stranskimi roka- vi, mrtvicami in poplavnimi gozdovi. Danes se po stari strugi Drave med Ma- riborom in Ptujem ter na rečnih odsekih med Ptujem in Središčem ob Dravi pretaka nezadostna količina vode, naravni procesi rečne dinamike in s tem povezana biotska raznovrstnost pa so močno okrnjeni. Kljub temu in pomanjkanju novodobnih odonato- loških raziskav že suhoparen podatek o 32 popisanih vrstah kačjih pastirjev na območju med Mariborom in Ptujem govori o zanimi- vi odonatni favni. Nekatere manjše mrtvice, zatoki, studenčnice in opuščene gramoznice ob reki so pravi odonatološki biseri. Med varstveno pomembnimi oziroma ogroženimi ali zavarovanimi vrstami tukaj omenimo na primer rjavo devo (Aeshna grandis) in nosno jezerko (Epitheca bimaculata). V kontekstu evropskega naravovarstvenega pomena ob- močja in posebnega ohranitvenega obmo- čja oziroma območja Natura 2000 Drava, ki se ob reki razteza med Meljem in Sre- diščem ob Dravi, sta izmed kačjih pastir- jev pomembni dve kvalifikacijski vrsti – že omenjeni kačji potočnik ter koščični škratec (Coenagrion ornatum). Zadnjega smo pred četrt stoletja našli v Šturmovcih, državno naravovarstvo pa vse do danes ni zmoglo zagotoviti podpore za osnovne raziskave, ki bi podrobneje ovrednotile njegovo dejan- sko razširjenost in ogroženost na območju ob Dravi. Sicer smo v Šturmovcih, na ob- močju, ki je zavarovano kot krajinski park, doslej popisali 27 vrst. Tudi širše obmo- čje ob Dravi med Turniščem in Borlom je vsekakor pomembno tudi v odonatološkem oziru. Čeprav novodobnih podatkov skoraj- da ni, o tem zgovorno govori podatek, da smo doslej tukaj opazovali že 46 vrst kačjih pastirjev. Ob sami Dravi, kot odraz njene- ga vedno bolj nižinskega značaja, od obeh bleščavcev prevladuje pasasti bleščavec, zelo pogost je tudi sinji presličar, na obrežju reke pa se jim pogosto pridružijo bledi peščenec in kateri od modračev, izmed katerih so najpogostejši temni (Orthetrum albistylum), prodni (O. cancellatum) in sinji modrač (O. brunneum). Od redkejših vrst velja omeniti kačjega potočnika, posamični starejši najdbi stasitega kamenjaka pri Markovcih in Tržcu in pa nekaj opazovanj prodnega paškratca (Erythromma lindenii) iz okolice Frankovcev in Markovcev, ki pri nas tudi ob Dravi oči- tno širi svoje območje razširjenosti. V odonatološkem oziru je z doslej opazova- nimi 40 vrstami kačjih pastirjev bogato tudi območje ob Dravi med Ormožem in Sre- diščem ob Dravi. To predstavlja enega od zadnjih delov naravne struge reke Drave in pokrajino ob njej, z ekološko in naravovar- stveno najvrednejšimi ekosistemi – mean- dri, prodišči, brzicami, rokavi, mrtvicami, trstišči in poplavnim logom. Na severnem robu omenjenega območja, v neposredni bližini Ormoškega jezera, naj omenimo kot pomembna sekundarna življenjska oko- lja kačjih pastirjev še gramoznico Jurkovec ter nekdanje bazene odpadnih vod Tovarne sladkorja Ormož, ki so danes zavarovani kot Naravni rezervat Ormoške lagune in so v zglednem naravovarstvenem upravljanju Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Izmed zanimive dru- ščine tukaj živečih vrst posebej omenimo suhljatega škratca (Coenagrion pullchelum), ki je v tem delu Slovenije redek, deviške- ga pastirja (Aeshna isoceles), črnega ploščca (Libellula fulva) in malinovordečega ka- menjaka (Sympetrum fonscolombii). Če si za zaključek še na kratko ogledamo območje Krajinskega parka Središče ob Dravi, lahko s seznama doslej zabeleže- nih 28 vrst kačjih pastirjev, večinoma po- Območje med Ormožem in Središčem ob Dravi je v odonatološkem oziru najbogatejše, kar je odsev številnih raznolikih vodnih življenjskih okolij v širšem prostoru ob reki. V Naravnem rezervatu Ormoške lagune (zgoraj) smo odonatologi zgolj priložnostno popisali 27 vrst, na območju Krajinskega parka Središče ob Dravi (desno) pa pred dvema desetletjema 28 vrst kačjih pastirjev. Foto: Matjaž Bedjanič. 320 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 321O kačjih pastirjih reke Drave O kačjih pastirjih reke Drave krišče s pisanim rastlinskim in živalskim svetom. Kačjim pastirjem takšna naravna sukcesija rastlinskih združb močvirnih ži- vljenjskih okolij ugaja, še posebej, ker jih pri nas na Koroškem ni v izobilju. Med redkimi opazovanji na tem območju omenimo pega- stega lesketnika (Somatochlora flavomaculata) in pa dve desetletji stari presenetljivi najd- bi kritično ogroženega stasitega kamenjaka (Sympetrum depressiusculum). Z nekaj izjemami se odonatološka slika Dra- ve, ki je skoraj do Maribora ukleščena v raz- meroma ozko dolino med gozdnimi pobočji Pohorja in Kozjaka, ne spremeni. Šele ob prihodu v odprti nižinski svet se zaradi ve- čje raznolikosti obrečnih življenjskih okolij in počasnejšega rečnega toka srečamo z doda- tnimi vrstami kačjih pastirjev. Pred izgradnjo hidroelektrarn Zlatoličje in Formin ter posle- dično speljavo reke v skoraj štirideset kilome- trov umetnih kanalov je bila tukaj ohranjena značilna spreminjajoča podoba nižinske reke s številnimi prodišči, otoki, stranskimi roka- vi, mrtvicami in poplavnimi gozdovi. Danes se po stari strugi Drave med Ma- riborom in Ptujem ter na rečnih odsekih med Ptujem in Središčem ob Dravi pretaka nezadostna količina vode, naravni procesi rečne dinamike in s tem povezana biotska raznovrstnost pa so močno okrnjeni. Kljub temu in pomanjkanju novodobnih odonato- loških raziskav že suhoparen podatek o 32 popisanih vrstah kačjih pastirjev na območju med Mariborom in Ptujem govori o zanimi- vi odonatni favni. Nekatere manjše mrtvice, zatoki, studenčnice in opuščene gramoznice ob reki so pravi odonatološki biseri. Med varstveno pomembnimi oziroma ogroženimi ali zavarovanimi vrstami tukaj omenimo na primer rjavo devo (Aeshna grandis) in nosno jezerko (Epitheca bimaculata). V kontekstu evropskega naravovarstvenega pomena ob- močja in posebnega ohranitvenega obmo- čja oziroma območja Natura 2000 Drava, ki se ob reki razteza med Meljem in Sre- diščem ob Dravi, sta izmed kačjih pastir- jev pomembni dve kvalifikacijski vrsti – že omenjeni kačji potočnik ter koščični škratec (Coenagrion ornatum). Zadnjega smo pred četrt stoletja našli v Šturmovcih, državno naravovarstvo pa vse do danes ni zmoglo zagotoviti podpore za osnovne raziskave, ki bi podrobneje ovrednotile njegovo dejan- sko razširjenost in ogroženost na območju ob Dravi. Sicer smo v Šturmovcih, na ob- močju, ki je zavarovano kot krajinski park, doslej popisali 27 vrst. Tudi širše obmo- čje ob Dravi med Turniščem in Borlom je vsekakor pomembno tudi v odonatološkem oziru. Čeprav novodobnih podatkov skoraj- da ni, o tem zgovorno govori podatek, da smo doslej tukaj opazovali že 46 vrst kačjih pastirjev. Ob sami Dravi, kot odraz njene- ga vedno bolj nižinskega značaja, od obeh bleščavcev prevladuje pasasti bleščavec, zelo pogost je tudi sinji presličar, na obrežju reke pa se jim pogosto pridružijo bledi peščenec in kateri od modračev, izmed katerih so najpogostejši temni (Orthetrum albistylum), prodni (O. cancellatum) in sinji modrač (O. brunneum). Od redkejših vrst velja omeniti kačjega potočnika, posamični starejši najdbi stasitega kamenjaka pri Markovcih in Tržcu in pa nekaj opazovanj prodnega paškratca (Erythromma lindenii) iz okolice Frankovcev in Markovcev, ki pri nas tudi ob Dravi oči- tno širi svoje območje razširjenosti. V odonatološkem oziru je z doslej opazova- nimi 40 vrstami kačjih pastirjev bogato tudi območje ob Dravi med Ormožem in Sre- diščem ob Dravi. To predstavlja enega od zadnjih delov naravne struge reke Drave in pokrajino ob njej, z ekološko in naravovar- stveno najvrednejšimi ekosistemi – mean- dri, prodišči, brzicami, rokavi, mrtvicami, trstišči in poplavnim logom. Na severnem robu omenjenega območja, v neposredni bližini Ormoškega jezera, naj omenimo kot pomembna sekundarna življenjska oko- lja kačjih pastirjev še gramoznico Jurkovec ter nekdanje bazene odpadnih vod Tovarne sladkorja Ormož, ki so danes zavarovani kot Naravni rezervat Ormoške lagune in so v zglednem naravovarstvenem upravljanju Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Izmed zanimive dru- ščine tukaj živečih vrst posebej omenimo suhljatega škratca (Coenagrion pullchelum), ki je v tem delu Slovenije redek, deviške- ga pastirja (Aeshna isoceles), črnega ploščca (Libellula fulva) in malinovordečega ka- menjaka (Sympetrum fonscolombii). Če si za zaključek še na kratko ogledamo območje Krajinskega parka Središče ob Dravi, lahko s seznama doslej zabeleže- nih 28 vrst kačjih pastirjev, večinoma po- Območje med Ormožem in Središčem ob Dravi je v odonatološkem oziru najbogatejše, kar je odsev številnih raznolikih vodnih življenjskih okolij v širšem prostoru ob reki. V Naravnem rezervatu Ormoške lagune (zgoraj) smo odonatologi zgolj priložnostno popisali 27 vrst, na območju Krajinskega parka Središče ob Dravi (desno) pa pred dvema desetletjema 28 vrst kačjih pastirjev. Foto: Matjaž Bedjanič. 322 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 323O kačjih pastirjih reke Drave O kačjih pastirjih reke Drave pisanih pred četrt stoletja, posebej omenimo zavarovanega kačjega potočnika, pa rjavo devo in višnjevo devo (Aeshna affinis). Prav tukaj pričakujemo še marsikatero zanimivo najdbo, med drugim smo že večkrat pre- dlagali načrtno iskanje rumenega porečnika (Gomphus flavipes), še eno naravovarstveno pomembno vrsto iz Direktive o habitatih, o kateri vemo v Sloveniji zelo malo in je pri nas dolgo veljala za izumrlo. Območje še ohranjene rečne loke ob stari strugi Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi je izstopajočega nacionalnega in evropskega naravovarstvenega pomena, o čemer zgovorno govori podatek, da je poleg mreže območij Natura 2000 in krajinskih parkov vzdolž reke celotno območje vklju- čeno tudi v meddržavno Unescovo  biosfer- no območje Mura-Drava-Donava (MAB MDD). Kačji pastirji so drobni, čudoviti leteči biseri izjemne biotske raznovrstnosti tega koščka Slovenije. Zaradi njihove ogro- ženosti, bioindikatorskega potenciala ali pa zgolj navdušujoče lepote jih ne smemo spregledati. Potrebne so dodatne raziskave, ki bodo natančneje opredelile njihovo raz- širjenost, velikost populacij in ogroženost posameznih vrst. Tudi ob reki Dravi nas v prihodnje čaka še veliko odonatološkega dela, ki bo gotovo prineslo zanimive nove najdbe in spoznanja. Viri: Bedjanič, M., Pirnat, A., Šalamun, A., 1999: Prispevek k poznavanju kačjih pastirjev širšega območja ob reki Dravi med Ptujem in Središčem ob Dravi, severovzhodna Slovenija (Insecta, Odonata). Natura Sloveniae, 1: 45-69. Dijkstra, K.-D. B., Schröter, A., Lewington, R., 2020: Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Second edition. London: Bloomsbury Publishing, 336 str. Kotarac, M., 1997: Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 205 str. Kotarac, M., Šalamun, A., Weldt, S., 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Kačji pastirji (Odonata) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 104 str. Kotarac, M., Bedjanič, M., Pirnat, A., Šalamun, A., 1996: Dragonfly records from the Dravograd area, northern Slovenia (Odonata). Opuscula zoologica fluminensia, 144: 1-9. Vinko, D., Žlender T., Ribar, A., 2021: Terenski vikend SOD: Ptuj 2021 – nove najdbe koščičnega škratca Coenagrion ornatum, prodnega paškratca Erythromma lindenii, zgodnjega trstničarja Brachytron pratense, črnega ploščca Libellula fulva in dristavičnega spreletavca Leucorrhinia pectoralis na Štajerskem. Erjavecia, 36: 11-22. Wildermuth, H., Martens, A., 2019: Die Libellen Europas: Alle Arten von den Azoren bis zum Ural im Porträt. Wiebelsheim: Quelle & Meyer, 958 str. Dr. Matjaž Bedjanič je biolog, ukvarja se s favnistiko in ekologijo kačjih pastirjev, kobilic in potočnih rakov v Sloveniji in na Balkanu. Pozornost namenja tudi taksonomiji, zoogeografiji in ohranjanju favne kačjih pastirjev jugovzhodne Azije, predvsem Šri Lanke. Dejaven je pri raziskavah in ohranjanju mokrišč, zlasti sta mu ljubi terensko delo in naravoslovna fotografija. Zaposlen je na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Dela pri večletnem integriranem naravovarstvenem LIFE projektu LIFE-IP NATURA.SI. Ali Šalamun je biolog, kačje pastirje raziskuje od leta 1992 in je soustanovitelj Slovenskega odonatološkega društva. Zaposlen je v Centru za kartografijo favne in flore v Miklavžu na Dravskem polju, kjer sodeluje pri različnih projektih in je odgovoren za vzdrževanje podatkovne zbirke ter raziskave kačjih pastirjev. Z veseljem se odpravi na teren raziskovat tudi druge, predvsem vodne živalske skupine. Reko Dravo je med popisovanjem kačjih pastirjev že večkrat preveslal. Damjan Vinko je biolog in profesor biologije ter član Slovenskega odonatološkega društva, ki od leta 2007 preučuje kačje pastirje tudi na različnih mladinskih taborih. Ukvarja se z zagovorništvom narave, vpet je v izdelavo novega evropskega rdečega seznama kačjih pastirjev, sodeluje pri organizaciji mednarodnih srečanj odonatologov Balkana, leta 2022 pa je v Kamniku vodil Evropski odonatološki kongres. Od samega nastanka je odgovorni urednik biltena slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave Trdoživ. 322 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 323O kačjih pastirjih reke Drave O kačjih pastirjih reke Drave pisanih pred četrt stoletja, posebej omenimo zavarovanega kačjega potočnika, pa rjavo devo in višnjevo devo (Aeshna affinis). Prav tukaj pričakujemo še marsikatero zanimivo najdbo, med drugim smo že večkrat pre- dlagali načrtno iskanje rumenega porečnika (Gomphus flavipes), še eno naravovarstveno pomembno vrsto iz Direktive o habitatih, o kateri vemo v Sloveniji zelo malo in je pri nas dolgo veljala za izumrlo. Območje še ohranjene rečne loke ob stari strugi Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi je izstopajočega nacionalnega in evropskega naravovarstvenega pomena, o čemer zgovorno govori podatek, da je poleg mreže območij Natura 2000 in krajinskih parkov vzdolž reke celotno območje vklju- čeno tudi v meddržavno Unescovo  biosfer- no območje Mura-Drava-Donava (MAB MDD). Kačji pastirji so drobni, čudoviti leteči biseri izjemne biotske raznovrstnosti tega koščka Slovenije. Zaradi njihove ogro- ženosti, bioindikatorskega potenciala ali pa zgolj navdušujoče lepote jih ne smemo spregledati. Potrebne so dodatne raziskave, ki bodo natančneje opredelile njihovo raz- širjenost, velikost populacij in ogroženost posameznih vrst. Tudi ob reki Dravi nas v prihodnje čaka še veliko odonatološkega dela, ki bo gotovo prineslo zanimive nove najdbe in spoznanja. Viri: Bedjanič, M., Pirnat, A., Šalamun, A., 1999: Prispevek k poznavanju kačjih pastirjev širšega območja ob reki Dravi med Ptujem in Središčem ob Dravi, severovzhodna Slovenija (Insecta, Odonata). Natura Sloveniae, 1: 45-69. Dijkstra, K.-D. B., Schröter, A., Lewington, R., 2020: Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Second edition. London: Bloomsbury Publishing, 336 str. Kotarac, M., 1997: Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 205 str. Kotarac, M., Šalamun, A., Weldt, S., 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Kačji pastirji (Odonata) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore, 104 str. Kotarac, M., Bedjanič, M., Pirnat, A., Šalamun, A., 1996: Dragonfly records from the Dravograd area, northern Slovenia (Odonata). Opuscula zoologica fluminensia, 144: 1-9. Vinko, D., Žlender T., Ribar, A., 2021: Terenski vikend SOD: Ptuj 2021 – nove najdbe koščičnega škratca Coenagrion ornatum, prodnega paškratca Erythromma lindenii, zgodnjega trstničarja Brachytron pratense, črnega ploščca Libellula fulva in dristavičnega spreletavca Leucorrhinia pectoralis na Štajerskem. Erjavecia, 36: 11-22. Wildermuth, H., Martens, A., 2019: Die Libellen Europas: Alle Arten von den Azoren bis zum Ural im Porträt. Wiebelsheim: Quelle & Meyer, 958 str. Dr. Matjaž Bedjanič je biolog, ukvarja se s favnistiko in ekologijo kačjih pastirjev, kobilic in potočnih rakov v Sloveniji in na Balkanu. Pozornost namenja tudi taksonomiji, zoogeografiji in ohranjanju favne kačjih pastirjev jugovzhodne Azije, predvsem Šri Lanke. Dejaven je pri raziskavah in ohranjanju mokrišč, zlasti sta mu ljubi terensko delo in naravoslovna fotografija. Zaposlen je na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Dela pri večletnem integriranem naravovarstvenem LIFE projektu LIFE-IP NATURA.SI. Ali Šalamun je biolog, kačje pastirje raziskuje od leta 1992 in je soustanovitelj Slovenskega odonatološkega društva. Zaposlen je v Centru za kartografijo favne in flore v Miklavžu na Dravskem polju, kjer sodeluje pri različnih projektih in je odgovoren za vzdrževanje podatkovne zbirke ter raziskave kačjih pastirjev. Z veseljem se odpravi na teren raziskovat tudi druge, predvsem vodne živalske skupine. Reko Dravo je med popisovanjem kačjih pastirjev že večkrat preveslal. Damjan Vinko je biolog in profesor biologije ter član Slovenskega odonatološkega društva, ki od leta 2007 preučuje kačje pastirje tudi na različnih mladinskih taborih. Ukvarja se z zagovorništvom narave, vpet je v izdelavo novega evropskega rdečega seznama kačjih pastirjev, sodeluje pri organizaciji mednarodnih srečanj odonatologov Balkana, leta 2022 pa je v Kamniku vodil Evropski odonatološki kongres. Od samega nastanka je odgovorni urednik biltena slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave Trdoživ.