BILTENGlASNIKZlVIlShEGA HDHBINATflZITD
Ljubljana, april 1970
LETO V — ŠTEVILKA 4
Zgodovinske aMetmce
Letošnje leto je v dogajanju naših narodov sila razgibano obdobje, saj praznujemo kar po vrsti
polnim proslavljanjem dali vedeti, da njihov boj za pravice in uveljavitev na zemeljski obli ne bo
" l'	- ;
t
zelo pomembne jubileje, oziroma obletnice. Eden Prvih je bil vsekakor 100-letnica Leninovega rojeva, ki smo se je spom-nili s posebnim spoštova-njem; te dni mineva 29 let, ko je bila 27. aprila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Le-ta je bila usmerjevalka in vodnica naprednih ljudi v Sloveniji za boj proti okupatorjem in domačim Jzdajalcem, ki nas je vse pripeljala v svobodo in novo lepše življenje.
Pred nami pa se kar spet odpirajo nova praznovanja. Prvi maj, delavski praznik, vedno znova razživi vse ljudi in jih vabi na znane zgodovinske točke, kjer so se v stani Jugoslaviji in še prej zbirali napredni ljudje ter s skromnim, a žara
prenehal, dokler ne bo prišlo do končne zmage delavskega razreda.
Vsi ti zgodovinski dogodki, ki smo jih omenili, pa so bili povod za neuklonljivo borbo narodov vsega sveta, za boj proti fašističnim osvojevalcem, proti tistim, ki so gazili človeško dostojanstvo na vsakem koraku, proti njim, ki so uživali ob krvi in žrtvah naprednih borcev, pa žena, otrok in starcev, proti zverem v človeški podobi, ki so hoteli vse svoje nasprotnike streti kot nebogljene črve. Dolgo let je trajal ta neizprosni boj, ki se je v mejah naše domovine začel leta 1941 in končal leta 1945. 9. maj je bil pred 25 leti dan zmage poštenega človeštva nad brutalnimi zavojevalci sveta, dan zmagoslavja
Vsebina:
Zgodovinske obletnice — Imperial novinec v Žitu — Že od 13. leta starosti dalje v podjetju — Celo desetletje na krmilu Pred letnim odmorom — Trije uspeli tečaji
nad vsem, kar je bilo toliko let tako zasovraženo ter sto in stokrat prekleto. Dan zmage bomo slavili letos še posebno veličastno, saj živimo v svobodni socialistični domovini že polnih 25 let, si krojimo svojo usodo in nismo hlapci nikomur, ki ne misli in čuti z nami. Milijoni žrtev so morali potrditi to zmago nad sovragom, padali so pod streli sovražnih pušk, umirali v taboriščih, a vse
do zadnjega niso klonili, morda v upanju, da jim bo dano uživati tako zaželeno svobodo, ali pa da bodo njihove žrtve pripomogle k svobodi na svetu. Ob tem našem slavju se jih bomo spominjali s tihim spoštovanjem in se jim zahvaljevali za vse, kar so nam s svojimi žrtvami doprinesli.
Sedaj ustvarjamo nove smeri življenja, krepimo socialistično misel, z njo pa idejo o resničnem delav-
skem samoupravljanju.
Ob vseh teh zgodovinskih dogodkih pa seveda ne smemo pozabiti, da je svet še vedno v ognju, v nenehnem boju, da še padajo nedolžne žrtve in da se je treba še in še boriti za mir v svetu. Ta želja naj bi prevevala ob naših jubilejih slehernega človeka v upanju, da bi končno na svetu le zmagala pravica, ne pa pohlep po krvi in življenju nedolžnih!
Imperial novinec v Žitu
75-LETNA TRADICIJA TOVARNE ČOKOLADE V KRŠKEM — KVALITETNA PROIZVODNJA ŽVEČILNEGA GUMIJA TUDI ZA IZVOZ — V OKVIRU NOVE DELOVNE ENOTE JE TUDI PEKARSTVO — PROSTORI PA SKROMNI IN DOKAJ ZASTARELI, NA STRMEM BREGU
Prvi april je običajno dan, ko ljudje hitijo drug drugega prelisičiti in potegniti za nos. No, ta dan pa ni bil za kolektiv Imperiala v Krškem nič prvoaprilsko šaljiv, pač pa zelo resnega, malodane zgodovinskega pomena — 1. aprila letos je bila namreč uradna priključitev h kombinatu Žito, s tem pa je prenehalo delovati dotlej samostojno podjetje, tovarna čokolade Imperial, skupaj s pekarnama v Krškem in Senovem.
Ta priključitev pa je naložila našemu sodelavcu dolžnost, da obišče kolektiv in ga »pretipa vse do obisti«, pa ga nato prikaže v našem glasilu.
Ob lepem sončnem vremenu smo se nekolikanj pozno dopoldne odpravili proti Krškem po dokaj zakrpani avto cesti sredi prijetne dolenjske pokrajine. Spomlad je bilo občutiti vseskozi ob poti tja dol, kamor smo bili namenjeni,
zakaj kmetje so hiteli orati in obdelovati še precej zaspano zemljo, drevje pa že na moč hiti poganjati zelenje in brstje.
KRŠKO SE RAZVIJA
Po dobri uri in pol smo bili tik pred ciljem. Krško
je dokaj prijetno mesto, ki se razteza na obeh bregovih Save, ono pravo Krško, dolenjsko na desnem bregu reke, in ono drugo, Videm smo mu nekoč rekli, štajersko na levem bregu. Znano je po močni papirni industriji, razen tega ima še več drugih obratov, znano pa je seveda tudi glede izdelovanja čokolade ter do nekaj let nazaj raznih likerjev v okviru tovarne Imperial. Mesto, ki ima tudi športne objekte, kot sta stadion Matije Gubca in olimpijski plavalni bazen, obkrožajo na severu in vzhodu številni grički, jia katerih kot gobe po dežju rastejo nove stanovanjske zgradbe, ali pa se na njih raztezajo vinske gorice. Ljudje tam, pa naj si bodo štajerskega ali dolenjskega porekla, so vedri in spre-
Nadaljevanje na 2. strani
Pogled na sedanjo tovarno čokolade Imperiala. Na desni skladiiče
Imperial novinec v Žitu
Nadaljevanje s 1. strani jemlji vi za besedo, gostoljubni, pa tudi na moč delavni. To dokazujejo mnoga nova gradbišča proizvodnih ali pa stanovanjskih objektov in še česa drugega.
ZAČNIMO PRI GLAVI
Pripeljali smo se čez novi betonski most nad Savo, obrali nekaj ovinkov in se po ozki cesti, ki vodi tik ob železniški progi v smeri proti Brestanici, pripeljali do uprave tovarne Imperial. Treba se je bilo pognati še po dokaj ovinkasti in strmi makadamski poti in bili smo na cilju. Poiskali smo direktorja DE, tov. Joška Bajca, ter mu razložili namen in program našega obiska. Oklevati ni bilo več dosti časa, saj nas je ta iz minute v minuto prehiteval. Povedali smo tov. Bajcu svoje želje in takoj nam je pomagal pri akciji. K pogovoru je povabil obratovodji tovarne tov. Bračuna in pekarne tov. Potočnika. Tako je bilo najlažje moč dobiti vse potrebne podatke.
Obrati tovarne in uprave podjetja so v treh poslopjih. Uprava zavzema v osrednji stavbi gornje nadstropje, spodaj pa je obrat za izdelavo in končno obdelavo žvečilnega gumija, Poleg upravne zgradbe je še poslopje, v katerem izdelujejo čokolado, ne daleč stran od teh zgradb pa skladišče. Vsa ta poslopja kažejo videz starejše nesodobne gradnje, prostori v njih so močno utesnjeni, sodobna oprema, ki pa so jo dobili v minulih letih, pa skoraj ne dobi prave prostorne razsežnosti. Zve-
deli smo, da je dostop do te »kote«, kjer so vsa tri poslopja, zlasti pozimi izredno težaven in kamioni v mnogih primerih ne morejo pripeljati na ploščad na vrhu klanca, temveč morajo ali surovino, ki jo dobijo, ali pa gotove izdelke prenašati z, oziroma na vozila na cesti. To seveda otežko-ča normalno delo in hitrejši potek potrebnega transporta blaga.
TRIČETRT STOLETJA
Najprej nekaj zgodovinskih podatkov o tovarni čokolade. Njeni začetki segajo v konec prejšnjega stoletja in je tovarna tako ena najstarejših v Jugoslaviji. Ustanovljena je bila leta 1895 v nekdanjem Raj h en-burgu, ustanovil pa jo je meniški red trapistov, kot dopolnilno dejavnost, ker jim kmetijstvo in ostali dohodki, kot na primer »bera«, niso zadostovali za njihovo preživljanje. Sama proizvodnja čokolade je bila tedaj majhna, kajti pred 70 in več leti je bilo le malo kupcev za te vrste dobrote. Majhna proizvodnja se je nadaljevala tudi v stari Jugoslaviji, ker so tedaj šteli čokolado kot velik luksus in so si jo v resnici lahko privoščili le bogati ljudje. Sedaj se je to bistveno spremenilo, zakaj čokolada sodi sedaj med izdelke z visoko kalorično vrednostjo in je izdatno poživilo, po katerem segajo prebivalci v mestih in na podeželju. Tudi cena zanjo je bolj sprejemljiva, kot je bila nekdaj.
Recepte za izdelavo čokolade so trapisti dobili iz Francije, od koder izhaja tudi njihov red. Imeli so to-
rej povsem svoje recepte, ki so jim zagotavljali zelo dobro kvaliteto čokolade. Ta kvaliteta pa se je kasneje »preselila« tudi v sedanjo tovarno Imperial, saj tudi ta uporablja te preizkušene recepte.
Tovarno so imeli trapisti v svoji lasti do leta 1941, ko so jih Nemci pregnali in jim jo zaplenili, trapisti pa so se razšli in nekateri od njih odšli tudi v partizane.
OD 1945 DO DANES
Po osvoboditvi so se menihi spet vrnili in znova začeli s proizvodnjo, ponovno v nekdanjem gradu v Rajhenburgu, visedanjii Brestanici. Prišlo pa je do nacionalizacije gradu, ki ga je oblast uporabila za druge namene, in trapisti so se s svojo proizvodnjo preselili v sedanje prostore. Potreb za širjenje teh prostorov tedaj niso imeli in zato so ostali prostori še sedaj takšni. Leta 1947 je bilo podjetje ustanovljeno v okviru družbenega sektorja, bilo pa je v začetkih precej zaostalo in proizvodnja se ni mogla smotrno razvijati.
Sele leto 1960 pomeni prelomnico. Tedaj je uspelo novemu vodstvu podjetja kupiti nekaj nove strojne opreme iz Zahodne Nemčije. S tem pa se je začela izboljševati kvaliteta izdelkov in povečala proizvodnja. Na ta način se je bilo mogoče obdržati, ker so kupci pokazali večje zanimanje za proizvode tovarne. Seveda to še ni bilo najbolj zadovoljivo stanje, ki je trajalo do uvedbe gospodarske reforme. Sele nekako po tem času je podjetje bolje »zadihalo«. Takrat so v podjetju tudi prvič ustvarili pomembnejše sklade. Le-teh pa niso razdelili na osebne dohodke, ki so bili sicer precej nizki, ampak so jih raje investirali v novo strojno opremo za nove izdelke. Skozi te stroje je leta 1968 stekla nova proizvodnja, ob koncu leta pa se je že povzpela na 82 ton. Leta 1969 je proizvodnja narasla na 165 ton, za letos pa imajo narejen program za 200 ton letne proizvodnje.
»Ker so bili naši izdelki na tržišču zelo dobro sprejeti,« je dejal tov. Bajc, »smo se odločili za gradnjo novih prostorov, ki bi bili večji in sodobnejši, še posebno za proizvodnjo našega novega artikla, žvečilnega gumija, kasneje pa še čokolade. To nam bi omogočilo vsekakor večjo razširitev proizvodnje in izboljšanje kvalitete.«
PROIZVODI IN DELOVNA SILA
Tovarna Imperial proizvaja v tablicah različne teže, od 50 do 500 gramov, jedilno, mlečno, lešnikovo čokolado, čokolado z medom, krem čokolado in čokolado v prahu, kakao ter vafel rezine Kekec.
Najnovejša pa je proizvodnja žvečilnega gumija. Le-tega proizvajajo več vrst — Imperial, Turist, Ke-
To sfa mlina za mletje kakaove mase
Pogled ra oblikovalni stroj za žvečilni gumi. Desno zadaj tehnologinja
tovarne
kec, Hollywood, Carmen, Ambasador, Diplomat in Boby z okusom banan, marelic, limon, jagod in s pekočim okusom — peper-mint in spermint. Barva žvečilnega gumija je bela,
rokim krogom naj mlajših kupcev.
Sedaj pripravljajo že nove vrste izdelkov v ozki podolgovati obliki embalaže, prav tako z vloženimi slikami.
Stiesalna stroja za vlaganje čokolade v modele. V sredi odlagalna miza
rumena, zelena in rožnata. Žvečilni gumi bele barve delajo samo za izvoz, sploh za Madžarsko, ki zahteva samo gumi bele barve.Najmanj polovica proizvodnje gre vsako leto v izvoz, kar se pa tovarni izplača, ker doseže solidno ceno in popolno rentabilnost.
Embalažo za žvečilni gumi uporabljajo z domačega trga, omeniti pa velja, da dajo v vsako škatlico po eno sliko filmskih igralcev, ki jih otroci nato zbirajo in lepijo v albume. Kdor povsem izpolni album s slikami in doda zraven še eno sliko z žigom Imperiala, prejme za to 2 kg čokolade. To pa je vsekakor dobra reklama za prodajo žvečilnega gumija med ši-
Na kraju naj omenimo, da je tudi ta tovarna poprej proizvajala likerje, a je proizvodnjo leta 1960 opustila, ker ni bilo na razpolago vode, ki je bila pri tej vrsti proizvodnje nujno potrebna.
V tej novi delovni enoti kombinata je zaposlenih v celoti 90 ljudi, od tega 58 žensk in 32 moških. V upravi je 7 delavcev, poleg njih 3 trgovski potniki in dva šoferja, v proizvodnji pa ena inženirka kemije, dva obratovodja ter 69 ostalih delavcev. Tako se je tovarna od prvih začetkov številčno močno okrepila v primerjavi z letom 1947, ko je bilo zaposlenih v teh obratih vsega 7 ljudi.
Nadaljevanje na 4. strani
IMPERBAL novinec v Žitu
M	
	
1	
Upravna zgradba Imperiala, zgoraj je uprava, spodaj pa obrat za žvečilni gumi
Hidravlična stiskalnica za kakaovo maso
Pogled v zavijalnico žvečilnega gumija. V ozadju polavtomatična naprava za vlaganje gumija
v Škatlice
Del modelov za oblikovanje čokoladnih tablic
Poslopje, v katerem je obrat za izdelavo čokolade
IMPERIAL NOVINEC V ŽITU
Nadaljevanje z 2. strani
PEKARSKA DEJAVNOST
Dosedanje podjetje, oziroma nova delovna enota Žita ima v svojem okviru tudi dve pekarni. Ena je v Krškem, oziroma na robu Stare vasi, druga pa v Senovem. O tej veji dela v okviru delovne enote j e pripovedoval vodja krške pekarne, tov. Karel Potočnik, ki je hkrati s pekarno do-
živel prav 18. aprila letos 10-letnico, odkar delujeta v okviru Imperiala. Pekarno v Krškem je imel do leta 1960 neki zasebni pek, ki pa je moral zaradi finančnih težav in dolgov obrt opustiti, tov. Potočnik pa je bil dotlej tudi zasebni pek v Brestanici. Pripovedoval je tole:
»Občinska skupščina je
pritiskala na podjetje Im-perial, naj prevzame to pekarno v svoj okvir in tako smo pričeli. Sprva smo izdelali okrog 300 kg kruha in peciva, delali pa smo trije peki in pomožne delovne sile nismo imeli. Kasneje so se potrebe večale, z njimi pa proizvodnja, ki je iz leta v leto naraščala, čeprav smo imeli in imamo še sedaj le eno etažno peč, ki speče na uro le 110 kg
kruha. Sedaj izdelamo dnevno okrog 1500 kg kruha, včasih pa, če nastanejo potrebe, tudi do 2000 ali celo 2500 kg, posebno ob sobotah in praznikih. Sedaj je zaposlenih 8 ljudi, od tega 6 pekov, en šofer in ena delavka, ki pomaga dostavljati kruh in tudi čisti prostore.
Pogoji za delo so zelo težavni in ni mogoče več zadoščati potrebam odjemalcev, hkrati pa konkurirati trem zasebnim pekom, ki imajo svoje pekarne. Le-ti imajo seveda lažje stališče, ker pečejo manj kruha in ga prav zato laže prodajajo bolj svežega.
Sedaj pečemo črn in bel kruh v teži po 1/2, 1 in 2 kg ter žemlje in kifeljce.
Občinska skupščina Krško je — kot rečeno — sicer pred desetimi leti želela, naj se ta pekarna priključi k Imperialu in začne delati v socialističnem sek-trju. Obljubljala je tudi pomoč s finančnimi sredstvi. Ker pa so se ljudje na občini pogosto menjavali, od obljub doslej ni bilo nič uresničenega.«
Tov. Potočnik je za tem govoril še o željah kolektiva pekarne in o tem, da bi ljudem radi ustregli. Oni sicer vedo, da delo v pekarni poteka v težkih razmerah, in razumejo težave, vsi pa živijo v pričakovanju nečesa novega ...
Zelo nevšečno pa je bilo pisanje v delu tiska, češ, da ljudje raje kupujejo kruh pri zasebnih pekih, ne pa da bi prikazali težave, v katerih delajo peki v družbenem sektorju. In vendar se skoraj dnevno pojavljajo primeri, da ta pekarna proda na področju, kjer ima pekarno zasebni pek, več kruha, kot pa ga speče on.
Še vedno pa se vidi tudi v Krškem, da ljudje odmetavajo kruh celo v smetnjake. Premalo ga cenijo, premalo pa s tem cenijo tudi delo pekov. »Ali smo res prav mi tisti, ki naj z nizkimi cenami naših proizvodov pomagamo izboljševati standard delovnih ljudi?« je ob koncu poudaril tov. Potočnik.
Poleg omenjene pekarne deluje v okviru te DE še pekarna v Senovem, ki so jo prevzeli leta 1964. Prostori so last podjetja Preskrba, ves inventar in peč
Mlina za mletje sladkorja za čokolado, v suhem in svetlem prostoru
Zavite ikallice z žvečilnim gumijem. Desno avtomatični zavijalec žvečilnih cigaret
Stroj za pripravo mase za žvečilni gumi. Ob stroju obratovodja Bračun
pa je last Imperiala. Pekarna dnevno speče 700 do 800 kg kruha. V njej delajo trije peki in ena snažilka. Pekarna oskrbuje Senovo in ožjo okolico, pekarna v Krškem pa Krško in njegovo okolico.
blem pa je pomanjkanje osnovne surovine, kakaov-ca, ki ga uvažajo pretežno iz Gane, Kameruna, bolj redko pa tudi iz Brazilije.
Znotraj kolektiva pa ni problemov. Medsebojni odnosi so zelo dobri. Ljudje si
Že od 13. leta starosti dalje v podjetju
Za 53-lelnega Janeza Bračuna bi lahko rekli, da je živa legenda podjetja Imperial, sploh pa zgodovine čokoladne industrije v Krškem, oziroma v nekdanjem Raj-henburgu. Razgovor z njim je bil že ob pripovedi o samoupravnih organih zanimiv, zato sva napletla besede še o njem samem.
Njegova pripoved je bila takšna:
»V tovarno v Rajhenburg sem prišel 1. septembra 1930, ko sem bil še 13-leten fant. Najprej sem 5 let zavijal čokolado, seveda po normi, nato sem bil 3 leta pri modeliranju čokolade, pa v strojnem oddelku in v ekspeditu. Od leta 1942 do 1943 sem bil nekaj časa, pod Nemci, šofer.«
— Menda ste bili tudi v NOV, ali ne! sem ga vprašal.
»Da, septembra 1943 sem odšel v NOV in bil v Kozjanskem odredu do 12. maja 1945, saj sem domačin s Kozjanskega.«
— Ste prejeli kakšna odlikovanja!
»Imam red za zasluge za narod
in red dela.«
— Kakšne kvalifikacije imate kol obratovodja tovarne!
»Imam dokončano mojstrsko šolo konditorske stroke, ki sem jo obiskoval v Zagrebu, sem pa tudi elektrotehnik z dokončano tehnično srednjo šolo. Če delo zahteva, sem mnogokrat strojnik, elektrikar, ključavničar in še marsikaj. Poprimem pač, kjer je treba.«
— Kaj delate v prostem času, oziroma kakšnega konjička imate!
»Časa izven poklicnega dela pravzaprav nimam dosti. Mnogokrat je treba v tovarni ostati kar čez noč in nato zjutraj nadaljevati redno delo. Sicer pa je moj konjiček čebelarstvo. Sem že od leta 1947 predsednik čebelarjev in poveljnik gasilskega društva Brestanica, kjer živim. Berem tudi mnogo knjig ter razne revije. Najbolj me zanimajo francoske in slovenske sodobne knjige, od tematike pa zgodovina in elektrotehnika.«
TRENUTNI PROBLEMI
V razgovoru z direktorjem DE tov. Bajcem smo prišli do zaključka, da problemov v enoti skoraj ni. Gospodarjenje je zelo solidno, saj je številčno majhen kolektiv zaključil svoje dosedanje poslovanje z lepimi skladi, ki bi jim jih zavidala marsikatera DE v okviru kombinata. Seveda pa predstavljata najtežji problem nemogoča lokacija sedanjih obratov in stiska s prostori. Pozimi zapade sneg in je težko z dovozi in odvozi. Naslednji pro-
prizadevajo, da bi delo dobro potekalo. Če ne bi bilo sožitja, prav gotovo ne bi dosegali takšnih uspehov, kot so jih doslej. Pogosto imajo medsebojne sestanke in se na njih pogovarjajo o tekočih problemih.
DELAVSKO
SAMOUPRAVLJANJE
O samoupravljanju v kolektivu je stekel pogovor s tov. Janezom Bračunom, obra to vodjo tovarne čokolade in predsednikom dosedanjega DS. Zelo podrobno Konec na 5. strani
IMPBRIAL. NOVINEC V ŽITU
Nadaljevanje s 4. strani je tudi on prikazal zgodovino te tovarne in povedal tole:
V teh obratih delam že takoj od osvoboditve: Do leta 1947 sploh nismo delali čokolade, ker smo morali obnavljati obrate in opremo. Proizvodnja je stekla
šele v začetku tega leta, delali pa smo le trije delavci še izpred vojne. Eden je bil mojster, ki se je izučil v Franciji, en 60-letni delavec in jaz. Za tem smo zaposlili še nekaj mladih deklet in bilo nas je sedem, do konca leta 1947 pa že sedemnajst ljudi. V sedanje prostore smo se dokončno preselili jeseni istega leta.
Delavsko samoupravljanje leta 1950 se je začelo tako, da je delavski svet tvoril ves kolektiv, posebej smo izvolili le predsednika. V naslednjih štirih letih pa smo že izvolili posebej DS in UO. Ti samoupravni organi so se ukvarjali s problemi programa proizvodnje, nabave surovin in s tem, kako bi kot majhno Podjetje prodrli na trg. Kasneje smo se odločili za opustitev proizvodnje likerjev. Preusmeritev proizvodnje je bila koristna in pozitivna. Dobili smo nekaj novih delavcev in novih strojev. DS je načel tudi Pogovore za združitev s tovarno Šumi, a v tem nismo našli skupne poti.
Ker so se pojavile večkrat težave z nabavo ka-kaovca, smo pred približno štirimi leti na pobudo direktorja začeli razmišljati o proizvodnji žvečilnega gumija. Sredstva za to smo zbrali iz različnih virov. Prizadevali smo si osvojiti Postopek proizvodnje popolnoma sami, brez tujih strokovnjakov, po skoraj enoletnem poizkusnem delu pa smo le prišli do pravega postopka in recepta za proizvodnjo. Uspeli smo in žvečilni gumi gre sedaj dobro v prodajo.
Veliko let nazaj smo stremeli za tem, da bi dobili primernejši prostor za zgraditev novih objektov. Šele lani smo se odločili za res najprimernejši prostor,
medtem pa je prišlo do pogovorov za združitev z Žitom. V to sta nas vodila dva motiva: želja po gradnji novih modernih objektov in specializacija naše proizvodnje. Lani decembra smo izvedli referendum, ki je uspel z 98% v prid priključitvi k Žitu.
V našem DS smo imeli do sedaj 15 članov, v UO pa 5 članov. Sestav je različen, polovica moških, polovica pa žensk. Omenim naj, da je bila v našem kolektivu predsednik DS kar 7-krat ženska. Značilno pa je, da smo imeli žensko predsednico, to je bila Anica Kukovičič, prav tedaj, ko smo sprejemali najpomembnejše odločitve glede novih investicij.
Seje so redne — 10 na leto — včasih tudi izredne. Udeležba je skoraj pretežno 100%, razprava pa zelo razgibana, včasih poteka tudi ob ostri debati. O raz-
nih predlogih že prej debatirajo v okviru sindikata, samovolje enega samega človeka pa na DS doslej ni bilo. To dokazuje tudi zelo dober rezultat proizvodnje in prometa. V zadnjih letih smo ustvarili precej skladov, osebni dohodki pa so tudi zelo solidni.
Za priključitev k Žitu smo se odločili pravzaprav ravno v času, ko nam je šlo zelo dobro, vendar gledamo na perspektivo, ker gre za združevanje sredstev, pri čemer se lahko naša delovna enota razvija naprej le v okviru večjega podjetja. Omenim pa naj, da se naši ljudje bojijo samo tega, da v prihodnje ne bi imeli slabših osebnih dohodkov.
Sicer pa med nami ni stroge razmejitve dela. Ce nastane potreba, primemo enotno za delo vsi, od direktorja do čuvaja ali snažilke. Poleg ostalih delavcev imamo inženirko tehnologinjo in tri mlade tehnike, ki so, čeprav z malo prakse, pokazali izredno zanimanje za to vrsto dela. Poleg teh imata dve delavki in jaz tudi mojstrsko šolo, ostali pa so — razen pekov — pridobili ustrezno kvalifikacijo s priučeva-njem.
—0—
Ob pogovoru s tov. Bračunom je bilo moč opaziti, da je ta kolektiv res zelo celovit in prizadeven, kar se kaže tudi v uspehih navzven. Po pogovoru smo se podali v oddelek za izdelavo žvečilnega gumija, kjer je potekalo delo v polnem zagonu. Ob razlagi, kako poteka delo, kakšne stroje uporabljajo — v tem oddelku imajo stroje najsodobnejšega porekla — smo
V tem oblikovalnem stroju teče po valjčkih masa žvečilnega gumija, nakar jih oblikujejo v cigarete
zvedeli, da imajo tri delavke postavljeno normo do-kočno izdelati in Zaviti 450 kg žvečilnega gumija v 8 urah, vendar jo presežejo
za fino mletje čokoladnih mas in krem iz leta 1927, ki so ga uporabljali že trapisti, a je še vedno uporaben.
Celo desetletje na krmilu
V razgovoru z direktorjem podjetja, sedaj nove DE Žita, tov. Jožkom Bajcem smo občutili primerno avtoriteto ter njegovo željo, da bi kolektiv dosegal v proizvodnji in prodaji kar najboljše uspehe. Le-ti pa najbolj kažejo, da njegovo več kot desetletno delo v podjetju ni bilo zaman.
Tov. Bajc je direktor Imperiala 12 let, poprej pa je bil pri trgovskem podjetju Potrošnja v Krškem. Je gospodarski poslovodja s srednjo ekonomsko šolo. Izhaja iz partizanske družine iz Rake pri Krškem.
— Kako vam je uspelo tako dobro utrditi in uveljaviti podjetje!
»Bilo je precej trdega dela, toda s takšnim kolektivom se da marsikaj doseči. Vsi smo enotni pri sprejemanju sklepov in poprimemo za delo, kadar je treba.«
— Je bilo pri tem precej težav!
»V prvem obdobju že, ker nismo imeli sodobne opreme, pa s prostori je stiska. Sedaj imamo že ne-
kaj novih strojev.«
— Ste morda sodelovali v NOV!
»Res je. Leta 1941 smo bili vsi preseljeni, nato pa sem se vključil v NOV. Bil sem v II. bataljonu VDV in sem kapetan v rezervi. Demobiliziran sem bil ob koncu leta 1946 na lastno željo.«
—V kakšnih organizacijah sodelujete! Imate kaj odlikovanj!
»Sem član ZK, v KPJ sem bil sprejet leta 1944. Sodelujem v občinskem odboru ZB NOV Krško. Odlikovan sem bil z redom za zasluge za narod III, z vojnim odlikovanjem s srebrnimi meči, z medaljo za hrabrost in še z dvema odlikovanjima.«
— Kakšen je razpored vašega prostega časa!
»Če hoče biti človek ves poglobljen v delo, ni časa misliti na prosti čas. Vedno sem z mislimi v podjetju. Če pa je čas, rad berem knjige in časopise. Toda to je red-
in zavijejo teh izdelkov tudi do 540 kg v enakem času.
Tudi v oddelku za čokolado, kjer pa je bila proizvodnja tisti dan že zaključena, smo videli nekaj novih strojev, sredi med njimi pa tudi štirivaljni stroj
Takšen je bil torej bežen pogled v notranjost tega kolektiva, ki se je kot nova delovna enota priključil v okvir kombinata in ki mu je želeti na novi poti še nadaljnje uspehe!
Tone Bančič
Pred letnim odmorom
Minila je zima. Že je tu pomlad; četudi muhasta, pa vendarle nadvse dobrodošla. Kaj hitro bo minila in približalo se bo poletje, glavna sezona za čas letnega odmora, čas počitnic, oddiha in pridobivanja novih sil za delo. Počitnice ... priznajmo; vsi že sedaj sanjamo o njih in delamo načrte za poletni odmor. Računamo in se odločamo — gremo na morje, ali kam drugam? Letos se članom našega kolektiva odpirajo že kar tri možnosti: na morje v Dramlju in Baša-niji — ki smo jo pridobili ob priključitvi Šumija — ter na Pokljuki. Tudi počitniški domovi ne mirujejo več. Pripravljajo se za
sprejem prvih gostov, ki želijo preživeti nekaj prijetnih dni brez službenih skrbi in domačega dela. Tudi gostov iz našega kombinata, ki se je pred . kratkim povečal na nad 1400 članov, bo več. Vsi si želijo vsaj kratek čas odmora. Naredimo vsem ta kratek dopust prijeten in udoben!
Spomniti pa vas moramo še enkrat na tri poglavitne stvari:
— da sta počitniška domova na morju odprta: »Milan Selan« v Dramlju od 1. VI. do 10. IX. 1970, »Zatišje« Bašanija, Savudrija od 10. VI. do 15 IX. 1970;
Konec na 6. strani
Trije uspeli tečaji
TEČAJA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL SE JE UDELEŽILO 36 POKLICNIH VOZNIKOV, KI SO VSI OPRAVILI TUDI IZPIT IZ PRVE POMOČI — TUDI DELAVCI V TRGOVINI SO OBISKOVALI TEČAJA
Izobraževalna dejavnost v Žitu se je s prihodom novega referenta za izobraževanje, Marjana Jelena, od lani naprej precej razgibala. Komisija za izobraževanje je sprejela svoj program dela, ki ga je pripravil referent in potrdil delavski svet kombinata, nato pa so bili organizirani tečaji, ki so bili po vsebini, oziroma tematiki za udeležene delavce in delavke precej koristni.
V letošnjem letu so bili organizirani trije tečaje, vsi v bližnji preteklosti, in sicer tečaj za voznike motornih vozil ter tečaja za prodajalke in poslovodje v trgovinah, vsak ločeno.
Po informacijah, ki smo jih dobili od odgovornih, so vsi trije tečaji dosegli svoj namen, tako zaradi solidno podane snovi, kot tudi zaradi primerne zavzetosti udeležencev.
OBSEŽNA TEMATIKA
Tečaj za voznike motornih vozil, o katerem naj spregovorimo najprej, se je začel 12. februarja in je obsegal dva dela. Prvi del tečaja je trajal do 10. marca, drugi pa do 26. marca. V prvem delu so tečajniki poslušali predavanja iz precej različnih področij, katerih vsako je bilo po svoje zanimivo in tehtno. Predavanja so obsegala cestno prometne predpise, uporabo goriv in maziv, način prevozov, transport živil ter uporabo gasilnih aparatov.
Nadaljevanje s 5. strani
— na že sporočeno navodilo, ki naj bi ga DE upoštevale ob prijavah, namreč to, da imajo v juliju in avgustu prednost za izrabo dopusta v teh domovih družine s šoloobveznimi otroki. Žal pa tega delovne enote niso upoštevale in zato ne bo mogoče razporediti vseh prijavljencev po njihovih željah.
Prijavljenih je namreč nad polovico — in še nimamo vseh prijav — tako za Dramelj kot za Bašanijo v mesecu juliju, natančneje od 10. do 31. julija, in bodo zato nujni popravki v sodelovanju z DE in prijavljene!;
—- da so cene penzionskih uslug osatle nespremenjene in so v počitniških domovih »Milan Selan« in »Zatišje«
za odrasle člane kolektiva in ožje svojce (nezaposlena žena in otroci nad 10
Izdaja Živilski kombinat »ŽITO«, Ljubljana, Smartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Slovenc. Naklada 1500 izvodov — Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana — Tisk Železniška tiskarna v Ljubljani
# O cestno prometnih predpisih je v 12 urah predavanja razložil vse naj novejše določbe znani prometni strokovnjak Marjan Metljak, inšpektor UJV Ljubljana. Glede na to, da je v februarju izšel novi zakon o cestno prometnih predpisih, so bili ti skoraj vsem tečajnikom povsem neznani in se je to v začetku pri njih tudi opazilo. Ker pa je predavatelj imel predavanja v obliki razprave in je zelo nazorno, tudi z risanjem na tablo, prikazal vse novosti, so ljudje vso problematiko hitro dojeli. Pri tem je treba poudariti dvoje značilnosti: predavatelj Metljak ima svojstven način podajanja snovi, tako da zna ljudi zainteresirati in pridobiti za sodelovanje, na drugi strani pa so te-
let, ki se šolajo ali so v uku) 15 N din,
za otroke do vključno 10. leta 8 N din,
za ožje družinske člane (moža, ženo, ki so zaposleni) in poslovne partnerje 24 N din,
za otroke do 10. leta 13 N din,
za vse ostale tuje goste in svojce 32 N din,
za otroke do 10. leta 18 N din.
Dom na Pokljuki je odprt vse leto.
Nočnine v tem domu pa so:
za odrasle člane kolektiva in svojce 5 N din,
za otroke do 10. leta 3 N din,
za tuje odrasle goste 10 N din,
za tuje goste — otroke do
10.	leta 6 N din.
Prevozi. — Komisija za počitniške domove se je že zanimala pri raznih avtobusnih podjetjih, kako bodo letos dane možnosti za prevoz ljudi v Dramalj oziroma v Bašanijo. Zvedeli pa smo, da ta podjetja še nimajo urejenih avtobusnih voznih redov in da bodo vsa pojasnila glede tega dala dovolj pravočasno.
Na koncu naj vsem članom našega kolektiva zaželimo prijeten letni odmor!
čajniki pokazali pri tem predmetu veliko pozornost in so se dobro vključili v delo.
•	O uporabi goriv in maziv je predaval inž. Gostinčar od Petrola. Tudi ta je imel kvalitetno predavanje, v katerem je prikazal vse stopnje od pridobivanja do uporabe goriv in maziv pri motornih vozilih.
S Vodja avtoparka Martinčič je govoril udeležencem o tem, kako je treba motorna vozila vzdrževati, jih prati in paziti nanj a, kako se uporabljajo naprave in oprema na vozilih, ki so značilne za varnost prometa, dalje o tahometrih, ki so v smislu predpisov sedaj novost, pa o načinu nabave goiriva ter o vseh potrebnih dokumentih, ki jih mora imeti voznik pri vožnji s seboj.
® Inženir Baggia je tečajnikom prikazal ves tehnološki postopek od predelave žita do končnih izdelkov, za tem pa, kako je treba z njimi postopati pri prevozu. Obdelal je zadevo s higienske strani ter s strani sanitarnih predpisov, seveda pa tudi govoril o tem, kako je treba ravnati, da se ne bi izdelki, na primer kruh, pri prevozu oblikovno ali kako drugače poškodovali.
•	Ob koncu prvega dela tečaja je predaval in praktično prikazal uporabo vseh vrst gasilnih aparatov član poklicne gasilske brigade iz Ljubljane Op-rešnik. Govoril
je o vseh aparatih, o takšnih, ki so stalno nameščeni v delovnih obratih, ter o drugih, ki so prenosni in potrebni tudi v motornih vozilih.
Prvi del tečaja je trajal skupno 28 ur od 12. februarja ido 10. marca, vsak torek in četrtek popoldne po 4 ure in sicer v dvorani uprave kombinata.
Drugi del tečaja je bil v okviru Delavske univerze Moste v domu družbenih organizacij ob Ljubljanici in je obsegal predavanja o prvi pomoči pri nesrečah. Tega dela tečaja so se udeležili vsi tečajniki, ker so morali ob koncu opraviti izpit iz tega predmeta. Predavali so dr. Jeraj, sanitetni major JLA Miši-goj in medicinske sestre, in sicer o raznih poškodbah v obliki zlomov in ran, o krvavitvah, o ob-vezilnem materialu ter načinu pomoči in o preprečevanju nesreč na cestah. Vse omenjeno so prikazali tudi praktično, prav tako pa so morali tečajniki ob izpitu pokazati -teoretično in praktično znanje. Ta del tečaja je obiskovalo 36 udeležencev, ki so vsi dobili potrdila o opravljenem izpitu iz prve pomoči.
Tečaj je v splošnem obiskovalo 10 udeležencev iz pekarne in skladišča Kranj, 8 iz pekarne na Šmartimski cesti, 5 iz pekarne v Samovi ulici, po 4 iz Vrhnike in Ljubljanskega področja, 3 iz Domžal in 2 iz Pekatet. Seveda bi naj bila udeležba še številnejša, a nekateri niso pokazali pravega interesa za ta, res koristen tečaj. Zanimivo je, da ni bilo navzočega
nobenega šoferja iz DE Šumi. Poudariti pa je treba posebej veliko zavzetost šoferjev iz Kranja.
Na koncu naj omenimo, da nekaj šoferjev Žita obiskuje večmesečno šolo za poklicne voznike v Ljubljani, da si bodo pridobili ustrezno kvalifikacijo.
ZA KVALITETNEJŠO PRODAJO
Kot smo že v uvodu omenili, sta bila organizirana še dva tečaja za delavce in delavke v trgovinah. Prvi tečaj je bil za prodajalke in je trajal tri dni, od 24. do 26. marca. V njem naj bi nekatere tečajnice — bilo jih je 17 —• pridobile ustrezno interno kvalifikacijo. Vseh sedemnajst je tečaj redno obiskovalo, dve pa sta zaradi bolezni izostali in sta -se kasneje priključili tečaju za poslovodje.
DOPISUJTE VSI V GLASNIK!
Drugi tečaj za poslovodje trgovin je trajal od
14.	do 16. aprila in so se ga udeležili vsi poslovodje ljubljanskih trgovin.
Oba tečaja sta obravnavala enako tematiko: na splošno o tem, kaj je trgovina in njen namen, kaj usmerja delo v trgovini, poznavanje delovnih sredstev v trgovini, dolžnosti delavcev v trgovini, način postrežbe v klasičnih in samopostrežnih trgovinah, drobne usluge kupcem in odnos do njih ter -do morebitnih reklamacij. Program tečaja za poslovodje je bil samo nekoliko bolj prilagojen njim samim.
Tečaja je vodil in na njiju predaval strokovni sodelavec Centra za blagovni promet tov. Bogomir Motoh, ki je najprej razlagal tvarino, nato pa se je med njim in udeleženci razvila irazprava, v kateri je bilo govora o mnogih vsakdanjih stvareh, ki se v trgovini dnevno pojavljajo.
Podatke o obeh, oziroma vseh treh tečajih nam je posredoval referent za izobraževanje tov Jelen, ki je tudi povedal, da imajo v maju namen organizirati še eno ali dvodnevni seminar za vse prodajalke in poslovodje iz delovnih enot izven Ljubljane. S tem pa naj bi bil program komisije za izobraževanje v letošnjem letu izpolnjen.
Pred letnim odmorom
STATUT
Živilskega kombinata Žito Ljubljana
Ljubljana, marec 1970
lilec glasuje za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v DS kombinata oziroma v svet DE.
Izid volitev DK kombinata in svetov DE ugotovi volilna komisija na podlagi izida glasovanja na vseh voliščih in ga razglasi.
61.	člen
V sklepu o pripojitvi DE k »Žito« Ljubljana se določi, da se opravijo le nadomestne volitve določenega števila članov DS kombinata oziroma sveta DE, izmed članov delovne skupnosti, ki se pripajajo, ali pa se opravijo volitve novega DS kombinata oziroma sveta delovne enote.
62.	člen
Novoizvoljeni organ upravljanja se konstituira na svojem prvem zasedanju oziroma seji, vendar najkasneje v 15 dneh od dneva volitev.
Prvo sejo oziroma zasedanje novo izvoljenega organa skliče prejšnji predsednik istega organa, če je prvič izvoljen, pa skliče prvo zasedanje oziroma sejo naj starejši član.
Prvo zasedanje novo izvoljenega delavskega sveta vodi do izvolitve predsednika najstarejši član delavskega sveta, prvo sejo novo izvoljenega poslovnega odbora pa predsednik prejšnjega poslovnega odbora.
63.	člen
če se število članov organov upravljanja zaradi prenehanja dela, odpoklica, ostavke ali iz drugih razlogov zmanjša za več kot eno tretjino, se morajo razpisati nadomestne volitve.
Nadomestne volitve razpiše DS kombinata. Če se število članov delovne skupnosti kombinata ali delovne enote poveča, je treba postopati v smislu člena 65 tega statuta.
64.	člen
Za delo v organih upravljanja člani ne prejemajo nagrad. Če so zasedanja ali seje organov upravljanja med rednim delovnim časom, pripada članom teh organov nadomestilo osebnega dohodka za čas, ko zaradi udeležbe na seji ali zasedanju niso delali.
12.	Delavski svet kombinata
65.	člen
Člane delavskega sveta kombinata volijo vsi člani delovne skupnosti kombinata v svojih delovnih enotah.
Vsaka delovna enota izvoli v DS kombinata po enega člana na vsakih začetih 50 članov, vendar pa mora biti vsaka delovna enota v DS kombinata zastopana vsaj z enim predstavnikom.
66.	člen
Predlog za odpoklic celokupnega delavskega sveta kombinata oziroma za odpoklic posameznih članov, lahko da delovna skupnost kombinata na svojem zboru ali
1/10 članov z volilno pravico, vendar ne manj kot 10 članov.
68.	člen
Predlog za odpoklic posameznih članov se predloži DS kombinata ter mora vsebovati razloge, zaradi katerih se odpoklic predlaga, in mora biti podpisan od predsednika sveta DS oziroma od predpisanega števila predlagateljev.
Predsednik delavskega sveta kombinata mora vročiti en izvod predloga za odpoklic vsakemu članu, čigar odpoKlic se predlaga.
69.	člen
Za odločanje o odpoklicu posameznega člana delavskega sveta kombinata je pristojen DS kombinata. Predsednik DS kombinata da predlog v obravnavo, če ugotovi, da je predlog za odpoklic pravilno predložen.
Preden se o predlogu za odpoklic glasuje, je treba dati možnost članom, za katere se zahteva odpoklic oziroma delavskemu svetu kombinata, če gre za njegov odpoklic, da posamezni člani na zasedanju DS kombinata pojasnijo svoje razloge in opravičijo svoje delo, medtem ko celotni delavski svet kombinata na zboru delovne skupnosti kombinata pojasnjuje svoje delo in se izjavi o razlogih, zaradi katerih se predlaga odpoklic.
Če je odpoklicani član DS kombinata tudi član poslovnega odbora kombinata, mu preneha tudi mandat v poslovnem odboru.
70.	člen
Delavski svet kombinata izvoli izmed svojih članov predsednika in njegovega namestnika na način, ki ga sam določi.
Namestnik predsednika zamenjuje predsednika in vodi zasedanja v njegovi odsotnosti.
71.	člen
Zasedanje delavskega sveta sklicuje in vodi njegov predsednik, ki mora sklicati zasedanje, če to zahteva poslovni odbor kombinata, 1/3 svetov DE, glavni direktor kombinata ali 1/10 članov delovne skupnosti kombinata, ki pa ne smejo pripadati samo eni delovni enoti.
72.	člen
Vsak član DS kombinata ima pravico postavljati članom kolektivnih izvršilnih organov upravljanja, glavnemu direktorju kombinata, direktorjem oziroma vodjem služb vprašanja v zvezi s poslovanjem kombinata.
73.	člen
O vsakem zasedanju DS kombinata morajo biti njegovi člani obveščeni tako, da prejmejo vabilo obenem z gradivom najmanj 5 dni pred zasedanjem.
Zasedanjem DS kombinata lahko prisostvuje vsak član delovne skupnosti, medtem ko DS lahko povabi zunaj ne pred-
stavnike in strokovnjake, katerih navzoč-nostv bi bila za obravnavanje posameznih vprašanj potrebna.
74.	člen
Zasedanje DS kombinata je sklepčno, če je navzoča več kot 1/2 članov DS kombinata.
Za sprejem, spremembe ali dopolnitve statuta, pravilnikov, gospodarskega načrta kombinata, zaključnega računa, za glasovanje o zamenjavi ali odpoklicu članov poslovnega odbora ali kolektivnih izvršilnih organov ter izvolitev — razrešitev glavnega direktorja kombinata je potrebna navzočnost najmanj 2/3 članov DS kombinata, ti akti pa so sprejeti, če zanje glasuje večina vseh članov DS kombinata.
Za veljavnost sklepa, s katerim DS kombinata ouloca v ctoioeeni zadevi iz svoje pristojnosti, je potrebno, da je zanj glasovala več kot polovica navzočih članov, razen v primerih, za katere je v zakonu ali v tem statutu določena drugačna večina.
V	primeru, da je za določeni predlog glasovalo enako število članov kot proti njemu, se glasovanje ponovi na tajen način. Če je tudi tajno glasovanje pokazalo enakost glasov, se šteje, da je predlog zavrnjen.
75.	člen
Glasovanje na zasedanju DS kombinata je praviloma javno. Delavski svet kombinata lahko odloči, da se o določeni zadevi odloča s tajnim glasovanjem.
76.	člen
O vsakem zasedanju DS kombinata je treba voditi zapisnik, ki ga, poleg zapisnikarja in predsedujočega, podpišeta še dva overitelja zapisnika, ki se izvolita na prvem zasedanju DS kombinata.
Zapisnik mora vsebovati poleg navedbe sprejetih sklepov in bistvene vsebine razprav tudi še druge potrebne sklepe, iz katerih je razvidna sklepčnost zasedanja in pravna veljavnost vsakega posameznega sklepa.
Vsak član DS kombinata ima pravico zahtevati, da se vnese njegovo osebno mnenje o določenem vprašanju v zapisnik, če se ne strinja s sklepom večine. Vsak član DS kombinata ima pravico dajati pripombe k zapisniku prejšnjega zasedanja in zahtevati, da se vanj vnesejo ustrezni popravki ali dopolnitve, v kolikor so njegove trditve upravičene.
V	ta namen se mora DS kombinata ob začetku vsakega naslednjega zasedanja predložiti v potrditev zapisnik prejšnjega Zasedanja, članom DS kombinata pa omogočiti vpogled v zapisnik prejšnjega zasedanja.
Izvirni zapisnik zasedanja DS kombinata se mora z vsemi prilogami hraniti v pisarni vodje službe informiranja kot temeljni dokument o poslovanju kombinata.
Zapisniki DS kombinata imajo pomen javne listine.
77.	člen
Delavski svet kombinata odloča v skladu s splošnimi predpisi in določili tega statuta o temeljnih vprašanjih dela in razvoja kombinata, in sicer:
1.	sprejema statut, pravilnik o delitvi dohodka in OD, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o varstvu pri delu in požarni varnosti, pravilnik o delitvi posojil za stanovanjsko gradnjo in razdeljevanje stanovanj, pravilnik o poslovni tajnosti, pravilnik o obveznem sprejemanju pripravnikov, pravilnik o kalu, pravilnik o izobraževanju delavcev kombinata, pravilnik o financiranju študentov višjih in visokih šol, daje soglasje k pravilnikom o delitvi OD delovnih enot, sprejema vse druge pravilnike in poslovnike, ki naj po oceni DS kombinata urejajo delo in razmerja v kombinatu,
2.	sprejema letni in perspektivni gospodarski načrt in perspektivno gospodarsko politiko,
3.	sprejema zaključni račun kombinata in poslovno poročilo o letnem poslovanju ter odloča o razdelitvi skupnih skladov,
4.	ustanavlja, ukinja DE, odloča o pripojitvi DE k drugemu podjetju, odloča o spojitvi več DE, odloča o spremembi statusa DE, pred tem pa zahteva mnenje te delovne enote po postopku, ki ga določa temeljni zakon o podjetjih, sprejema akte o statusnih vprašanjih kombinata, o katerih odloča delovna skupnost ali z referendumom ali na zborih delovnih ljudi,
5.	voli in razrešuje kolektivne izvršilne organe — kot celoto ali posamezno,
6.	sklepa o spremembi imena (firme) kombinata in delovnih enot,
7.	odloča o včlanjenju kombinata v strokovna in poslovna združenja, o poslovnem sodelovanju z domačimi in tujimi partnerji,
8.	odloča o prenosu sredstev sklada skupne porabe v druge sklade,
9.	odloča o nakupu,prodaji,odpisu in prenosu brez nadomestila osnovnih sredstev, za katere je po zakonu pristojen,
10.	odloča o najetju kreditov v skladu z gospodarskim načrtom,
11.	določa blagovne znamke in imena ter določa njihovo uporabo na poslovnih listinah in embalaži,
12.	obravnava periodične, finančne obračune ter nadzoruje izpolnjevanje letnega gospodarskega načrta,
13.	sprejema načrt strokovnega izobraževanja in financiranja študentov ter potrjuje izvennačrtne izdatke za dodatno izobraževanje in financiranje,
14.	razpisuje volitve v DS kombinata in v svet DE, imenuje volilno komisijo, komisijo za sestavo volilnih upravičencev, imenuje del članov notranje arbitraže ter
enega člana v mešano arbitražo in razpisuje referendum,
15.	sklepa o spremembah in dopolnitvah predmeta poslovanja po prejšnji obravnavi tega vprašanja v delovnih enotah,
16.	imenuje začasno upravo v delovni enoti in razpusti organe upravljanja v tej DE, če organ upravljanja izvaja svoje pravice v nasprotju s predpisi in doiočoami statuta in drugimi splošnimi akti ali sprejema akte, s katerimi povzroča škodo kombinatu, predlog poda glavni direktor kombinata,
17.	razveljavi akte ali sklep sveta DE, če je ta v nasprotju z zakonom, statutom in drugimi splošnimi akti ali, če se z njim povzroči škoda kombinatu, svet DE pa v roku 30 dni po tem, ko ga je DS kombinata pismeno opomnil, svojega sklepa ali akta ne spremeni.
18.	odloča o uveljavitvi regresne pravice od delovne enote v višini plačane denarne kazni, če je kombinat obsojen na denarno kazen zaradi gospodarskega prestopka ali prekrška, kot odgovorna oseba pa je obsojen delavec v tej delovni enoti.
19.	razpravlja o poročilih, predlogih, sklepih svetov DE in zborov DE, ki so v pristojnosti DS kombinata in mora zavzeti stališče o vsakem vprašanju ter obvestiti svet DE oziroma zoor De; DS kombinata mora na prvem zasedanju razpravljati o opozorilu glavnega direktorja, da je splošni ali posamezni akt organov upravljanja kombinata ali delovne enote v nasprotju z zakonom, statutom ali splošnim aktom (izvzemši akte, izdane v upravnem postopku, in akte, glede katerih je za odločanje pristojno sodišče) in o tem odločiti. Ce gre za akt sveta DE, pa ta organ kljub opozorilu vztraja pri svoji prvotni odločitvi, lahko glavni direktor predlaga, da DS kombinata tak sklep razveljavi,
20.	obravnava in sklepa o poročilih in predlogih kolektivnih izvršilnih organov iz njihovega delovnega področja. Za vsebino delavskemu svetu predloženega gradiva odgovarja predlagatelj. V kolikor DS kombinata v razpravi ugotovi, da predlog ne ustreza, se predlagatelju vrne v dopolnilo ter določi rok ponovne obravnave,
21.	izdaja interno glasilo »Glasnik«, imenuje uredniški odbor in odgovornega urednika,
22.	odloča o prevzemanju finančnih obveznosti,
23.	obravnava in odloča o zadevah varstva pri delu, v skladu z določili pravilnika o varstvu pri delu in požarni varnosti ter sklepa v smislu veljavnih predpisov o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami,
24.	sprejema sklepe o pristopu k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom,
25.	obravnava priporočila družbenopolitičnih skupnosti in sprejema ustrezna stališča,
62. sprejema organizacijo in izvedbo priprav za narodno obrambo ter sprejema ustrezni obrambni načrt kombinata,
27.	sprejema program financiranja za del narodne obrambe in odloča o združevanju sredstev za opravljanje nalog, ki so skupnega pomena,
28.	izvoli komisijo za narodno obrambo ter imenuje in razrešuje upravitelja vojnega načrta.
13.	Komisije delavskega sveta kombinata
78.	člen
Delavski svet kombinata izvoli komisije — kolektivne izvršilne organe, z naslednjimi pristojnostmi:
I.	Komisija za kadrovanje, izobraževanje in ocenitev delovne sposobnosti delavcev:
—	določa predlog osnutka, sprememb in dopolnitev splošnega akta o delovnih razmerjih, splošnih aktov, s katerimi se urejena vprašanja o strokovnem izpopolnjevanju, pripravništvu, financiranju študentov,
—	izbira delavce, sklepa o sprejemu na delo, o ocenjevanju delovnih sposobnosti, o odstranitvi z dela, o prerazporeditvah in o prenehanju dela delavcev na naslednjih delovnih mestih:
direktor službe, direktor DE, vodja službe, upravnik DE, tehnolog, obratovodja, in delavcev na vseh ostalih delovnih mestih v vseh delovnih enotah, za katere se zahteva višja oziroma visoka strokovna izobrazba, ter odloča o razporeditvah iz ene v drugo delovno enoto, tudi za delavce, ki zasedajo vsa ostala delovna mesta; odloča o izrednem neplačanem dopustu v trajanju nad 3 dni, za delavce na delovnih mestih, za katere je pristojna za sprejem in prenehanje dela,
—	določa programe za posamezne tečaje in seminarje ter odloča o udeležbi delavcev na strokovnih seminarjih in tečajih ter drugih oblikah izobraževanja in usposabljanja,
—	določa letne in perspektivne načrte izobraževanja in izdaja potrdila o tako pridobljeni kvalifikaciji v kombinatu,
—	odloča o prošnjah delavcev za izredno šolanje, o prošnjah za posojila za izobraževanje v skladu z določili ustreznih pravilnikov v kombinatu,
—	rešuje in odloča tudi o vseh drugih vprašanjih s področja izobraževanja, delovnih razmerij in kadrovske politike v kombinatu.
II.	Komisija za razvoj sistema delitve osebnih dohodkov:
—	določa predlog osnutka sprememb in dopolnitev splošnega akta o dohodkih in osebnih dohodkih v kombinatu,
—	določa predlog organizacijske sheme sistemizacije delovnih mest v kombinatu,
—	spremlja ustreznost sistema delitve OD in analizira dosežene OD v kombinatu,
—	obravnava zaključni račun,
—	sodeluje v postopkih o pritožbah delavcev proti sklepom oziroma odločbam o spremembah in načinu obračunavanja normativov po predlogu ustrezne komisije v DE,
—	obravnava vsa druga vprašanja, ki so v zvezi z delitvijo OD,
—	izdeluje opise delovnih mest: direktor službe, direktor DE, vodja službe, upravnik DE, tehnolog, obratovodja in za vsa ostala delovna mesta v vseh delovnih enotah, za katere se zahteva višja oziroma visoka strokovna izobrazba.
III.	Komisija za delitev sredstev skupne
porabe:
—	določa predlog osnutka, sprememb in dopolnitev splošnega akta o dodeljevanju kreditov za stanovanjsko gradnjo in drugih splošnih aktov s področja njene pristojnosti,
—	sprejema programe rasti družbenega standarda delavcev kot sestavne dele letnega gospodarskega načrta,
—	odloča o uporabi sredstev skupne porabe v skladu z določili statuta, z letnim programom uporabe teh sredstev in z določili splošnih aktov,
—	obravnava izredne dopuste za rekreativno dejavnost splošnega pomena,
—	odloča o dotacijah družbenopolitičnim organizacijam in društvom v kombinatu,
—	določa predlog vrstnega reda prosilcev ter določa v njem višino kreditov za nakup, gradnjo, dograditev stanovanj delavcem oziroma dodelitev stanovanja, dokončno pa o tem odloča DS kombinata,
—	določa program razvoja počitniških domov in po sprejemu programa operativno izvaja vse naloge s tega področja,
—	določa predloge za regresiranje družbene prehrane in bivanje v počitniških domovih kombinata in usklajuje odnose med DE glede teh vprašanj.
IV.	Komisija za varstvo pri delu, požarno
varnost in ocenjevanje škode:
—	določa predlog osnutka sprememb in dopolnitev splošnega akta o varstvu pri delu in požarni varnosti,
—	določa predlog letnega programa dela službe za varstvo pri delu, preden postane sestavni del letnega gospodarskega načrta,
—	obravnava periodično poročilo in zapisnike inšpekcijskih služb ter sprejema ustrezne ukrepe v zvezi s stanjem tehničnega, zdravstvenega, higienskega in požarnega varstva,
—	določa normative zaščitnih sredstev,
—	obravnava težje primere nesreč in sprejema potrebne ukrepe
—	spremlja delo komisij pri svetih DE o ocenjevanju škode in odloča o povrnitvi škode oziroma o oprostitvi za delavce na delovnih mestih, za katere sprejem na delo oziroma prenehanje dela je pristojna komisija za kadrovanje, izobraževanje in ocenitev delovne sposobnosti pri DS kombinata (člen 78, točka I),
—	odloča o vseh drugih vprašanjih s področja varstva pri delu, za katera je pristojna po določilih splošnega akta.
V.	Komisija za tehnične izboljšave, racionalizacije, pismene pohvale, odlikovanja in nagrajevanja
—	določa predlog osnutka, sprememb in dopolnitev splošnega akta o tehničnih izboljšavah in racionalizaciji,
—	analizira, ocenjuje in sprejema predloge za tehnično izboljšavo in racionalizacijo,
•—■ predlaga DS kombinata v potrditev nagrade, po merilih splošnega akta, delavcem, katerih predlogi o tehnični izboljšavi in racionalizaciji so bili sprejeti,
—	daje predlog DS kombinata za nagrade, pohvale in odlikovanja delavcem kombinata za izredne zasluge pri delu.
VI.	Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti
—	določa predloge osnutka sprememb in dopolnitev splošnega akta, ki obravnavajo vprašanja iz njenega področja,
—	obravnava in izreka ukrepe v postopkih zaradi kršitev delovnih dolžnosti delavcev.
VII.	Komisija za narodno obrambo
—	določa predlog organizacije in izvedbe priprav za narodno obrambo in ustreznega obrambnega načrta kombinata,
—	predlaga finančni načrt narodne obrambe.
VIII.	Komisija za informacije
—	sprejema program za politiko informativne dejavnosti kombinata,
—	predlaga DS kombinata odobritev sredstev za kritje stroškov programa, v okviru odobrenih sredstev odloča o določenih akcijah in o obliki informiranja,
—	občasno sprejema poročila o uporabi sredstev in daje informacije ter analize o uspešnosti informiranja in sprejema ukrepe za ustreznejše oblike,
—	daje napotke za delo uredniškega odbora »Glasnika kombinata in informacije.
14.	Arbitražna komisija
79.	člen
Za odločanje v sporih iz odnosov med delovnimi enotami ali med kombinatom in delovnimi enotami v zvezi z medsebojnimi
dobavami in opravljanjem storitev se ustanovi notranja arbitraža.
Notranja arbitraža ima 6 članov in predsednika. Dva člana arbitraže imenuje DS kombinata, po dva člana pa sveti DE, med katerimi je nastal spor. Če gre za spor med kombinatom in delovno enoto, pa imenuje v notranjo arbitražo DS kombinata 3 člane, 3 člane pa tista delovna enota, ki je v sporu s kombinatom.
Predsednika notranje arbitraže imenujejo sporazumno njeni člani, če ni soglasja, pa ga imenuje poslovni odbor kombinata.
Kadar gre za sporna vprašanja take vrste, da je potrebna prejšnja strokovna obdelava teh vprašanj, bo predsednik notranje arbitraže zahteval od glavnega direktorja, da se v ustreznem roku izdela strokovna analiza ,ali da imenuje strokovnjake v kombinatu, ki bi podali strokovno mnenje in prisostvovali sejam arbitražne komisije zaradi razčiščevanja posameznih vprašanj.
Zoper odločbo notranje arbitraže imajo stranke pravico pritožbe na DS kombinata v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. DS kombinata mora sporni predmet obravnavati in odločiti na svojem prvem zasedanju, najkasneje pa v roku 15 dni od dneva vložene pritožbe. Sklep DS kombinata je dokončen.
Pri reševanju kolektivnih sporov, ki nastanejo v statusnih vprašanjih med kombinatom kot celoto in delovno skupnostjo DE, lahko zahteva delovna skupnost delovne enote, da se ne strinja z odločbo, posredovanje mešane arbitraže. Posredovanje je mogoče zahtevati le v 30 dneh, odkar je delovna skupnost delovne enote seznanjena s sklepom DS kombinata. Mešano arbitražo imenuje predsednik Okrožnega gospodarskega sodišča (OGS), na katerega območju ima kombinat svoj sedež.
15.	Poslovni odbor kombinata
80.	člen
Poslovni odbor šteje 9 do 15 članov.
81.	člen
Delavski svet kombinata voli poslovni odbor na svojem prvem zasedanju. Volitve vodijo predsednik DS kombinata in dva člana, ki jih imenuje DS kombinata.
82.	člen
Prvo sejo poslovnega odbora skliče predsednik DS kombinata v roku 15 dni po izvolitvi poslovnega odbora. Na tej seji se izvolita predsednik in namestnik predsednika poslovnega odbora. Nadaljnje seje sklicuje in vodi predsednik poslovnega odbora.
Seje mora sklicati tudi, kadar to zahteva DS kombinata, glavni direktor ali 1/3 članov PO.
83.	člen
Posamezni člani poslovnega odbora oziroma ves poslovni odbor, se lahko izmenja pred iztekom mandatne dobe na predlog najmanj 1/3 članov DS kombinata na zasedanju DS kombinata, če ta predlog sprejmeta 2/3 vseh članov DS kombinata. Na istem zasedanju DS kombinata je treba izvoliti nov PO oziroma novega člana poslovnega odbora.
84.	člen
Pred glasovanjem o zamenjavi člana poslovnega odbora ali vsega poslovnega odbora mora delavski svet kombinata omogočiti članom, katerih izmenjave so predlagane, da opravičijo svoje delo in navedejo svojo obrambo.
85.	člen
Poslovni odbor odloča veljavno, če je na seji navzoča več kot polovica njegovih članov, sklepi pa so sprejeti, če je zanje glasovala večina navzočih članov poslovnega odbora.
86.	člen
Za izvajanje svoje funkcije se poslovni odbor poslužuje služb in posameznikov, katere po potrebi pokliče na sejo.
87.	člen
Predsednik in člani poslovnega odbora ne morejo posamezno odločati in ukrepati ničesar, če jih poslovni odbor za to ni posebej pooblastil. Izjemno od tega odloča in ukrepa glavni direktor v smislu določil tega statuta in zakonitih predpisov.
88.	člen
Poslovni odbor je pristojen in odgovoren za naslednje:
1.	določa predlog programa in načrta za delo in razvoj kombinata,
2.	operativno usmerja poslovno politiko kombinata v skladu z letnim in perspektivnim gospodarskim načrtom kombinata ter izvaja druge sklepe DS kombinata, ki so v njegovi pristojnosti,
3.	določa predloge statuta, splošnega akta o delitvi dohodka in OD, odloča o knjigovodstvu in evidentiranju, poslovni tajnosti in drugem, kar ni dano v pristojnost drugih kolektivnih izvršilnih organov,
4.	sprejema operativne načrte proizvodnje,
5.	predlaga DS kombinata v odločitev način razrešitve statusnih vprašanj in vprašanj glede poslovnotehničnega združevanja in družbenega dogovarjanja,
6.	na predlog pristojne komisije odloča o nabavi, prodaji in odpisu osnovnih sredstev,
7.	odloča kot organ II. stopnje o pritožbah proti odločbam oziroma sklepom komisij pri DS kombinata, v zadevah iz delovnih razmerij in v drugih zadevah,
8.	podvzema ukrepe za ohranitev, pravilno uporabo in izkoriščanje premoženja,
s katerim razpolaga kombinat, na predlog strokovnih služb in DE,
9.	potrjuje cene po predlogu komercialne službe ter kontrolira doseganje cen, določenih z letnim načrtom,
10.	določa predlog delitve ustvarjenega dohodka po periodičnem obračunu in zaključnem računu,
11.	odloča o začasni odložitvi izplačila razlike OD po periodičnem obračunu, če bi bilo z izplačilom ogroženo redno poslovanje kombinata, dokončno pa o tem odloča DS kombinata,
12.	imenuje stalne in občasne komisije in jim opredeli naloge,
13.	imenuje predstavnika kombinata v postopkih zaradi gospodarskih prestopkov,
14.	razpravlja o poročilih, predlogih in sklepih svetov DE in zborov DE, ki sodijo v njegovo pristojnost, in mora zavzeti stališče o vsakem vprašanju ter obvestiti svet oziroma zbor DE,
15.	odgovornost za strokovno utemeljenost predloga, ki mu sledi sklep, nosi predlagatelj. V kolikor se sklep sprejme v predrugačeni obliki in se predlagatelj prvotnega predloga z njim ne strinja, nosi odgovornost za spremenjeni del sklepa tisti, ki je spremembo predlagal,
16.	opravlja druge naloge, ki so mu z določili statuta in drugih splošnih aktov dane v pristojnost.
16.	Glavni direktor — individualni izvršilni organ
89.	člen
Glavnega direktorja kombinata voli na podlagi javnega razpisa delavski svet kombinata na predlog razpisne komisije po pogojih in na način, ki ga določa ta statut in zakon.
Glavni direktor se voli za 4 leta in je lahko po preteku te dobe ponovno izvoljen za glavnega direktorja brez razpisa Takšen postopek se lahko opravi v primeru, če je delavski svet ugotovil, da je bilo delo glavnega direktorja v pretekli mandatni dobi uspešno.
90.	člen
Za glavnega direktorja se lahko izvoli oseba, ki poleg splošnih pogojev za nastop dela izpolnjuje še naslednje: visoka ali višja strokovna izobrazba, 10 let prakse na odgovornih delovnih mesti, poznavanje živilske dejavnosti, neoporečna samouprav-ljalska praksa ter osnutek perspektivnega razvoja kombinata.
91.	člen
Za glavnega direktorja je lahko izvoljen le tisti, kdor izpolnjuje z zakonom in tem statutom določene pogoje.
Najmanj 3 mesece pred potekom časa, za katerega se glavni direktor izvoli, mora biti to mesto razpisano, razen v primerih iz 2. odstavka člena 89 tega statuta.
92.	člen
Delovno mesto glavnega direktorja razpiše in razpis opravi 5-članska razpisna komisija, ki jo imenuje delavski svet kombinata. Razpisna komisija dela in sklepa lahko le v polni sestavi, sklepe pa sprejema z večino glasov. Kdor se prijavi za razpisano delovno mesto, mora prijavi priložiti dokaze, da izpolnjuje s tem statutom in zakonom zahtevane pogoje. Ko izteče razpis, predlaga razpisna komisija delavskemu svetu kombinata kandidata, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je najprimernejši za položaj na tem delovnem mestu.
Razpisna komisija mora svoj predlog pismeno obrazložiti in za vsakega kandidata pismeno navesti, iz katerih razlogov ga predlaga za glavnega direktorja.
93.	člen
Delavski svet kombinata izvoli glavnega direktorja z večino glasov v skladu z določbo 74. člena tega statuta.
Razpisna komisija mora o izidu razpisa obvestiti vsakega, ki se je prijavil za razpisano delovno mesto.
94.	člen
Glavni direktor kombinata se lahko razreši: na lastno zahtevo, po sklepu DS kombinata, če ta ugotovi, da njegovo delo ni bilo uspešno, če ne upošteva sklepov samoupravnih organov, statuta, drugih samoupravnih aktov in predpisov, po samem zakonu pa, če je s pravnomočno sodbo obsojen in je taka sodba zakonita ovira, da bi bil imenovan za direktorja.
Predlog za razrešitev glavnega direktorja lahko poda DS kombinata ter mora biti na tem zasedanju navzočih najmanj 2/3 vseh članov DS kombinata. Sklep pa je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov delavskega sveta. Glasovanje se opravi tajno z glasovnicami.
95.	člen
Po razrešitvi dolžnosti glavnega direktorja kombinata, ostane razrešeni še dalje član delovne skupnosti kombinata. Kombinat pa mu je dolžan ponuditi drugo prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovnosti. Če razrešeni ne sprejme ponu-denega delovnega mesta, mu delo v kombinatu preneha po poteku roka iz čl. 123 tega statuta.
96.	člen
Glavnega direktorja nadomešča v njegovi odsotnosti njegov prvi ali drugi namestnik. V tem primeru ima le-ta v poslovnem odboru vse pravice in dolžnosti glavnega direktorja v času, ko ga nadomešča.
97.	člen
Glavni direktor kombinata ima naslednje pristojnosti in odgovornosti:
1.	neposredno organizira delovni postopek, vodi tekoče poslovanje kombinata v skladu z gospodarskim planom in poslovno politiko, izvaja sklepe delavskega sveta kombinata, izdaja odločbe o ten sklepih in izvaja sklepe kolektivnih izvršilnih organov ter zastopa kombinat,
2.	Po lastni presoji podvzema ustrezne ukrepe za racionalizacijo in ekonomično izkoriščanje sredstev, za povečanje delovne storilnosti, izboljšanje kvalitete dela, zadolži posameznike oziroma službe za izvajanje teh ukrepov ter obravnava poročila o izvajanju teh zadolžitev,
3.	v rednem poslovanju sklepa samostojno in na način, ki je običajen v poslovnem prometu ter prevzema za kombinat pravice in pravne obveznosti. Pri izpolnjevanju svojih nalog je samostojen in osebno odgovoren,
4.	če glavni direktor ugotovi, da je splošni in posamezni akt ali sklep organa upravljanja kombinata ali delovne enote, izvzemši posamezne akte, izdane v uprav-, nem postopku in akte, glede katerih je za odločanje pristojno sodišče, v nasprotju z zakonom ali splošnim aktom kombinata, opozori na to dotični organ upravljanja. Če ta kljub opozorilu vztraja pri svojem aktu, mora glavni direktor predlagati organ, ki nadzoruje zakonitost dela kombinata, naj izvršitev akta zadrži, če gre za akt organa upravljanja kombinata, ce gre pa za akt organa upravljanja delovne enote, pa premaga delavskemu svetu kombinata, naj se akt razveljavi,
5.	za izvajanje navedenih nalog izdaja glavni direktor odločbe in akte, sklepa pogodbe (v smislu člena 9 statuta), skrbi za delovno disciplino, izdaja navodila in ukrepe za dosego ciljev kombinata in opravlja vse zadeve, za katere ga pooblastijo organi samoupravljanja v kombinatu.
6.	za obravnavo in proučevanje važnejših strokovnih vprašanj in usklajevanje poslov, ki so v pristojnosti glavnega direktorja, lahko on sklicuje kolegije kot svoje strokovno posvetovalne organe,
7.	zastopa kombinat pred sodiščem, državnimi organi in tretjimi osebami ter daje drugim delavcem pooblastilo za zastopanje kombinata,
8.	pooblasti posameznega delavca za sklepanje pogodb ene ali več določenih vrst ali sklenitev ene ali več določenih pogodb,
9.	po sklepu poslovnega odbora, kot organa II. stopnje, izdaja odločbe v zadevah iz delovnega razmerja za delavce na delovnih mestih direktor oziroma vodja službe, direktor DE, tehnolog in obratovodja ter delavce v DE uprava, za katere se zahteva višja ali visoka strokovna izobrazba in v drugih zadevah iz delovnega področja kolektivnih izvršilnih organov — komisij pri DS kombinata (glej točko 8 — pristojnosti PO),
10.	izdaja odločbe o odsotnosti z dela brez nadomestila do 30 dni za delavce na delovnih mestih, navedene v 9. točki tega člena, za dobo več kot tri dni pa po s klenu ustrezne komisije pri DS komoinata oziroma sveta delovne enote uprava (skupne službe),
11.	odloča o izvennačrtni nabavi osnovnih sredstev do vrednosti 10.000 N din razpoložljivih sredstev ter uporabi sredstev skupne porabe do vrednosti 10.000 N din v okviru rezerve, predvidene z delitvijo po zaključnem računu, o čemer obvešča poslovni odbor na prvem prihodnjem zasedanju,
12.	poroča o svojem delu delavskemu svetu kombinata,
13.	sklepa pogodbe o delu in opravlja vse druge posle po veljavnih predpisih, po določilih statuta in ostalih pravilnikov v kombinatu ter po pooblastilu organov upravljanja kombinata,
ti 14. odloča o službenih potovanjih delav--i»_lcev kombinata v tujino,
15.	za izvajanje omenjenih funkcij se poslužuje skupnih, strokovnih služb kombinata,
16.	imenuje komisije za proučitev in raziskavo posameznih problemov iz svoje pristojnosti ter o rezultatih po potrebi obvešča samoupravne organe oziroma zadolži strokovno službo za izvajanje zaključkov komisij.
17.	Svet delovne enote
98.	člen
Ob sprejemu tega statuta so v sestavu kombinata naslednje delovne enote s položajem organizacije združenega dela, ki imajo določen obseg samoupravnih pravic, kakor to določa ta statut.
1.	DE uprava, Ljubljana, Šmartinska cesta 154,
2.	DE Ljubljansko področje, Ljubljana, Šmartinska 154,
3.	DE Pekatete, Ljubljana, Šmartinska cesta 154,
4.	DE pekarne Ljubljana, Ljubljana, Šmartinska 154 in Samova 10
5.	DE trgovina, Ljubljana .Gradišče 7
6.	Šumi Ljubljana, Gradišče 7,
7.	DE pekarna Kranj, Kranj, Dražgoška 8,
8.	DE pekarna Tržič, Tržič
9.	DE Gorenjsko področje, Lesce
10.	DE Gorenjka, Lesce, Lesce,
11.	DE Domžalsko področje, Vir 27 pri Domžalah,
12.	DE Notranjsko področje, Vrhnika,
13.	DE pekarna in slaščičarna Kočevje, Kočevje, Ljubljanska 5,
14.	DE pekarna in slaščičarna Novo mesto, Novo mesto, Ločna,
15.	DE Dolenjsko področje, Novo mesto, Ločna,
16.	DE pekarna Metlika, Metlika,
17.	DE Imperial Krško, Krško.
99.	člen
Vsaka delovna enota, ki šteie več kot 20 članov, ima svoj svet delovne enote, ki je točno označen z imenom te delovne enote.
100.	člen
Iz vsake organizacijske enote, ki sestavlja delovno enoto, se voli s primernim zaokrožen jem toliko članov v svet DE, da to ustreza sorazmerju med številom članov organizacijske enote v odnosu števila članov delovne enote.
Dokončno število članov sveta delovne enote določi svet te delovne enote, pri čemer se ne sme odločiti za manj kot 7 in ne več kot 15 članov sveta delovne enote.
101.	člen
Volitve v svet delovne enote so istega dne in na istih voliščih kot redne volitve v DS kombinata. Za redne volitve, kot tudi za nadomestne volitve v svet DE. velja isti postopek, ki je določen za volitve v DS kombinata.
Nadomestne volitve v svet DE se morajo izvesti, če se iz kakršnih koli razlogov zmanjša število članov za več kot 1/3.
102.	člen
Posamezne člane ali celotni svet DE voli in odpokliče delovna skupnost delovne enote na svoiem zboru in po istem postopku, ki je v tem statutu predpisan za volitve oziroma odpoklic članov DS kombinata.
103.	člen
Sveti delovnih enot so pristojni, da:
1.	obravnavalo vse načrte v zvezi z gospodarskim načrtom kombinata; sprejemajo vse načrte sveta delovne enote,
2.	obravnavalo zaključni račun kombinata in ga predložijo zboru delovnih ljudi v razpravo,
3.	obravnavajo vse pravilnike in statut kombinata s tem, da k osnutku vseh teh daiejo predloge za spremembe ter dopolnila,
4.	odločajo o reorganizaciji uporabe sredstev investicijskega vzdrževanja in sredstev za nakup in nadomestitev osnovnih sredstev, ki so delovni enoti po načrtu dodeljena,
5.	voli stalne komisije, ki jih predvideva statut ter imenuie občasne komisije za izpolnitev določenih nalog, sodečih v pristojnost sveta delovne enote,
6.	predlagajo shemo organizacije svoje delovne enote,
7.	predlagajo izpopolnitev gospodarskih načrtov, posameznih nalog in politiko cen, upoštevajoč pri tem predvsem svojo področno delavnost,
8.	predlagajo ustanovitev in ukinitev organizacijskih enot v DE ali priključitev k drugi delovni, enoti kombinata,
9.	predlagajo ustrezni komisih pri DS kombinata prodajo, nakup in odpis osnovnih sredstev za svojo delovno enoto ter prestavitev teh iz ene v drugo delovno enoto,
10.	na vprašanje članov delovne enote v zvezi z delom in organizacijo DE, morajo odgovoriti v roku 30 dni. Vprašanje svetu delovne enote kot tudi odgovor delavcu posreduje v pismeni obliki direktor delovne enote. Obravnavajo tudi vprašanja oziroma predloge zborov delovnih skupnosti DE in nanje odgovorijo. V primeru, da predlogu ne ugodijo, morajo predlagatelju sporočiti stališče in razlog zavrnitve,
11.	odločajo kot organ II. stopnje o pritožbah proti odločbam oziroma sklepom komisij pri svetu delovne enote v zadevah iz delovnih razmerij in v drugih zadevah. Odločbe oziroma sklepe podpisuje direktor delovne enote,
12.	usmerjajo strokovno izobraževanje delavcev ter svoje predloge posredujejo komisiji pri DS kombinata,
13.	obravnavajo in odločajo v zadevah varstva pri delu v skladu z določili pravilnika o varstvu pri delu in požarni varnosti v okviru svoje delovne enote,
14.	predlagajo pismene in javne pohvale, odlikovanja in nagrade za delavce svoje DE,
15.	imenuiejo predsednika v notranjo in mešano arbitražo,
16.	sprejemajo načrt rednih letnih dopustov za svojo delovno enoto,
17.	predlagajo ukrepe za usklajevanje dela med posameznimi delovnimi enotami in službami kombinata,
18.	razpravljajo o analizah tržišča svoje delovne enote, spremljajo realizacijo proizvodnje in prodaie (po količinah in vrednosti) ter ugotavljajo uspehe, dosežene v vseh dejavnostih delovne enote. Za odpravo vseh nepravilnosti zadolžujejo strokovne službe oziroma posameznike v DE; v kolikor ne morejo rešiti nepravilnosti sami, se prek direktorja DE povezujejo s strokovnimi službami kombinata.
104.	člen
Zasedanje sveta delovne enote sklicuje njen predsednik. Mora ga sklicati tudi, če to zahteva 1/3 članov SDE, direktor DE, predsednik DS kombinata, glavni direktor tli 1/5 članov delovne skupnosti delovne enote.
105.	člen
Svet DE odloča veljavno, če je na zasedanju navzoča več kot polovica njegovih članov, ter odloča z večino glasov navzočih članov sveta delovne enote.
106.	člen
Zasedanju sveta delovne enote mora prisostvovati tudi direktor delovne enote, v DE uprava (skupne službe) pa vodja službe informiranja.
107.	člen
Zaradi določenih skupnih potreb v poslovanju kombinata oziroma posameznih DE je v okviru DE uprava organizacijsko vključen ekonomat, katerega naloge so:
1.	vodi vse pomožne službe ter skrbi za nabavo pisarniškega materiala posameznih služb ter delovnih enot,
2.	odgovoren je za vzdrževanje vseh naprav in opreme DE uprave kombinata,
3.	vodi vratarsko in čuvajsko službo,
4.	odgovoren je za sprejem, razdelitev in odpremo zunanje in notranje pošte,
5.	opravlja posle arhiviranja,
6.	skrbi za čiščenje upravne zgradbe in okolice vseh objektov kombinata na Šmar-tinski cesti v Ljubljani,
7.	organizira in vodi čiščenje snega,
8.	vodi kurirske posle,
9.	odgovarja za pravilno funkcioniranje telefonskih linij,
10.	opravlja ciklostiran j e za potrebe kombinata,
11.	nabavlja in izdaja pisarniške potrebščine za celotni kombinat,
12.	vodi potrebno evidenco o svoji službi,
13.	na podlagi podatkov vratarske službe daje pregled zamud delavcev direktorjem, vodjem služb in direktorjem DE na Smartinski cesti.
18.	Komisije pri svetih delovne enote
108.	člen
I.	Komisija za kadrovanje, izobraževanje
in ugotavljanje delovne sposobnosti delavcev:
—	odloča o sprejemu delavcev v delovno razmerje, za katere je pristojna delovna enota. To delo opravlja v skladu s kadrovsko službo o razporeditvi delavcev v okviru iste DE, o odstranitvi z dela in o prenehanju dela delavcev na delovnih mestih, za katere ie pristojna delovna enota, pri izbiri kandidatov za omeni ena delovna mesta in pri javnih objavah prostih delovnih mest sodeluje s kadrovsko-so-cialno službo,
—	dela predlog programa izobraževanja ter izvajani e le-tega usklajuje z delom ustrezne komisije pri DS kombinata in odloča o izrednem neplačanem dopustu v traianiu nad 3 dni,
—	oceniuie delovne sposobnosti delavcev na delovnih, mestih,
—	predlaga delavce za strokovno izo-braževanie in za odobritev posolil,
—- resni e jn odloča tudi o vseh drugih vprašaniih, ki so v pristojnosti DE s področja izobraževanja, delovnih razmerij, kadrovske politike.
IT. Komisija za organizacijo dela, preučevanje normativov in delitev OD:
—	spremlja in predlaga izboljšave organizacije dela,
—	izdeluje predlog organizacijske sheme in sistematizacije delovnih mest,
—	proučuje in predlaga dopolnitev oziroma spremljanje normativov,
—	ureja vse zadeve v zvezi z osebnimi dohodki delavcev, ki so v njeni pristojnosti,
—	izdeluje opise delovnim mest za vse delavce, ki jih samostojno obravnava delovna enota in ima pravico predlagati dopolnitev oziroma spremembo ocen teh delovnih mest komisiji za razvoj sistema delitve OD pri DS kombinata.
III.	Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in odločanje o povrnitvi škode:
—	obravnava kršitev delovnih dolžnosti in izreka ukrepe,
—	odloča o povrnitvi povzročene škode zaradi uničenih, poškodovanih in odtujenih sredstev ter o morebitni oprostitvi škode.
IV.	Komisija za varnost pri delu
in požarno varnost:
—	ukrepa na področju varnosti pri delu in požarne varnosti v skladu z veljavnimi akti v kombinatu,
—	predlaga uvedbo in normative zaščitnih sredstev,
—	obravnava primere nezgod in sprejema potrebne ukrepe,
—	obravnava zapisnike inšpekcijskih služb in sprejema ustrezne ukrepe v zvezi s stanjem tehničnega, zdravstvenega, higienskega in požarnega varstva,
—	odloča o vseh drugih vprašanjih s področja varstva pri delu in požarne varnosti.
V.	Komisiia za družbeni standard, stanovanjske zadeve in rekreacijo:
-—■ obravnava prošnje in dela program izrabe sredstev, namenjenih za stono-vanisko gradnjo in s tem določa prioriteto vrstnemu redu za nakup, gradnjo, dograditev, oziroma dodelitev stanovanj,
—	predlaga izredne dopuste za rekreativno delavnost sološnega pomena,
—	sodeluje z ustrezno komisiio Dri DS kombinata pri razporeditvi unorabe počitniških domov in v času rednih dopusto,
—- sodelule pri izdelavi predloga za re-gresiranie družbene nrehrane in bivanja v počitniških domovih kombinata.
VI.	MEDSEBOJNA RAZMERJA
19.	Delovna razmerja
109.	člen
Člani delovne skupnosti kombinata u-resničujejo samoupravljanje na podlagi svobodno združenega dela z delovnimi sredstvi, ki so družbena lastnina, samostojno določajo medsebojne pravice in
dolžnosti, ki izvirajo iz družbenega dela in s tem, da vstopijo na delo v kombinat postanejo enakopravni člani delovne skupnosti ter začno prevzemati pravice in dolžnosti z dela in po delu.
Delovna razmerja nastanejo v organiziranem delu, v katerem ima vsak delavec določeno delovno mesto oziroma delo v okviru določenega delovnega mesta. Delovna mesta so določena v pravilniku o OD. Vsakemu delavcu je ob enakih pogojih dostopno vsako prosto delovno mesto in funkcija v kombinatu.
110.	člen
Član delovne skupnosti kombinata ima pravico, da po svoji osebni delovni sposobnosti sodeluje v delovnem postopku in s tem omogoča postopek sprostitve dela na področju delovnih razmerij.
Kršitev samoupravnosti in enakopravnosti in kakršna koli prisilitev ali samovolja pri nastajanju in urejanju delovnih razmerij ima za posledico odgovornost, ki io določa zakon.
Sindikalna organizacija lahko delavca na niegovo zahtevo ali z njegovim pristankom zastopa pri urejevanju njegovih pravic iz delovnega razmerja.
111.	člen
Pravice delavcev
Z vstopom na delo v kombinat pridobi delavec naslednje pravice:
—	do upravljanja,
—	do dela, ki ustreza njegovi osebni in strokovni kvalifikaciji,
—	do strokovne usposobitve, katero zahteva delovno mesto, na katero je delavec razporejen, kar mora biti istovetno z interesi kombinata. Podrobnejša določila o tem vsebuje pravilnik o izobraževanju v kombinatu,
—	do osebnega dogodka in nadomestil,
—	do varstva pri delu,
■—• do počitka in dopusta,
—	do socialnega zavarovanja,
—	do vlaganja zahtevkov, predlogov, u-govorov,
—	do drugih pravic, ki se lahko pridobivajo iz dela do zakonitih predpisih in samoupravnih aktih.
112.	člen
Dolžnosti delavcev
Delavec ima na s volem delovnem mestu dolžnosti do dela in odgovornosti do drugega delavca, do družbenih delovnih sredstev ter do de1 ovne in družbene skupnosti. Dolžnosti delavca 'so zlasti:
—	z zaupanimi družbenimi sredstvi u-pravl.iati smotrno in kot dober gospodar,
—	varovati družbeno premoženje,
,— vlagati osebne in strokovne sposobnosti v delo,
—	osebno opravljati delovne in družbene obveznosti,
—	varovati poslovno tajnost,
■— spoštovati delovni red, ki ga določajo statut in drugi splošni akti kombinata,
—- disciplinirano izvajati svoje delovne naloge ter zavzemati pravilen odnos do sodelavcev,
-—• upoštevati zdravstvene predpise in predpise o varstvu pri delu,
—	nadomestiti škodo kombinatu, ki je povzročena namerno ali iz velike nepazljivosti delavca samega.
Za kršitev svojih obveznosti in za škodo, povzročeno po svoji krivdi, je delavec o-sebno odgovoren.
113.	člen
Nastop dela
Delavec začne z delom v kombinatu praviloma za nedoločen čas. V izjemnih primerih, ki so določeni v pravilniku o delovnih razmerjih, se sprejme delavec na delo za določen čas in to:
—	za nadomeščanje delavca, ki je na orožnih vajah, dosluženju ali odsluženju vojaškega roka,
—	za nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu,
—• za nadomeščanje delavca-ke, ki je na rednem ali bolezenskem dopustu,
—	za nadomeščanje delavca-ke, ki je na strokovnem izpopolnjevanju oziroma izrednem dopustu,
—	če traja izvajanje nekega dela po svoli lastnosti le določen čas (sezonska dela),
—	za nadomeščanje odsotnih delavcev zaradi odstranitve iz kombinata ali zaradi prestajania zaporne kazni do 3 mesecev, varstvenih ali vzgojnih ukrepov.
114.	člen
Delo nad polnim delovnim časom
Delavec je dolžan delati dalj kot polni delovni čas. če doleti kombinat nesreča ali se nesreča neposredno pričakuje, vendar samo toliko časa. kolikor je nuno. Delavec je dolžan delati dalj čez polni delovni čas tudi v primeru:
—	če je nujno potrebno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni postopek, katerega ustavitev ali prekinitev bi povzročila mate-Kaino škodo, zlasti pri prevzemamo aH oddaiamu pošiljk na železnici, v skladiščih in prodalalnah oz. na transportu, kakor tudi pri odpremi blaga pred prazniki in podobnih priložnostih, posebno pri nenadnih dobavah surovine,
—	če preti škoda transportnim in drugim delovnim sredstvom, zlasti tovornim in osebnim avtomobilom, hladilnim napravam. stroiem in drugim napravam, ki so potrebne, da v rednem delovnem času nemoteno delujelo,
—	ob nujnem razvozu in dostavi blaga
Tisk — Železniška tiskarna Ljubljana
strankam,
—	ob sestavi rednih in občasnih bilanc, načrtov in drugih podobnih primerih, ki nimajo pomena rednega dela,
—	ob rednih in izrednih inventurah in ob drugih primerih popisa blaga, cen in podobnem,
—	ob nujnih vzdrževalnih delih in popravilih naprav kombinata, ki se ne morejo opraviti v rednem delovnem času,
—	v drugih primerih, kadar je potrebno, da se prepreči škoda ali odstranijo škodljive posledice,
—	v proizvodnji, ekspeditu in transportu kruha, peciva in konditorstva, kjer je dnevna proizvodnja odvisna od dnevih naročila tržišča, da se prepreči materialna škoda, in sicer kisanje testa, staranje kruha in kvarjenje surovin nad polnim delovnim časom samo toliko časa, kolikor je nujno, da se odvrnejo ali preprečijo posledice.
115.	člen
O uvedbi dela nad polnim delovnim časom odloča poslovni odbor na predlog glavnega direktorja — po predlogu direktorja službe, oziroma svet DE na predlog direktorja oziroma upravnika DE. V posebno nujnih primerih lahko odloča o u-vedbi dela nad polnim delovnim časom glavni direktor oziroma direktor ali u-pravnik DE, vendar morajo navedeni poročati poslovnemu odboru oziroma svetu DE na prvi naslednji seji, ki nato razpravlja o upravičenosti uvedbe dela nad polnim delovnim časom.
Proti odločbi iz prvega odstavka tega člena je možna pritožba, in sicer:
—	proti odločbi poslovnega odbora oziroma glavnega direktorja, na DS kombinata,
—■ proti odločbi sveta delovne enote na poslovni odbor kombinata, proti odločbi direktorja ali upravnika DE v roku 15 dni na svet DE.
Ugovor ne zadrži njene izpolnitve.
116.	člen
Odsotnost delavca z dela v izrednih primerih
Poleg rednega dopusta ima delavec pravico biti odsoten z dela do 7 delovnih dni v koledarskem letu z nadomestilom osebnega dohodka po določbah pravilnika o obračunavanju osebnih dohodkov. To pravico sme izkoristiti v naslednjih primerih :
—	za poroko 2 dni,
—	v primeru smrti ožjega sorodnika (oče, mati, zakonec, brat, sestra, otrok, stari starši) 3 dni,
—	v primeru smrti tasta, tašče 1 dan,
—	v primeru roistva pripada očetu 2 dni,
—	v primeru selitve do 2 dni,
—	pri odhodu na odsluženje kadrovskega roka 2 dni,
—	če je delavec vpoklican na orožne vaje (en dan pred in en dan po vrnitvi z orožnih vaj) 2 dni,
—	za polaganje strokovnih izpitov ipd. 5 dni.
O odsotnosti z dela v smislu prejšnjega odstavka odloča:
—	glavni direktor za delavce na delovnih mestih direktor službe, vodja službe, direktor oziroma upravnik DE, tehnolog in obratovodja, za vsa delovna mesta v kombinatu, za katera se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba ter za vsa druga delovna mesta v DE uprava.
—	direktor oziroma upravnik DE pa za vse druge delavce v svoji delovni enoti.
117.	člen
Delavec ima pravico biti odsoten z dela v koledarskem letu tudi zaradi osebnih o-pravkov, brez nadomestila osebnega dohodka, če poda pismeno oziroma ustno vlogo.
O odsotnosti z dela brez nadomestila o-sebnega dohodka odloča do 3 dni v posameznem koledarskem letu glavni direktor za delavce na delovnih mestih direktor službe, vodja službe, direktor oziroma u-pravnik DE, tehnolog, obratovodja, za delavce v kombinatu na delovnih mestih, za katere se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba ter za vse druge delavce v delovni enoti uprava, direktor oziroma upravnik DE pa za vse druge delavce v svoji DE.
Odsotnost delavca zaradi osebnih opravkov brez nadomestila OD v trajanju dalj od 3 dni se lahko odredi najdlje za čas do enega meseca, v primeru šolanja pa najdlje do 3 mesecev v posameznem koledarskem letu. O tem odloča komisija za kadrovanje, izobraževanje in ocenjevanje delovnih sposobnosti pri DS kombinata za delavce na delovnih mestih direktor službe, vodja službe, direktor oziroma upravnik DE, tehnolog in obratovodja ter za delavce na delovnih mestih v kombinatu, za katere se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba; za delavce, izobraževanje in ugotavljanje delovne sposobnosti pri svetu delovne enote.
118.	člen
Delovna doba delavca se ne pretrga ves tisti čas, ko je delavec na rednem dopustu in tudi ne tisti čas, ko je odsoten z dela v smislu 116. in 117. člena tega statuta do enega meseca v posameznem koledarskem letu oziroma 3 mesecev, če mu je odsotnost z dela dovoljena zaradi šolanja.
119.	člen
Zdravstvena in tehnična varnost
Da se zavaruie življenje in zdravje delavca pred poškodbami pri delu ter pred poklicnimi in drugimi boleznimi v zvezi z
delom, se v kombinatu izvaja varstvo pri delu.
Organi upravljanja v kombinatu so dolžni ukreniti vse, kar je potrebno, da se zagotovi varnost pri delu.
S posebnim pravilnikom se določijo dolžnosti kombinata in delavcev za zagotovitev tega varstva.
Delavec je delovni skupnosti kombinata odgovoren za kršitve delovnih dolžnosti, določene v 112. členu statuta in pravilnika o delovnih razmerjih.
120.	člen
Za kršitev delovnih dolžnosti se smeje izreči kršilcem naslednji ukrepi: opomin, javni opomin — z objavo na oglasni deski, zadnji javni opomin — z objavo na oglasni deski, izključitev iz delovne skupnosti kombinata. Ukrepe izrekajo pristojni organi po posebnem postopku, ki je določen v pravilniku o delovnih razmerjih kombinata.
Ukrep izključitve iz delovne skupnosti kombinata lahko izreče zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti pri DS kombinata oziroma komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti pri svetu delovne enote, kakor to določa 78. in 108. člen statuta.
121.	člen
Prenehanje dela v kombinatu
Delavcu lahko preneha delo v kombinatu:
1.	s privolitvijo delavca,
2.	po sklepu delovne skupnosti kombinata brez privolitve delavca,
3.	z izključitvijo iz delovne skupnosti po sklepu komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov pri DS kombinata oziroma komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti pri svetu delovne enote,
4.	z nastopom določenih dejstev oziroma po samem zakonu (z dokončanjem dela oziroma po preteku časa, če je delavec nastopil delo za določen čas, zaradi nezmožnosti za delo, zaradi prepovedi dela po odločbi sodišča ali drugega organa, zaradi prestajanja kazni oziroma ukrepov, izrečenih po sodišču),
5.	zaradi samovolje zapustitve dela, za kar se šteje neopravičen izostanek delavca z dela najmanj 5 (pet) zaporednih koledarskih dni oziroma, če delavec obvesti delovno skupnost kombinata, da želi prenehati z delom v kombinatu, pa ne ostane še toliko časa, kolikor je to določeno v 123. členu statuta.
122.	člen
Delavec ima pravico ob vsakem času prenehati z delom v kombinatu in izstopiti iz delovne skupnosti kombinata pod pogojem, da o tem obvesti delovno skupnost kombinata in da ostane do sporočitve svo-
jega namena na delu še toliko časa, kolikor je določeno v 123. členu tega statuta. Pravico ostati na delu v času, kot ga določa 123. člen tega statuta, ima tudi delavec, ki mu je delovna skupnost proti njegovi volji sporočila sklep, da mu preneha delo v kombinatu.
123.	člen
V primeru iz 122. člena statuta mora delavec oziroma ima pravico ostati na delu še naslednji čas:
-— na delovnih mestih, za katere se zahteva PK ali PU, 1 mesec,
—	na delovnih mestih, za katere se zahteva K, SSI, 2 meseca,
—	na delovnih mestih, za katere se zahteva VK, VSI, 3 mesece,
—	na delovnih mestih, za katere se zahteva visoka izobrazba, 4 mesece.
124.	člen
O prenehanju dela delavcev iz razlogov po 121. členu, točke 1, 2, 3, 4 in 5 na delovnih mestih direktor službe, vodja službe, direktor oziroma upravnik DE, obra-tovodja in tehnolog in delavcev na delovnih mestih v kombinatu, za katera se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba, odloča komisija za kadrovanje, izobraževanje in ocenitev delovnih sposobnosti delavcev pri DS kombinata.
O prenehanju dela delavcev na vseh o-stalih delovnih mestih v kombinatu iz razlogov, navedenih v 121. členu, točke 1 do 5 stautta, odloča komisija za kadrova-vanje, izobraževanje in ocenitev delovnih sposobnosti delavcev pri svetu DE, v primeru, če gre za izključitev (po točki 3 navedenega člena), s tajnim glasovanjem.
O prenehanju dela delavcev na delovnih mestih iz prvega odstavka tega člena, z izključitvijo iz delovne skupnosti po 121. členu, točka 3 tega statuta, odloča komisija za kadrovanje, izobraževanje in ocenitev delovnih sposobnosti delavcev pri DS kombinata s tajnim glasovanjem. Za izključitev delavca je potrebno, da se zanjo s tajnim glasovanjem izreče več kot polovica vseh članov komisije za kadrovanje, izobraževanje in ocenitev delovnih sposobnosti delavcev pri DS kombinata. Na podlagi sklepa komisije za kadrovanje, izobraževanje in ocenitev delovnih sposobnosti delavcev pri sevtu DE, se delavec obvesti v osmih dneh po prejemu sklepa pismeno z obrazložitvijo, kdaj mu preneha delo v kombinatu.
Obvestilo po sklepu komisije za kadrovanje, izobraževanje in ocenitev delovnih sposobnosti delavcev pri DS kombinata ter obvestilo po sklepu komisije za kadrovanje, izobraževanje in ocenitev delovnih sposobnosati delavcev pri svetu DE uprava podpiše glavni direktor, obvestilo po sklepu komisij za kadrovanje, izobraževanje in ocenitev delovnih sposobnosti
delavcev pri ostalih svetih DE pa direktor oziroma upravnik DE.
Proti sklepu komisije za kadrovanje, izobraževanje in ocenitev delovnih sposobnosti delavcev pri DS kombinata ima delavec pravico ugovora v roku 15 (petnajst) dni po prejemu na poslovni odbor kombinata, proti sklepu komisije za kadrovanje, izobraževanje in ocenitev delovnih sposobnosti delavcev pri svetu DE pa na svet DE prav tako v 15 (petnajstih) dneh po prejemu.
Odločitev poslovnega odbora ali sveta DE je dokončna.
Proti sklepu poslovnega odbora ali sveta DE ima delavec pravico v roku 30 dni po prejmu sprožiti delovni spor pred sodiščem.
125.	člen
Postopek v zvezi s prenehanjem dela zaradi samovoljne zapustitve dela obravnava pravilnik o delovnih razmerjih.
126.	člen
Sklepanje pogodb o delu in opravljanje občasnih del
Za opravljanje priložnostnih ali občasnih del, ki ne trajajo več kot 30 dni v poslovnem koledarskem letu, zaradi česar se zanj ene uvede posebno delovno mesto, se sklepajo pogodbe o delu.
V smislu prvega odstavka tega člena se vzpostavi med delavcem in kombinatom civilno pravno razmerje ter se v zvezi s tem sklepajo pogodbe o delu za:
-—• opravljanje občasnih ekonomskih a-naliz in storitev,
—	opravljanje občasnih obrtniških storitev,
—	opravljanje občasnega gradbenega nadzorstva pri investicijskih in podobnih gradbenih delih na objektih, ki jih gradi kombinat,
—	čuvanje in oskrbovanje ter vzdrževanje počitniških domov in drugih objektov v kombinatu,
—	kurjenje centralne kurjave v zimskem času,
—	odvažanje odpadkov,
—	občasno čiščenje oziroma pomoč pri čiščenju pisarniških in drugih prostorov ter urejanje okolice kombinata,
—	občasno urejanje arhiva in potrebne evidence,
—	občasno predavanje pri izobraževanju delavcev,
—■ občasno nakladanje in razkladanje surovin in izdelkov,
—	občasno dostavljanje vzorcev v laboratorij,
—	občasno pomoč NK delavcev v času remontov,
—	občasno pomoč pri tiskanju na razmnoževalnem stroju,
—	občasno pomoč pri vodenju vojne e-vidence kombinata,
—	opravljanje občasnih propagandnih in sličnih storitev,
—	občasno pomoč v proizvodnji, pekarni in zavijalnici drobtin v času dopustov in bolezni,
—	občasno nabavo in prevzemanje surovin in izdelkov in
—	občasno pomoč v trgovini.
Pogodbe v smislu 1. odstavka sklepa
glavni direktor ali od njega pooblaščena oseba.
127.	člen
Uveljavljanje pravic delavcev iz delovnega razmerja
Delavec ima pravico ugovora zoper vsako odločbo, s katero se odloča o njegovih pravicah in dolžnostih iz delovnih razmerij.
Delavec ima pravico ugovora tudi, če pristojni organ kombinata ne izda v prvi stopnji odločbe v 15 dneh od dneva, ko se je delavec obrnil nanj z zahtevo ali kakšno drugo vlogo. Rok za ugovor je 15 dni od vročitve odločbe oziroma od poteka rka, v katerem bi organ prve stopnje moral izdati odločbo.
Ugovor zadrži izpolnitev odločbe.
O ugovoru odloča delavski svet kombinata in poslovni odbor, razen v primerih, ki so določeni v statutu ali drugih splošnih aktih kombinata. O ugovoru mora pristojni organ II. stopnje odločiti v roku 30 dni od dneva vložitve.
Odločba o ugovoru je dokončna.
Zoper tako odločbo je mogoče sprožiti tožbo pri sodišču v roku 30 dni od dneva vročitve dokončne odločbe oziroma od preteka roka, v katerem bi moral organ
II.	stopnje kombinata izdati dokončno odločbo.
Rok za vložitev tožbe, s katero se u-veljavlja denarna terjatev, teče od dneva vročitve odločbe organa I. stopnje in traja dve leti.
20.	Poslovna tajnost
128.	člen
Za poslovno tajnost se štejejo tisti dokumenti in podatki, s katerimi razpolaga kombinat, ki bi glede na njihovo lastnost in pomen nasprotovali koristim kombinata, če bi zanje zvedele nepoklicane osebe.
Za poslovno tajnost se štejejo dokumenti in podatki, vključno z onimi, ki so pomembni za narodno obrambo, katere določa zakon in pravilnik o poslovnih tajnostih, ki ga je sprejel delavski svet kombinata.
Vsi delavci na delu v kombinatu so dolžni čuvati poslovno tajnost. Dolžnost čuvanja poslovne tajnosti traja tudi po prenehanju dela v kombinatu. Kršitev dolžnosti varovanja poslovne tajnosti pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti.
Zaradi zaščite posebnih interesov kombinata in njegovih poslovnih partnerjev, kakor tudi splošnih interesov gospodar-
stva kot celote se s pravilnikom o poslovnih tajnostih določijo podatki in dokumenti, ki predstavljajo poslovno tajnost.
Ce je to za uresničevanje poslov nujno, se smejo dokumenti in podatki, ki veljajo za poslovno tajnost po 246. členu temeljnega zakona o podjetjih, sporočiti drugim, vendar sme to storiti le glavni direktor ali oseba, ki je po posebnem sklepu delavskega sveta kombinata za to pooblaščena s poprejšnjim pismenim soglasjem organa, ki je določil, da so ti podatki poslovna tajnost.
Dokumente in podatke, ki veljajo po pravilniku o poslovni tajnosti za poslovno tajnost, sme sporočiti drugim le glavni direktor ali druge osebe, ki so za to pooblaščene, vendar le v naprej določenih primerih.
129.	člen
21.	Javnost dela
Poslovanje v kombinatu je javno. Javnost zagotavlja kombinat s tem, da člane delovne skupnosti redno obvešča o važnih sklepih organov upravljanja, o materialnem in finančnem stanju kombinata in vsake delovne enote posebej, o izpolnjevanju gosopdarskega načrta, o izvajanju normativnih aktov organov upravljanja, o poslovanju kombinata in o vseh važnih dogodkih v njem.
Člani kolektiva se obveščajo o delu kombinata v smislu tega člena statuta:
—	na zborih delavcev delovnih enot,
—	z razglašanjem na oglasnih deskah na upravi in v obratih delovnih enot,
—	z obravnavanjem v internem glasilu, ki ga izdaja DS kombinata,
—	poročila, s katerimi se obvešča širša dejavnost, bodisi prek tiska, radia in televizije, daje tem organom na razpolago glavni direktor, oziroma od njega pooblaščena oseba,
—	javnost dela se zagotavlja tudi s tem, da se vsi sklepi organov samoupravljanja hranijo v službi informiranja in na upravah delovnih enot in so tako ob vsakem času dostopni vsakemu članu delovne skupnosti kombinata.
Služba informiranja kombinata je odgovorna za redno obveščanje delavcev.
22.	Odnos do družbeno političnih organizacij v kombinatu, do krajevne skupnosti,
komune in Mestnega sveta Ljubljana
130.	člen
Člani delovne skupnosti se prostovljno združujejo v ustrezne družbeno politične organizacije z namenom razvijanja načela delavskega samoupravljanja in usklajevanja individualnega interesa z interesi kombinata ter splošnimi družbenimi interesi z namenom izboljšanja življenjskih pogojev na podlagi večanja storilnosti in proizvodnih zmožnosti vsakega člana kolektiva.
Pri uresničevanju samoupravljanja, varovanja pravic, dobrin in medsebojnih odnosov pri delu, pri usposabljanju za delo, izboljševanju življenjskih pogojev, delitve po delu kot drugih socialističnih odnosih se člani delovne skupnosti kombinata aktivno vključujejo v družbeno politične organizacije v in izven kombinata.
Člani družbeno političnih organizacij, ki so istočasno člani organov upravljanja, prenašajo svoje izkušnje in predloge delovni skupnosti, posredujejo težnje in želje delovne skupnosti organom upravljanja.
Sindikalne,ZB in druge družbeno poli-litične organizacije imajo pravico biti informirane o vseh zadevah kombinata. Za svoje delo se lahko poslužujejo strokovnih služb in razpoložljivih materialov.
Sindikalne, ZB in druge družbeno poli-litične organizacije ter društva imajo pravico, da svoja stališča uveljavljajo pri vseh samoupravnih organih kombinata.
131.	člen
Odnos do krajevnih skupnsoti se izraža v organiziranju in podpori krajevnih samouprav, družbenega, kulturnega in športnega delovanja, v sodelovanju pri komunalnih delih, na zdravstvenem in na drugih področijh, ki so pomembni za kombinat in posamezne delovne enote kombinata ali za skupščino mesta Ljubljane.
Odnosi med komunami in kombinatom temelje na vzajemnih interesih, ki so splošno družbeni. Kombinat sodeluje s svojimi razpoložljivimi sredstvi pri razvoju komun in njih splošnih družbenih koristi, predvsem pa pri razvoju gospodarstva.
Na področjih upravljanja in gospodarjenja kombinata najtesneje sodeluje z občinskimi skupščinami, predvsem v družbenem programiranju, medsebojnem obveščanju o delu, o skupnem investiranju, sestavljanju in usklajevanju načrtov gospodarskega razvoja.
Kombinat sodeluje s skupščino mesta Ljubljane v vseh vprašanjih, ki so skupna, kakor z drugimi skupščinami občin, na katerem teritoriju so delovne oziroma organizacijske enote kombinata.
23.	Samoupravni akti
132.	člen
Delavski svet kombinata, poslovni odbor in sveti delovnih enot sprejmajo v skladu s tem statutom in splošnimi pravnimi predpisi svoje splošne in posamezne akte v obliki pravilnikov, sklepov, odločb navodil, poslovnikov in podobno.
133.	člen
Statut in pravilniki, ki jih izda delavski svet kombinata, so obvezni za vse organe upravljanja in za vse delavce, zaposlene v kombinatu.
Pravilniki in drugi normativni akti, ki jih izdajo sveti delovnih enot, so obvezni za vse člane delovne enote.
134.	člen
Statut je temeljni splošni akt kombinata in morajo biti z njim usklajeni vsi drugi splošni akti kombinata ali delovne enote. Določbe drugih splošnih aktov, ki so v nasprotju s statutom, se ne morejo uporabljati.
135.	člen
Predlog statuta sestavi komisija, ki jo imenuje delavski svet kombinata. Predlog statuta predloži komisija poslovnemu odboru, Id ga da vsem članom delovne skupnosti v obravnavo, najmanj 15 dni pred dnem, ko naj ga delavski svet kombinata sprejme.
Predlog se objavi na vidnih mestih, ki so dostopni, kolikor pa to zaradi obsežnosti predloga ni mogoče, mora biti na oglasni deski objavljeno, na katerem mestu in kje ima vsak član delovne skupnosti kombinata oziroma DE na vpogled predlog samoupravnega akta.
Morebitne pripombe in predloge članov delovne skupnosti komisija preveri ter umestne predloge upošteva in osnutek statuta spremeni.
Pri obravnavi osnutka statuta delavski svet kombinata najprej razpravlja o pripombah, ki jih komisija ni upoštevala, in o njih odloči. Nato preide na obravnavo predloga statuta. Če DS meni, da so potrebne spremembe ali dopolnitve, vrne osnutek s predlogi komisiji. Ko komisija popravljen osnutek vrne, ga delavski svet ponovno obravnava, nato ga pa pošlje skupščini občine na vpogled.
Ko skupščina občine pregleda in vrne predlog statuta kombinata, ga DS kombinat dokončno sprejme. Če ima skupščina občine pripombe, mora DS kombinata v 8 dneh te pripombe obravnavti, zavzeti o njih stališče, o njem pa obvestiti skupščino občine.
Če skupščina občine v roku 30 dni, odkar je sprejela predlog statuta, ne da pripomb, se šteje, da teh ni in DS kombinata statut dokončno sprejme.
Za pravno veljavno sklepanje in sprejemanje ter dokončno sprejemanje statuta je potrebno, da sta na seji DS kombinata navzoči najmanj 2/3 članov delavskega sveta kombinata, za odločitev pa mora glasovati večina vseh članov DS kombinata.
136.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po enakem postopku, kot je določen za njegov sprejem. Spremembe lahko predlagajo: vsak član delovne skupnosti kombinata ali delovne enote, poslovni odbor, svet delovne enote ali sindikalna podružnica kombinata.
Predlog za spremembo se vloži pismeno službi informiranja kombinata, naslovi pa se na delasvki svet kombinata. Delavski svet je dolžan na prvi naslednji seji obravnavati predlog in odločiti, ali se predlog sprejme ali ne. O tem mora DS kombinata predlagatelja obvestiti v roku 30 dni od dneva, ko je predlog za sprejem oziroma dopolnitev sprejel.
Delavski svet kombinata sprejema statut po opisanem postopku in pravilnike tako, da določi predlog osnutka kolektivni izvršilni organ, kot to določa ta statut, s tem da pravilnikov ni potrebno pošiljati skupščini občine na vpogled, razen na njeno izrecno zahtevo.
Samoupravni akti, sprejeti po določbah tega statuta, ne morejo imeti učinka za nazaj in začnejo veljati osmi dan po njihovem sprejetju na DS kombinata.
137.	člen
Samoupravni akti, sprejeti po določbah tega statuta, ne morejo imeti učinka za nazaj in začnejo veljati osmi dan po njihovem sprejtju na DS kombinata.
24.	Periodične publikacije
138.	člen
Kombinat izdaja svoje interno glasilo. Delavski svet kombinata za vsako poslovno dobo posebej določi sredstva, ki omogočijo izdajanje internega glasila.
Delavski svet kombinata določi ime in vlogo časnika.
25.	Sankcije za kršitev statuta
139.	člen
Za kršitev določb tega statuta so kršilci odgovorni. Delavski svet kombinata, glavni direktor in druga pooblaščena oseba, ki ugotovi kršitev določb tega statuta ali kako drugače zanj zve, mora zoper kršilca takoj začeti postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti.
Vsaka kršitev določb tega statuta velja za hujšo kršitev delovne dolžnosti.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
140.	člen
Za tolmačenje tega statuta je pristojen delavski svet kombinata.
141.	člen
Do izvolitve in potrditve mandatov članov novih organov upravljanja, to je delavskega sveta, poslovnega odbora komisij pri DS, svetov delovnih enot in komisij pri svetih delovnih enot, opravljajo pravice in dolžnosti dosedanji organi u-pravljanja in komisije.
Ljubljana, dne 30. 3. 1970
Predsednik
delavskega sveta kombinata Sefman inž. Jože
Na podlagi člena 91 in XV. amandmaja ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, členov 80 in XIII. amandmaja ustave Socialistične republike Slovenije, členov 48, 79 temeljnega zakona o podjetjih in člena 151 temeljnega zakona o delovnih razmerjih, sprejema delavski svet kombinata na svoji seji dne 30.3. spremembe in dopolnitve k statutu Živilskega kombinata »ŽITO« Ljubljana tako, da se prečiščeno besedilo
STATUTA
Živilskega kombinata »ŽITO« Ljubljana sprejetega dne 27.12.1967, s spremembami in dopolnitvami z dne 2. 7.1969, sprejeto na seji dne 30. 3.1970 glasi:
I.	UVODNE DOLOČBE
1. Ustanovitev, ime, sedež in poslovni predmet kombinata
1.	člen
S tem statutom se v skladu z veljavnimi zakoni urejajo sestav, organizacija in poslovanje kombinata, medsebojna razmerja delovnih enot, pravice in dolžnosti organov upravljanja kombinata in delovnih enot ter pravice in obveznosti delavcev kombinata.
2.	člen
Kombinat je delovna skupnost, v kateri njeni člani skupno opravljajo gospodarsko dejavnost s proizvajalnimi in drugimi delovnimi sredstvi v družbeni lastnini.
3.	člen
Kombinat je pravna oseba in kot tak opravlja svojo gospodarsko dejavnost samostojno, samostojno vstopa v poslovna in pravna razmerja po načelih dobrega gospodarjenja in samostojno določa pogoje za svoje storitve.
Poslovanje kombinata je javno.
4.	člen
Kombinat je ustanovljen z odločbo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center št. 03-2-4671/2, z dne 28. 6.1958 ter po-
sluje pod imenom Živilski kombinat »ŽITO« Ljubljana, Smartinska 154 ali skrajšano »ŽITO« Ljubljana; sedež podjetja je v Ljubljani, Smartinska 154.
5.	člen
Ob sprejetju tega statuta je v sestavu kombinata 17 delovnih enot, ki so ustanovljene ali po regionalnem ali dejav-nostnem načelu.
6.	člen
Predmet poslovanja kombinata je vpisan pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani in se glasi:
1.	nakup in prodaja žit, stročnic in mlev-skih izdelkov vseh vrst zaradi predelave in preprodaje,
2.	predelava žit vseh vrst v mlevske polizdelke in v izdelke na industrijski način in za uslugo,
3.	oplemenitenje, čiščenje, razkuževanje in sušenje vseh vrst žita in mlevskih izdelkov,
4.	prodaja lastnih in drugje nabavljenih mlevskih izdelkov,
5.	predelava mlevskih izdelkov v kruh in pecivo in promet z istimi,
6.	predelava mlevskih izdelkov v testenine ter nakup in prodaja istih,
7.	proizvodnja in prodaja lastnih proizvodov, vseh vrst kruha, peciva in slaščičarskih izdelkov na veliko in malo ter prodaja na malo tujih sorodnih proizvodov: keksov, čokolade in bonbonov, točenje brezalkoholnih pijač ter vsega ostalega, kar je zajeto v točkah od 1 do 6,
8.	opravljanje vseh vrst postranskih dejavnosti, sodečih v pekarsko ali keksarsko stroko,
9.	izdelava embalaže ter embaliran j e lastnega in tujega blaga živilske stroke,
10.	postavljanje, vzdrževanje, usposabljanje in modernizacija lastnih proizvajalnih obratov za izvajanje lastnih dejavnosti,
11.	skladiščenje lastnega in tujega blaga,
12.	vzdrževanje in popravljanje prevoznih sredstev,
13.	vzdrževanje, čiščenje in krpanje ter popravljanje embalaže,
14.	pranje, likanje in krpanje zaščitnih oblek delavcev za sebe in uslužnostno za druge,
15.	opravljanje voženj z motornimi vozili za svoje potrebe ter uslužnostno za druge,
16.	popravljanje tujih prevoznih sredstev,
17.	opravljanje uslužnostnih storitev za druge v ključavničarskih in mizarskih delavnicah,
18.	prodaja na drobno mlečnih izdelkov ter mesnih konzerv in raznih delikates,
19.	oddajanje v najem skladiščnih prostorov,
20.	prodaja na drobno mleka, vstekleni-čenih alkoholnih pijač, likerjev in piva,
21.	prodaja na drobno konditorskih proizvodov, sladoleda, kave, čaja, raznih delikates in konzerv, prodaja in točenje vseh alkoholnih pijač, prodaja tobačnih izdelkov, jušnih koncentratov in mesnih izdelkov,
22.	predelava mlevskih izdelkov v kekse in vafelj proizvode, izdelava kanditov, desertov in čokolade s pripravljanjem potrebnih polfabrikatov ter nakup in prodaja na debelo in drobno teh izdelkov; prodaja tujih proizvodov na drobno, in sicer čokolade, kakaa, keksov, prepečenca, likerja, žganja, konjaka, ruma, desertnega vina, sadnih sokov, pudinga, vanili sladkorja, pecilnih praškov, peciva in napolitank; prodaja ekspres kave in točenje žganih pijač; prodaja piva in tobačnih izdelkov; prodaja na drobno vseh vrst sladoleda in kave.
7.	člen
Kombinat je vpisan v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. Rg V-829/1 z dne 16. 7.1958.
V sestavu Živilskega kombinata »ŽITO« Ljubljana je ustanovljeno zastopništvo v AP Vojvodina, ki posluje v skladu s predmetom poslovanja, registriranega pri Okrožnem gospodarskem sodišču.
8.	člen
Za pospeševanje svoje dejavnosti lahko kombinat ustanavlja in vzdržuje posebne obratne enote v kraju svojega sedeža ali izven njega, kot npr. skladišče, pretovorne postaje, predstavništva in podobno.
O ustanavljanju in o ukinitvi delovnih enot ali obratnih enot iz 1. odst. tega člena, odloča delavski svet kombinata po postopku, določenem s tem statutom.
9.	člen
2.	Pooblastila za zastopanje in podpisovanje kombinata
Kombinat zastopa in zanj podpisuje glavni direktor. Glavni direktor zastopa kombinat pred državnimi organi in v vseh pravnih odnosih s posameznimi fizičnimi in pravnimi osebami.
Kadar je glavni direktor odsoten, ga nadomešča:
a)	direktor tehnično-proizvodne službe — in v njegovi odsotnosti
b)	direktor komercialne službe kombinata.
Glavni direktor lahko pooblasti tudi druge osebe za podpisovanje v imenu kombinata ter istočasno določi obseg in pogoje, v katerih smejo te osebe podpisovati za kombinat.
Listine denarnega, materialnega, obračunskega in kreditnega pomena, s katerimi nastanejo za kombinat obveznosti, so-podpisuje direktor finančno-gospodarske službe in v njegovi odsotnosti oseba, ki jo glavni direktor za to pooblasti.
Komercialne pogodbe in listine podpisuje direktor komercialne službe, ostali direktorji služb pa listine s področja svoje službe, razen pogodb civilno-pravnega pomena, ki jih podpisuje glavni direktor kombinata.
Vsa pooblastila za podpisovanje morajo biti pismena ter morajo vsebovati vse pooblastitve in čas veljavnosti pooblastila.
II. TEMELJNA NAČELA
10.	člen
Na podlagi temeljnih načel ustave in veljavnih zakonov organizirajo člani delovne skupnosti delovni razvoj in upravljanje tako, da jim to omogoča kar najboljšo uporabo delovnih sredstev in nenehno večanje produktivnosti, katero pospešujejo z nenehnim izboljševanjem organizacije dela, z uvajanjem modemih tehnoloških postopkov na temelju demokratičnega posvetovanja z vsemi člani delovne skupnosti, z družbenopolitičnimi in strokovnimi organizacijami v kombinatu tako, da je zagotovljeno v vseh delih delovnega razvoja kar najbolj neposrednno odločanje o vprašanjih dela, o urejanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka, kakor tudi vseh ostalih vprašanj, ki se nanašajo na zagotovitev ekonomskega položaja in življenjskega standarda članov delovne skupnosti.
Pri ustvarjanju samoupravljanja so vsi člani kolektiva odgovorni v skladu z ustavo in zakoni za svoje delo, za gospodarsko in družbeno samoupravljanje in razpolaganje z družbenimi sredstvi, kakor tudi za izpolnjevanje obveznosti do družbene skupnosti.
DELO IN REZULTAT DELA STA EDINO MERILO IN EDINI TEMELJ MATERIALNEGA IN DRUŽBENEGA POLOŽAJA POSAMEZNEGA DELAVCA V KOMBINATU
11.	člen
Član delovne skupnosti kombinata nima in si ne more bridobiti izključne pravice
prisvajanja proizvodov skupnega dela ali samovoljnega določanja pogojev in načina, kako nai se deli proizvodnja kombinata. Samovoljno postopanje in zloraba položaja imata za posledico osebno odgovornost.
12.	člen
Vsak član delovne skupnosti kombinata ima pravico, da glede na poslovanje kombinata pove svoje mnenje in daje nrioom-be in predloge o organizaciji in delu kombinata ali delovne enote, na zasedanjih in sejah organov upravljanja v okviru kombinata ali delovne enote.
III.	ORGANIZACIJA
3.	Skupne službe kombinata
13.	člen
Delovna enota uprava ie organizacijska delovna skupnost, ki skrbi za uskladitev in organizacijo celotnega poslovanja kombinata, ki pa neposredno ne more ustvarjati lastnega dohodka.
Za zadeve, ki so skupne za vso delavnost kombinata obstajajo naslednje skupne službe:
—	ekonomsko-razvojna služba
—	služba informiranja
—	finančno-gosnodarska služba
—	tehnično-oroizvodna služba
—	komercialna služba
—	pravna služba
—	socialno-kadrovska služba.
Delavski svet kombinata lahko po potrebi ustanovi tudi druge skupne službe.
14.	člen
Skupne službe, ki jih vodilo direktorji oziroma vodje posameznih služb, so za svoje delo neposredno odgovorni glavnemu direktorju, poslovnemu odboru in delavskemu svetu kombinata.
15.	člen
Pristojnosti skunnih služb kombinata se določijo v poslovniku skupnih služb kombinata, ki ga sprejme delavski svet kombinata.
4.	Delovna enota kombinata
16.	člen
Pristojnost delovne enote je razčlenjena in opisana v posameznih poglavjih tega statuta, ki obravnavalo pristojnosti sirota delovne enote in njegovih komisij. Poleg tega pa sodi v pristojnost delovne enote še:
—	sestavlja predlog letnega programa proizvodnje DE z ustrezno dokumentacijo (surovine, embalaža in ostalega pomožnega tehničnega materiala in uslug), načrt investicijskega in tekočega vzdrževanja, nabave osnovnih sredstev, načrt delovne sile,
— DE ustrezno organizira ter odgovarja za količinsko in kakovostno izvaianie plana proizvodnje, prodaje in distribucije,
—	dela potrebne operativne programe in sporoča strokovnim službam kombinata plan potreb reprodukcijskega materiala za tekočo proizvodnjo,
—	spremljali izvajanje letnega načrta in operativne načrte ter sprejema ustrezne ukrepe,
—	organizacijske, proizvodne in komercialne zadeve, ki presegajo pristojnost DE, rešuje praviloma strokovna služba kombinata, vendar je delovna enota dolžna pravočasno na te zadeve opozoriti strokovne službe kombinata.
—	nabavlja drobni inventar in material za tekoče vzdrževanje,
-— pripravlja potrebne podatke za reklamacije pri nabavljenem blagu in izdela obračun stroškov za reklamirano blago,
—	nabavlja trgovsko blago za maloprodajo,
—	naroča usluge notranjega in zunanjega pomena, upoštevajoč prvenstveno lastne uslužnostne obrate,
—	DE so odgovorne za izvaianie predpisov o standardu v posameznih delavnostih živilske industrije, predpisov in navodil strokovne službe kombinata,
—	programira in obravnava redne dopuste ter obravnava izredne dopuste,
—■ rešuie reklamiciie samostojno ali v sodelovanju s strokovno službo,
—	dodeljuje v uporabo samske sobe iz stanovanjskega fonda, s katerim razpolaga,
—	predlaga spremembe izbire blaga in potrebe po novih artiklih.
IV.	SREDSTVA IN SKLADI KOMBINATA
17.	člen
Kombinat s svoiim poslovanjem ustvarja sredstva in sklade za tratno opravljanje svoie delavnosti. Vsa sredstva iz kakršnega koli vira uporabila kombinat s skrbnostjo dobrega gosnodariema. da tako z njimi doseže najboljši rezultat za sebe in za družbo.
Kombinat ravna pri uporabi sredstev kot dober gospodar, če nadomešča vrednost sredstev, porabljenih pri opravlianiu svoje poslovne dejavnosti, če uporablja ukrene za varstvo, zavarovanje ter strokovno tehnično uporabo sredstev in če ustvarja z niibovo uporabo dohodek za razširjeno reprodukcijo.
18.	člen
Kombinat ima naslednje sklade:
a)	poslovni sklad
b)	rezervni sklad
c)	sklad skupne porabe
d)	sklad skupne porabe — stanovanjski del
19.	člen
Poslovni sklad se sestoji iz osnovnih in obratnih sredstev. Osnovna sredstva tvorijo stvari in pravice, ki po splošnih predpisih veljajo za osnovna sredstva ter denarna sredstva, namenjena za nabavo osnovnih sredstev.
Obratna sredstva so tisti del poslovnega sklada, ki je opredmeten v surovinah, tekoči proizvodnji, polizdelkih, končnih izdelkih, v trgovskem blagu in denarnih sredstvih, namenjenih za njih nabavo in terjatve, ki jih ima kombinat na podlagi poslovanja s svojimi proizvodi.
20.	člen
Kombinat mora vsako leto no zaključnem računu določiti del dohodka za svoj obvezni rezervni sklad. Obvezni rezervni sklad se oblikuje do največ 15 °/o od zneska. določenega za sklade kombinata. Vsakoletni odstotek določi DS kombinata za vsako leto posebej.
Uporablja se:
a)	za kritje poslovnih izgub, ugotovljenih z zaključnim računom.
b)	za izplačevanje osebnih dohodkov delavcem do višine, ki se po nravilniku o delitvi osebnih dohodkov začasno krijejo iz rezervnega sklada,
c)	za vlaganje v poslovni sklad in sklad skupne porabe,
č) za kritje tveganja in zagotovil za kvaliteto blaga oziroma storitev,
d)	za financiranje poslov in nalog na področju narodne obrambe, če jih ni mogla financirati iz drugih sredstev.
21.	člen
Sklad skupne porabe se oblikuje iz dela dohodka za razdelitev, in dotoka sredstev med letom, ki po veljavnih predpisih sodijo v sklad skupne porabe. Kolikšen del dohodka za razdelitev se razporedi v sklad skupne porabe, se določi s sklepom delavskega sveta kombinata.
Sklad skupne porabe — stanovanjski del, pa se oblikuje iz odstotka določenega po zakonu za stanovanje, od OD.
22.	člen
Sklad skupne porabe obsega objekte družbenega standarda in njih opremo ter denarni del sklada. Sredstva sklada skupne porabe se uporabljajo za:
a)	anuitete za stanovanja;
b)	dotacije sindikalnim, mladinskim, ZB, občinam in drugim organizacijam;
c)	darila upokojencem in delavcem;
č) dotacije počitniškemu domu za investicijo;
d)	regres.za dopust delavcem;
e)	izobraževanje delavcev;
f)	dodeljevanje kreditov za gradnjo, nakup, dograditev stanovanja. Pogoje določa pravilnik o delitvi posojil za stanovanjsko gradnjo in razdeljevanje stanovanj;
g)	za vse druge namene, ki so v skladu
s potrebami kombinata in delovnega kolektiva, po sklepu delavskega sveta kombinata.
23.	člen
O unorabi sredstev skladov, naštetih v členu 25 tega statuta, odloča delavski svet kombinata.
24.	člen
O nakupu in prodaji osnovnih sredstev ali sredstev skupne porabe odloča delavski svet kombinata na predlog sveta delovne enote.
Delavski svet kombinata lahko pooblasti poslovni odbor kombinata in glavnega direktorja, da odločata do določenega zneska o nakupu oziroma prodaji osnovnih sredstev ali sredstev skupne porabe.
25.	člen
O prenosu osnovnih sredstev in sredstev skuone porabe brez povračila vrednosti odloča le delavski svet kombinata.
26.	člen
Material, drobni inventar in neizterliive terjatve se smejo odpisovati samo po sklepu delavskega sveta kombinata.
5.	Načrtovanje
27.	člen
Da bi kombinat čim bolje gospodaril in dosegel čim večje gospodarske in finančne uspehe, usmerja svojo gospodarsko politiko z načrtovanjem.
Kombinat programira gospodarjenje za krajša in daljša obdobja s kratkoročnimi in dolgoročnimi gospodarskimi načrti.
28.	člen
Gospodarski načrt kombinata zajema:
—	prodaini program proizvodov in storitev po dejavnostih in letni dinamiki
—	načrt proizvodnih zmogljivosti
—	načrt proizvodnje
—	načrt zaloge materiala in surovin
—	načrt stroškov
—	načrt obratnih sredstev
—	finančni načrt
—	načrt investicij
—■ načrt novih proizvodov
—	vse ukrepe v okviru poslovne politike
•— kadre in izobraževanje
29.	člen
Gospodarski načrt se praviloma določa po delovnih enotah in skupno za ves kombinat.
Načrti delovnih enot temeljijo na enotni gospodarski politiki kombinata in morajo biti medsebojno usklajeni.
30.	člen
Osnutek gospodarskega načrta izdelajo ustrezne strokovne službe v kombinatu, v skladu s pravilnikom o knjigovodsvu kombinata, ki se morajo pri izdelavi osnutka
ravnati po napotkih, ki jih je sprejel delavski svet kombinata, in pripraviti osnutek v predpisanem roku.
Osnutek predložijo strokovne službe poslovnemu odboru kombinata v obravnavanje. Poslovni odbor ga po sprejetju predloži s primerno obrazložitvijo v javno razpravo, tako da posamezne delovne enote dajo nanj svoje pripombe.
31.	člen
Poslovni odbor in delavski svet kombinata sta dolžna upoštevati in razpravljati o pripombah, ki so jih delovne skupnosti posameznih delovnih enot podale k osnutku gospodarskega načrta. V kolikor pripombe niso upoštevane, je treba o tem obvestiti skupnost delovne enote, ki o tem obvesti posameznike.
32.	člen
Po končni obravnavi in sprejetju pripomb poslovni odbor popravi osnutek gospodarskega načrta ter ga dopolnjenega predloži z vsemi pripombami kot predlog delavskemu svetu kombinata.
Delavski svet kombinata po končni obravnavi sprejme gospodarski načrt in ga objavi delovni skupnosti kombinata.
33.	člen
Za spremembe in dopolnitve gospodarskega načrta velja isti postopek kot za njegov sprejem.
Pred spremembo izdelajo strokovne službe po sklepu delavskega sveta kombinata poseben elaborat, s katerim utemeljilo koristnost in smotrnost ter ekonomski izračun oziroma nujnost take spremembe.
34.	člen
Poleg organov, ki so dolžni po določbah tega statuta skrbeti za izvaianie načrtov kombinata, mora ekon omsko-razvoina služba nenehno spremljati izoolnievanie načrta, tako za celotni kombinat kot za posamezne delovne enote.
Kadar nastopilo motni e pri izpolnjevanju načrta, mora ekonomska razvoma služba takoj s podatki prikazati, za koliko in kie so motni e nastale, ter predlagati ustrezne ukrepe.
Svet delovne enote, v kateri so motnje pri iznolnievaniu načrta nastale oziroma delavski svet kombinata, kadar gre za širši obseg pri nedoseganju načrta, moralo o vzrokih takoj razpravljati in sure jeti primerne sklepe za njihovo odstranitev.
G. Poslovanje
35.	člen
Materialno in finančno poslovanie mora biti organizirano tako, da ie zagotovljena evidenca o noslovaniu kombinata službi družbenega knjigovodstva in vsem službam v kombinatu in delovnim enotam.
Materialno in finančno poslovanje kombinata organizira in vodi direktor finanč-
no-gospodarske službe v skladu s pravilnikom o knjigovodsvu kombinata in je za svoje delo odgovoren glavnemu direktorju in organom samoupravljanja v kombinatu.
36.	člen
Materialno-finančne dokumente podpisujeta glavni direktor in direktor finanč-no-gospodarske službe in s podpisom overjata njihovo pravilnost. Glavni direktor lahko proglasi drugo osebo v kombinatu, da namesto njega podpisuje materialno-finančne dokumente.
37.	člen
Poslovanje kombinata mora biti organizirano tako, da so vsi kazalci, bodisi komercialnega, tehničnega in finančnega pomena tekoči ob vsakem času v skladu s predpisanimi zakonitimi roki in da pregledno prikazujejo gospodarsko stanje, tako delovnih enot kot tudi celotnega kombinata.
7.	Celotni dohodek, dohodek in razdelitev dohodka
38.	člen
Celotni dohodek je vrednost, ki jo je kombinat dosegel s svojim poslovanjem. Zakon določa, kaj se šteje kot celotni dohodek.
39.	člen
Dohodek kombinata dobimo tako, da od celotnega dohodka odbil emo materialne stroške poslovanja, amortizacijo in pogodbene ter zakonske obveznosti.
40.	člen
Dohodek, ki ga doseže kombinat v posameznem poslovnem letu, ugotovi in razdeli z letnim zaključnim računom v skladu s statutom in zakonom, vse pa v mejah razpoložljivih sredstev.
S pravilnikom o delitvi dohodka in osebnega dohodka se določijo osnove in merila, po katerih se razooreja doseženi dohodek na sklade in OD.
41.	člen
Ugotavljanje dohodka in delitev dohodka za razdelitev se izdela za kombinat skupno.
42.	člen
Razmeri e med skladi in osebnimi dohodki določi za vsako poslovno dobo delavski svet kombinata. Pri odločitvi tega razmerja je delavski svet kombinata dolžan skrbeti, da se zagotovijo sredstva za razširjani e materialne osnove kombinata po načelih dobrega gospodarjenja.
43.	člen
Da se omogoči gradnja kombinata, kot jo predvideva načrt gospodarskega razvoja, se skladi kombinata vodijo centralno.
44.	člen
Zaradi izvajanja temeljnega načela, da se osebni dohodek deli na posamezne de-
lavce po vloženem delu. gre vsakemu delavcu osebni dohodek, ki ustreza usoehu n'egovega dela, vrsti delovnih nalog na n'egovem delovnem mestu, zahtevnosti dela. odnosu do sredstev, odgovornosti posameznega delovnega mesta, delovnim pogojem, uspehu delovne enote, v kateri delavec dela, ter uspehu kombinata kot celote.
V.	UPRAVLJANJE
8.	Neposredno upravljanje
45.	člen
Člani delovne skupnosti kombinata uresničujejo samoupravlianje v delovni enoti, razen pravic in dolžnosti, katere, zaradi zagotovitve pogo-ev za delo kombinata kot celote, opravljajo vsi člani delovne skupnosti kombinata neonsredno ali po orga-n:K upravllanja kombinata.
Člani delovno skupnosti kombinata ali delovno enote razpravljajo, sklepalo, da-jeio mnenie in predloge o posameznih važnejših vprašanjih uoravljania na zborih delovno enote. Glede posebno važnih vprašani dela in razvoja kombinata se lahko skliče zbor delovne skupnosti celotnega kombinata.
46.	člen
Zho-i delavcev delovne enoto se obvezno skličeio. preden organi unravllania sklepam o soremmu. spremembi ah dopolnitvi statuta, drusega splošnega akta ah gospodarskega načrta kombinata in delovne eno^e. Zbor delovne skupnosti delovne eno^e ie dolžan dati nripombe oziroma se o nhh iziavhi v roku 15 dni od dneva sprejema predloga.
Zbori deiovn;h skunnosti delovne enote so lahko sklicujejo tudi za naslednja vprašanja:
—	tomelma vnrašania notranie organi-zaere kombinata ali organizacije delovne enote,
—	predlagam odpoklic članov delavskega sveta kombinata, predlagaio kandidate za delavski svet kombinata ali za svet delovne enote.
—	postavljajo vprašania, dajem mnenia in predloge organom uoravljania kombinata ali delovne enote, ki moralo te predloge obravnavati in o njih zavzeti stališče,
—	raznravljajo o spremembah predmeta poslovanja,
—• razp-avliaio o ustanovitvi, združitvi, ukinitvi DE ter posredulejo svoja mnenja delavskemu svetu kombinata,
—	razpravljajo in podajaio predloge o izlositvi delovne enote in njeni pripojitvi k drugemu podjetju,
—	oblikireio stališča (no poročilih organov unravljania) o nadziraniu poslovania kombinata, delovnih enot, skupnih služb.
47.	člen
Zbor delovne skupnosti delovne enote skliče predsednik sveta delovne enote. Predsednik sveta delovne enote mora sklicati zbor: na zahtevo delavskega sveta kombinata, glavnega direktorja, direktorja delovne enote ali če to v pismeni obliki zahteva ena tretjina članov delovne skupnosti delovne enote.
Zbor delovnih ljudi je sklepčen, če je navzočih najmanj 30 °/o delavcev, zaposlenih v DE.
48.	člen
Zbor delovne skupnosti kombinata sklicuje predsednik delavskega sveta kombinata, kadar to zahteva delavski svet kombinata, glavni direktor, poslovni odbor ali če to zahteva najmanj ena tretjina svetov delovnih enot ali najmanj ena desetina članov delovne skupnosti kombinata v pismeni obliki, ki pa morajo biti najmanj iz treh delovnih enot.
9.	Referendum
49.	člen
Sklepi o naivažneiših vprašanhh razvoja in poslovanja kombinata se lahko sprejemalo z referendumom. Vprašanje, ki se z referendumom da na glasovanje delovni skupnosti, mora biti oblikovano tako, da se odgovor glasi »za« ali »proti«.
Delovna skupnost kombinata odloča z referendumom zlasti o:
—	vprašanju spremembe sedeža kombinata,
—	vprašanlu spojitve kombinata z drugim podietiem,
—- vprašanm pripojitve kombinata k drugemu podjetju,
—	vprašanju razdelitve kombinata,
—	vprašanju osamosvojitve nosamezne delovne enote oziroma o pripohtvi izrednih obveznosti, ki bremenijo osebne dohodke delavcev kombinata.
V teh nrimerih mora delavski svet kombinata obvezno razpisati referendum.
50.	člen
Referendum razpiše delavski svet kombinata.
Od dneva, ko delavski svet razpiše referendum, pa do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 30 dni. Razpis mora vsebovati navedbo vprašania, o katerem naj se glasuje in datum referenduma.
51.	člen
Na referendumu imajo pravico glasovati vsi, ki imajo pravico voliti v DS kombinata. Glasovanje na referendumu je tajno, vodi pa ga komisija, ki jo imenuje DS kombinata. Izvedba glasovanja poteka po načelih, ki veljajo za volitve v DS kombinata oziroma svet delovne enote.
52.	člen
Svet delovne enote lahko razpiše referendum za svojo delovno enoto o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo delovne enote.
53.	člen
Odločitev, sprejeta na referendumu, je pravno veljavna, če sta na njem sodelovali več kot dve tretjini članov delovne skupnosti kombinata oziroma delovne enote. Predlog, o katerem se glasuje, je sprejet, če je zanj glasovala več koc polovica vseh članov delovne skupnosti kombinata ali delovne enote.
54.	člen
Odločitev, sprejeta na referendumu, je za organe upravljanja kombinata ali delovne enote obvezna. Delavski svet kombinata oziroma svet delovne enote ne more 6 mesecev po referendumu sprejeti nobenega sklepa ali akta, ki bi bil v nasprotju z iziuom referenuuma, in prav tako ne more pred iztekom tega roka zahtevati ponovno glasovanje o tem vprašanju.
Odločitev, sprejeta na referendumu, dobi obvezno moč prvega dne po dnevu ref°-renduma.
10.	Posredno upravljanje
55.	člen
Organi upravljanja v kombinatu so:
—	delavski svet kombinata,
—	poslovni odbor kombinata,
—	glavni direktor kombinata,
—	komisije pri DS kombinata,
—	svet delovne enote,
—	komisije pri svetu DE.
11.	Volilna pravica in volitve organov upravljanja
56.	člen
Pravico voliti in biti voljen v organe upravljanja imajo vsi, ki so zaposleni v kombinatu, in osebe, za katere tako določa zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah.
Pravico voliti določeno število članov DS kombinata in sveta DE in biti voljeni v DS kombinata in v svet DE imajo vsi vo-lilci tiste delovne enote, ki tvori volilno enoto.
Volitve v organe upravljanja so neposredne in tajne, opravijo se v delovnih enotah tako, da je vsaka delovna enota posebna volilna enota. Člane organa upravljanja sme odpoklicati volilno telo, ki jih je izvolilo. Pri volitvah in pri odpoklicu se glasuje z glasovnicami. Pogoje in postopek določata statut kombinata in zakon.
57.	člen
Delavski svet kombinata, sveti delovnih enot in glavni direktor kombinata se volijo vsaka 4 leta. Poslovni odbor, komisije
pri DS kombinata in komisije pri svetih DE pa se volijo vsaki 2 leti. V DS kombinata in v sveče DE ne morejo biti člani delovne skupnosti izvoljeni več kot dvakrat zaporeuoma, ponovna izvolitev ostalih koieKtivnih izvršilnih organov in individualnega izvršilnega organa pa ni omejena.
58.	člen
Volitve članov delavskega sveta kombinata in svetov delovnih enot razpisuje delavski svet kombinata. Volitve morajo biti razpisane 20 dni pred dnem, ki je zanje določen. V sklepu o razpisu mora biti določeno, katerega dne so volitve, koliko članov se voli in Katere enote kombinata tvorijo volilne enote. DS kombinata mora o dnevu volitev obvestiti upravni organ občine, kjer je sedež komoinata, v 3 dneh od razpisa volitev.
Volitve članov PO in članov komisij pri DS kombinata razpisuje in jih izvede DS kombinata, volitve elanov komisij pri svetu delovne enote pa ti sveti.
Volitve članov organov upravljanja se opravijo po sprejetju zaključnega računa, najkasneje pa uo konca tekočega leta, v skladu s tem statutom in zakonom.
59.	člen
Orgni za izvedbo volitev članov delavskega sveta kombinata in svetov delovnih enot so volilna komisija in volilni odbori. Volilna komisija ima predsednika in dva člana. Predsednika in oba člana imenuje DS kombinata izmed članov delovne skupnosti. Volilni odbori neposredno vodijo glasovanje o volitvah in odpoklicu članov DS kombinata in svetov DE.
GO. člen
Pri volitvah DS kombinata in svetov DE se glasuje na voliščih. Volilni odbor piše zapisnik o svojem aeiu. Kanuidate za elane DS kombinata in svetov DE se predlaga s kandidatnimi listami. Kandidatne liste predloži sindikalna organizacija, lahko pa jo predlaga tudi ena desetina članov delovne skupnosti DE, vendar ne manj kot 10 članov.
Kandidatne liste za DS kombinata in svet DE se predlagajo na zborih delovnih ljudi v delovnih enotah. Zbore delovnih ljudi sklicujejo predsedniki svetov delovnih enot. Zbor delovnih ljudi začne in ga do izvolitve predsedstva vodi predsednik sveta ali član, ki ga on določi. Zbor delovnih ljudi je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj 30 % vseh volilcev, ki tvorijo ta zbor. Kandidat zbora delovnih ljudi je kandidat, za katerega je glasovala večina na zboru navzočih volilcev.
Na glasovnici so imena kandidatov z vsake kandidatne liste po vrsti, kot so bile liste potrjene in kot so bili kandidati na listah navedeni. Kandidate, za katere glasuje, označi volilec na glasovnici tako, da obkroži številke pred njihovimi imeni. Vo-