Listek. Na cerkvenem shodu. Prevel Ivan Vuk. Pijančevanje, oh ta grda pregreha, koHko neprijetnosti je že povzročila. Le poglejmo človeka, ki se je tako daleč spozabil, da je pil več ko mu je trebalo, kako gre, godrnja, preklinja itd. Drugo jutro pa vstane s pusto glavo in Se bolj pusto mošnjo. Da pa bo cenjeni bralec sprevidel, kake neumnosti počinja človek, ako je pijan, mu hočem tukaj v pouk in svarilo narisati pijanca. Bil je cerkveni shod. Pri «stari poSti* so pili, vriskali in plesali, da je bilo kaj. Tudi Žolničev hlapec Tonč je bil lam in ura v zvoniku je ravno odbila tri, ko se je napotil domov. Pri «stari pošti* Se sicer pleSejo, ali naS Tonč ima dovolj, ker Neblažnikov hlapec Miha še ga je nekoliko natolkel — radi Južanove Kate sta se sprla — potem se mu pa ni več dopadlo na shodu. Sedaj se pa vrača domov z glavo polno vinskega duha; in ta duh ga je zmiraj zapeljaval: «Glej, Tonč», mu je Sepetal, «idi nekoliko na stran, pa boS ravno iia sredi ceste .( . .» Bumst, zaletel se je Tonč res v ograjo ter padel, da so kar zaškripale kosti. Ko se je zopet spravil po koncu, začel si je dobrovoljno žvižgati in plesati — nekako dopadlo se mu je, in na vso grlo se je smejal, dasiravno ni vedel zakaj. Potem pa se je začel meniti: «Glej, to vražje lumpanje me je zopet pripravilo ob lep denar; — prijetno je pa vendarle bilo! . . . Koliko pa sem zapil? ... To se pa ne bo tako lahko seStelo. Predpolnočjo je bilo ravno Sest litrov; nato sem pa z Južanovo Kato izpil 2 litra toplega.* In zopet je posegel zapeljivi vinski duh vmes, ter šepetal: «Ti Tonč, pa lepa je ta Katica, kaj ne!?> In naš junak je zadovoljno zavriskal in zakrožil: nKo bi lepa ne bila, Bi ne hodil za njo; Bi ji ,figo' pokazal, In bežal pred njo." «Kje pa sem ostal z mojim računom*, začel je zopet, <a, a, tam, ko sva ga s Kato dva litra toplega spila. — Mh, potem sem naročil zopet jeden liter, pa tega sem skoraj več na glavo Neblažnikovega Miheta razlil, kakor pa sam izpil. No, po tej bitki, dobil sem pa strašno žejo, ter sem kar jeden liter sam izpil. Potem zopet jednega s Kato in jednega ko sem odšel . . . Teremtete! Koliko pa je tega skupaj? . . . Ravno ducat — o ti preklicana reč ti, tega pa že skoraj ne mo- rem verjeti; to je moral nekdo z menoj biti in piti.» Na vse zadnje je postal naš Tonč zaspan; začel se je hudo opotekati, oči so mu lezle skupaj, noge so pa kile že itak od plesa utrujene. Fant je meril cesto na dolgo in Siroko in vinski duh je zopet zašepetal: »Glej, Tonč, ti prideS v jarek, nekoliko bolj na levo se drži, tam }e sredina...» Bumst! padel je Tonč v resnici na kup kamenja . . . ti hudobni vinski duh ti! Slabo je bilo spati na kamenju; od začetka si je mislil, da je doma v postelji, ali trdo kamenje ga je začelo tiščati, dokler ni zapazil v veliko začudenje, da je na cesti. In zopet je kolovratil dalje; — he, Tonč, kje pa si pustil klobuk! ? . . . Pa kaj se briga fant za klobuk, niti ne ve, da ga }e imel kedaj; Se niti ne ve, da ima glavo, to bučo med ramama, ki tako svojevoljno sili k tlom . . . «Spati, spati!» To je sedaj njegova jedina želja in zdrav kmetski faot spi rad, posebno pa še po shodu. Na vse zadnje je prišel vendar domov naš Tonč. Pri Zolniču so še spali; v pondedeljek po shodu spijo pri Zolniču ljudje dalje, kakor po navadi; pa Tonču je sedaj to vsejedno, spijo ali ne. Svojo posteljo ima v hlevu; je prav toplo po zimi, po leti pa še bolj, pa kaj to njemu, ali je toplo ali ne, saj ga danes tako greje onih dvanajst litrov. In ko Tonč odpre duri ... O saperlot! . .. Začne se md Se bolj vse vrteti. Ve on prav dobro, da njegova postelja stoji tam pri steni, kjer je privezana tista «Seka», s katero sta si tako dobra. Danes!? o moj Ijubi Tonč, danes je vse narobe v hlevu. — Ali je bil morebiti celi hlev na plesu, da še sedaj krog njega vse pleše. In potem pa še ta tema . . . «No, šeka . . . da se mi izogneš . .. danes potrebujem prostora za dva . . . Seka, kaj ne da me razumiš? ...» — «Mmmmuuhhh!» — «Že prav, že; le lepo tiho bodi, da ne zbudiš drugih . . . Ona rudeča pa rožlja z verigo kot bi mi hotela reči: ,Dobro jutro, Tonč!' . . . No, šeka, stopi strani, imam nedeljsko obleko . . . Stoj prijatelj, sedaj se moram držati na desno! . . . Tu stoji telica! . . . Kaj ? . . . Sapra teremtette! Kako pa pride ta jerbas sem? — Kam sem pa zopet zablodil! . . . Aa, pa res, sedaj pa poglej?! . . . Tu leži ,Jodl' . . . ne, moj ljubi, k tebi si pa ne upam . . . Ti si hudoben . . . veš še, ko si mi hotel trebuh razparati . . . — In zdaj . . . aha! . . . sedaj pa že imam . . . Tako, Tonč, sedaj sem v postelji! . . . Hobo! Sedaj pa začne zopet plesati! . . . No, no, ti ljuba moja postelja, saj se poznava, sedaj mi ne uideš več . . . le pojdi lepo sem . . . oha! . . . Kaj pa je zopet to; tu je vse narobe nocoj . . . Sapra . . . sapra . . . Lahko noč! . . . —» No, sedaj je pa bilo pri kraju s Tončem. Komaj si je slekel en rokav, ko je začel hlev ž njim vred plesati; vsi vinski duhovi v glavi in v želodcu 12 litrov se je začelo med seboj bojevati, dokler . . . no, molčimo! Ubogi Tonč pa je stokal ter se zvijal in pačil, dokler ga ni vrglo na posteljo . . . Oho, Tonč, kaj pa je zopet to? Pregloboko si padel, in postlano je tudi slabo, da niti prta ni! . . . Pa kaj Tonču za vse to! Kdo bi to vedel, kje stoji danes postelja, in Tonč že spi, kot bi ga ubil . . . Vinski duhoyi so pa začeli zopet delovati: «Heisa! to je biloveselo; svetli petak potegne iz listnice, ta Tonč, ter ga moli godcem, da mu naj zagodeio valček. In, da dobijo večji pogum, njim napolni kozarce z rumenim vincem. In zagodejo mu valček; on pa pograbi Južanovo Kato . . . Kar naenkrat pride k njemu Neblažnikov Miha in reče Tonču rahlo na uho, tako da so vsi slišali: «Ti, Žolničev lantič, sedaj bom Jaz plesal s Kato . . . izpusti jo, ti rečem z dobrim . . . drugače te pa zmeliem v prah, ti uSivec ti!» Miha je hotel Tonču dobro; ali Tonč tega ne more trpeti, ako mu kedo dobro želi in zato reče: «Glej, to je pa lepo od tebe, da z menoj tako lepo ravnaš, ti neumni Miha; le reči, ako želis kaj od mene, dobiš hitro ... Ali sedaj bom jaz plesal s Kato!> . . . In Žolničev Tonč je zaplesal z Južanovo Kato. Sedaj pa skoči kakor mačka Neblažnikov Miha k Tonču, ler ga trdo poboža — za uho! «0 ti moj ljubi Miha, tebi pa že ne bi rad kaj dolžen ostal . .. tu imaš zato dve!» In Tonč mu je prisolil dve zaušnici. — Ni moglo v glavi Miheta mnogo kaj biti, ker je zazveneJo tako leseno. Ia ker ni hotel noben drug druzemu dolgovati, da Miha Tonču kar tri nazaj. Tonč je dobro občutil, da ta vetrnjak ne zna prav udariti . . . Pa presneto mora biti močan, ker ga je tako hitro položil na tla; in še na vrat mu je stopil ta Miha . . . To se je pa Tonču že zamalo zdelo, da bi tak fantalin hodil po niegovem vratu . . . Napne vse moči, se ga otrese, tega Miheta, in ga neusmiljeno vgrizne v nogo. Ta pa, nebodi len, pograbi metlo, ter ga začne pretepavati, na kar je Tonč postal ves divji, ter pograbi Miheta za lase. «Sedaj si pa v mojih rokah, ti prokleti Miha . . . Sedaj ti je hočem nekoliko zmehčati, imaš trde ko hrastova skornja ...» In Tonfi je mikastil ter vlekel za čop, da mu ga je ko- nečno odtrgal . . . Bumst!.. . Sakramiš . . . Sedaj je pa dobil Tonč tako med rebra, da se mu je zdelo, kot bi ga udaril vol . . . . In v tem se je začel polagoma probujati iz spanja. No ti moj Ijubi prijatelj, kak red pa je tukaj?! . . . Bliskavo hitro je pogledal krog sebe . . . Saj ni pri »stari poštu! . . . Kje pa je Neblažnikov Miha? . . . To je pa že preveč! ? Ali ga ni ravno prej pretepal z metlo. da se mu je kar bliščalo pred očmi ?! . . . Tonč, saj siodSel od «stare pošte>! Kedo se naj vsega spominja?! Aha! Pa je vendarle odtrgal Mihetu čop! . . . Pa saj to ni res; to je kos kravjega repa!! . . . In vendar me je pretepal Miha z metlo! . . . Sedaj se je TonCu popolnoma zjasnilo . . . Toraj šeka me ie otepala z repom?!... 0 le čakaj ti hudir kravji, jaz te pa bom tudi otepal, pa — «Tonč, koga boS otepal*, se je zaslišal glas gospodarja, in ubogemu Tonču je kar sapo zaprlo. Gospodar pa ga je pograbil za rame, in ga vrgel na dvorišče, češ, naj si tam ohladi «korajžo», živino pa pri miru pusti. Kaj je rekel gospodar za otrgani kos repa, ko je opazil, mi ni znano, ker sem jo prej ochžvižgal.