P^nina plača'«) v gotovini Stev. V /osamezna števila 1 Din Posamezna šKvil-k« I L>iii. mesečno, če se spreieina Iis4 v unravi, naročnina 4 Din, na 4'' Ljubljana se pripravlja na evharsfični kongres Veličastna akademija v Unionu Tisoči ljudstva so man:testirali za sv. Evharistiio in papeža Ljubljana, 17. februarja. V znamenju proslave kronanja sv. očeta papeža Pija XI. in v znamenju priprav ljubljanskega prebivalstva za letošnji evhanstlčni kongres se je vršila danes popoldne v veliki un.onski dvorani akademija, ki je uspela na na bolj velicas en n cm Dvorana ki more spre.eti nad 400 ljudi, je. b a do zadnjega kotička zasedena. Akademije se je udeležilo tudi več višje duhovščine. . . , Glavni govornik dr. Karel Capuder je imel idejno do dna premišljen in zasnovan ter vsebinsko boiiat irovor, v katerem je slavil \ecnostni in človeški |X>men pajieštva ter sv. evharistije. Izvajal je med drugim: , „ . »Ogromna je v teku stoletij r«s,ala Petrova mreža. lam geri na skrajnem severu Kanade imamo jezero, ki se imenuje jezero Pija IX., ir. onstran severnega tečajnika, kjer za cele tedne in mesece zaide sclnce. so stalne misijonske postaje, lam po tujejo poslanci Kristusovega ribiča in prav tako po vsej zemlji, pa tudi na skrajnem južnem koncu tega sveta, na Ognjenih otokih, po južnoameriških pragozdih, ob amaconski reki, tako med Kitajci, med Mongoli, Koreanci in Jajx>nci, povsod je razgrnjena Petrova in reža. Mreža Kristusovega ribica na mora postati neprodcnia, da se uresniči oni izrek ki nam ga daje pri tem delu pogum, ker ga je izrekla večna Resnica: .Da bo le en hlev in slušalce navdušili naslednji odstavki: Ko so se dogajali dogodki, ki so v svojih posledicah privedli s ovanske narode v kulturni krog Evrope, sta prišla brata Konstantin in Mi tod učit •vete "?re naše prednike in jim prinesla kn ige Podala sta se k papežu v Rim, da debita pritrdilo k svetemu delu. Zivljenicpisec sv. Konstantina (Cirila) vam prijoveduje: Ko je prišel v B metke, so se zgrnili ekrog niega škofje, duhovniki in m nihi, kakor vrane okoli sokola in so, opirajoč se na krivi nauk o treh jezikih, govorili: »Človek, povej n=m, kako, da si ti Slovcnom sestavil knjige in jih učil «akor nihče doslej!« Pcdoba je bila tedaj v cerkvenih krogih ukor nin eno mnenje, da morajo v kato iški ccrkvi imeti veljavo samo trije jeziki: hebrejski, grški in latinski. Toda drugače je 11101"' vrhovni poglavar cerkve papež Hadrijan, ki s. 1 roča sovanskim kosezom (veljakom) tele: »Mj siik rade volje sprejeli Metoda in ga spraševali: ga z njegovimi učenci pvosvetili ter poslali k vam, da vas uči. kakor sle prosili. Pokazal nam ;e knjige v vašem jeziku za vsa vaša bogoslužna opravila, kakor jih je začel Konstantin z božjo milostjo in po pri. prošnji sv. Klementa, da kdor more, dosto no in pravoverno uči. Naj bo to blagcs ovlieno od Boja, od nas in katoliške vesoljne in apostolske cerkve.« Katoliška cerkev je vedno ponavljala to svojo osnovno odločitev ter vedno potrjevala pravice slovenskega jezika v bogoslužju. Papež Leon XIII., je to ob 1C00 letnici sv. Cirila in Metoda to še posebej potrdil. Papež Pij XI. je z lateransko po jo d bo z italijansko državo preskrbel določbo glede j zika v cerkvi. CeTkev uči ves čas tako, kakor je učil Kristus in za rjim njegovi namestniki: »Dve sili zahtevata pokorščino, ob ma jc nemogoče ubogati. Eni moramo odreči pokoršči o Ako se izneve.imo službi Boga, da zadovoljimo ljudi, je greli in če prestopimo zakon Jezusa Kristusa, da poslušamo gosposko, ali če kršimo pravice cerkve pod pretve o, češ, da moramo varovati zakon. Pač je ime javne oblasti kristjanom sveto, ali njen neposreden nosilec jim je v nekem oziru odsvit in sli a božjega veličanstva. Pač spoštuje^ postave s pravim in primernim spoštovanjem, ne iz strahu pred silo in kaznijo, ampak iz zavesti in dolžnosti. Govornik je še posebno poudarjal dobroto sedanjega papeža, ki se je izkazala zlasti ob veliki lakoti na Ruskem, ko je z velikimi sredstvi podpiral otroke. Končal je z izpovedjo: »Verujem v eno sveto, vesoljno in apostolsko cerkev! Njej na čelu stoji že 1900 let poglavar z avioriteto, ki jo je prejel od Boga samega in jo ohran 1 neoslabljeno skozi vse viharje, vsa dolga stoletja. Vse pada in se ruši! Države so propadle, narodi so izginili. Bili so zatiralci, pa so danes prah in ,.epel. Cerkev pa stoji na skali Kristusovega namestnika. Verujemo in vemo: Peklenska sila je ne bo premogla." Govoniikoviin Izvajanjem je sledilo navdušeno odobravanje vse ogromne množice, žice Predavanje g. Zora Sledilo j« nato zanimivo predavanje, spremljano .s filmskimi in skloptičninii sli; kalini, ki ga je imel g. Zor. V dobro jHidani besedi je g. Zor govoril o pomenu evliaristie-tiih kongresov, katere je začel papež Pij IX. leta 1881. nadaljeval pa papež Leon XIII. R kongresom v Lillc na Francoskem. Papež Pij IX. si je nadel nalogo, da združi vse ob- čestvo v Kristusu s pomočjo Evharistije. /.a Časa papeža Leona XIII. je bilo 14 evharistu-nili kongresov, pod papežem Pijem X. 11 velikih kongresov, in sicer prvi v Rimu, zadnji pa v Luni 11. Delo Benedikta XV. je bilo posvečeno omiljen ju grozot svetovne vojne. 1 a-pež Pij XI. pa jc že leta 1922 nadaljeval z evharističninii kongresi, in sicer je bil prvi v llimu, zadnji pa lani v Huenos Airesu. Film je pokazal krasen potek dveh zadnjih sveea.iosti evharističuih kongresov namreč v Rimu in Kartngeni. Ko je film po Hazal sliko sv. očetu, je dvorana priredila navdušene in veličastne ovaeije najvišjemu dušnemu pastirju na zemlji. Skiojitiene slike J)U so dalje pokazale prizore iz raznih evlia-rističnili kongresov, tako iz Dublina, iz Hue-nos Airesu. daljo iz jugoslovanskega evha-rističnega kongresa v Zagrebu ter nekatere lejie slike z verskih slovesnosti v Ljubljani. Množica, ki je verno sledila obema predavanjema in obema navdušeno pritrjevala, je odhajala versko okrepljena in utrjena v zve-Mahi do cerkve, tir odločena, da po svoji moči pripomore do čim bolj veličasnega uspeha letošnjega evharistlčnega kongresa v Ljubljani. .. ... Današnja popoldanska akademija v U111-dnu je izzvenela v veličastno proslavo katoliške' cerkve, jmiieštva, svete F.vharistije in K ristusa. „Ven s iramasonil" Na seji občin, sveta v Zagrebu Zagreli, 17. febr. b. Na sobotni občinski seji je prišlo do burnih prizorov, ki so se začeli » tem da je nekdo 11» galeriji začel vzklikati proti fr.i mnsonom in zahtevati, da naj se svohodliozidarski člani občinskega sveta odstranijo iz dvorane. Ca lerija je bila prenapolnjena t občinstvom, ki je takoj poseglo v vzklike in sejno dvorano spremi' niln v pozornim zn zelo ostra obračunavanju. Oh činstvo je vzklikalo s posel..... vnemo proti in/ *aju in zahlevalo. naj nemudoma odide. Okrni: advokata dr. Knzjaka se je zbrala posebno pod jetna skupina mlajšega občinstva, ki so burno vztrajali pri svoji zahtevi, naj frainasoni zapustijo občinsko zbornico. Mestni župan so je trudil, da hi vzpostavil v dvorani red. a je moral sejo preki niti. nakar so varnostne oblasti galerijo očistile in se je seja lahko zopet nadaljeval«. Belgrajske vesti Abesinski cesar odgovarja Mi se ne razburjamo Moja stalna vojska je zadostna za obrambo državnih meja ii Berlin, 17. febr. b. »Berliner Tagbiatt« objav-razgovor svojega posebnega dopisnika v abesinski prestolici z abesinskim lesarjem Hajle Sa-lasjem, ki mu je obrazložil stališče abesiaske cesarske vlade v sedanjem sporu z Italijo. Cesar je časnikarju izjavil to-le: _ »Z vso silo in z vsemi močmi se trudim, da bi čim prej izpeljal sporazum, ki je bil nedavno sklenjen v Ženevi. Ženevski sklep razlagam tako, da je /.veza narodov tako Italiji kakor Abesiniji enako ualožila dolžnost, da se s pomočjo neposrednih pogajanj sporazumeta in spravila s sveta vse sporne točke, ki so zadnje čase nastale, to se pravi, da ugotovita, kdo je povzročil krvave spopade pri Ualualu, kdo je zanje odgovoren in končno, kje teče prava meja med Abesinijo in med italijansko Somalijo. Jaz bi z velikim veseljem sprejel sporazum, s katciim bi se na primer ustvaril nevtralen pas med Gerlogubijem in Ualualom. Toda pripravljen stm podvreči se odlogom mednarodnega razsodišča glede državne pripadnosti ozemlja okrog oaze Ualual. Joda do te odločitve smatram, da to ozemlje pripada mojemu cesarstvu.« »Skrbno sem se ogibal, odkar so ti obmejni spori nastali, da ne bi s kak nim dejanjem niti s kakšno besedo položaj le še poostril. Izdal sem takoj povelje, c!n naj moja vojska nemudoma zapusti ozemlje okrog Ualuala in sem pustil v Ger-iegubi samo majhen opazovalni oddelek 300 mož. Naročil sem poveljniku tega opazovalnega oddelka, da se pod nobenim pogojem ne sme oddnlj ti več kol tri kilometre od svoje postojanke < »Jaz sam in moja vlada ne želiva nič bolj, kot da se ohrani mir in da se spor mirnim potom reši. Toda prisiliti se ne dam, niti se ne pustim z grožnjami preplašiti. Če se pogajam, se pogajam za to, da mirnim potom odstranim zadnji ouinejoi spor. Drugega namena moja pogajanja nimajo. Mobilizacijo dveh italijanskih divizij od vsega srca obžalujem, ker smatram, da mobilizacij« ni tisto sredstvo, ki naj bi vzpostavilo in utrdilo zaupanje med obema državama. Nasprotno, mobilizacija zna zaupanje le še bolj omajati in moje državljane le še bolj utrditi v prepričanju, da ima Italija slabe namene proti moji državi... »Abesinija na italijansko mobilizacijo ne bo odgovorila z enakimi ukrepi. Moja stalna vojska v pokrajinah Harar in Bali je zadosti močna, da brani meje moje države. Okrepitev ne potrebuje nobenih. Zaenkrat ne najdem nobenega razloga, da bi segel po izrednih ukrepih, ki bi jih morda Italija smatrala za izzivanja. Na drugi strani pa je vročina ob sedanjem letnem času tako straSna, da Relgrad, 17. febr. 111. Nj. Vel. kralj Peter II. si je v spremstvu maršala dvora (iru j jen in adjiitanta dvora Antira včeraj pojni! dne ogledal razstavo letalskih modelov v Aerokliibu. ,. ,, Relgrad, 17 febr. 111. Kraljevski namestniki so v imenu Nj. Vel. kralja podpisali nkaz, nn podlagi katerega se lxi odslej Veliki H očke rok imenoval Petrov grad. Relgrad, 17. febr. m. Danes so se tu sestali in/en ierji. eluni belgrnjske inženjenške zbornice Po podanih poročilih je bil izvoljen nov odbor in sprejeta resolucija, v kateri se zahleva, naj se nemudoma izda zakon o m-ženjerjih. bi bilo neumno vojake izpostavljali posledicam take temoerature. Vsekakor pa je moja država in moja vojska pripravljen« na vse. Mi se ne razburjamo, mi čakamo. Upamo pa, da bomo dočakali miru in ne bojnih zaplet 1 j a j e v.« Poveljnik videmskega armad nega zbora odpotoval v Alriho Rim, 17. febr. c. Poleg dveh divizij, ki jih jc Italija mobilizirala z javnim jioveljem, se vrsi med fašističnimi miličniki velika propaganda za prosto voljno udeležbo. Po vsej Italiji gredo vojaški trans porli proti jugu, kjer se čete vkrcavajo v Messuu in v Sirakusu. Povsod vlada vtis, da jc vlada j* klicala jxxl orožje vet- kot pa dve diviziji in da jc bilo poslanih v Eritrejo in v Somalijo-, da tam branijo domovino« več kot pa tistih 1000 fašističnih miličnikov, ki so včeraj delilirali pred Miissoliriijem in šefom štaba fašistične milice generalom Icrru?-zijem Danes se je raznesla po Rimu celo vest. dJ sta davi odpotovala iz Messine z vrhovnim povelj nikom alriških čet genera om Graziaiiij-in tudi dva povebnika armadnih zborov, in sicer arinadna generala iz Vidma in Bologne. Iz trga sklepajo, <1» Ere za veliko bolj obširne mobilizacijske cdr din. ker sicer bi ne pošiljali v Afriko poveljnike armad nih 7borov, če bi ti zbori ostali doma v Italiji. Miličnikov se bo ]>o tukajšnjih izročilih jirosto-voljno javilo vsaj 70.(XK). Kako je nastal iiatijansko-abesinski spor? Na kongresu Zdražen;a bank Jugoslavije 7 mil i ar d na ramah našega kmeta Neizprosna obsodba za kmeta usodepolnega režima JNS Novi Sad. 17. febr. 111. Ob inriliki 10 letnice obstoja tukajšnjega Združen,a denarnih in zavarovalnih zavodov se ie danes vršil kongres Združenja bank kialievine Jugoslavije. V predsedništvo kongresa je bil ined drugimi izvoljen od slovenskih denarnih zavodov dr. Slokar iz Ljubljane. Glavni govornik na kongresu je bil dr. Vlada Markovič, predsednik Združenja bank v Belgradu, ki se jc v svojem govoru bavil predvsem z vprašanjem kmet-skih dolgov in njih zaščite. Mtd drugim je p udarjal, da pri reševanju tega vprašanja spočetka sploh ni bi o pravega merila. Napravili so tudi več napak, tako med ostalimi, da se je za kmetske dolgove dajala splošna zaščita namesto osebna. I a splošna zaščita je pa bila v škodo upnikov in ne celote. Vse to je napravilo mučno situacijo v naših že drugače neurejenih kreditnih odnosih. Predvsem v naših za. sebnih zavodih, in to ne saino pri onih, ki daiejo kr dite kmetom, temveč tudi pri tistih, ki so takim denarnim zavodom kreditirali, lo se jasno vidi v tem, da se število takih denarnih zavodov, kj so morali zaprositi za razne zaščite, stalno veča. Danes je takih zavodov v državi 100 poleg 185 zadrug. Njihovo število se bo pa zaradi ekonomske krize še povečalo. Dr. Markovič je nadalje poudarjal, da se z nepravo rešitvijo vprašanja kmetskih dolgov ubiia kredit ne samo kmetom dolžnikom, temveč tudi onim kmetom, ki do sedaj takih kreditov niso izkoriščali. Združenje bank v Belgradu je zbralo trnli podatke o višini kmetskih dolgov in terjatev, ki so znašale I. marca 1M2 okrog 2065 milijonov dinarjev, vloge pa 1457 milijonov dinarjev. Kinel-jc so tem denarnim ustanovam dolgovali 5ilil mi lijonov Din j»o odbitku njihovih vlog. Tu niso všteti dolgovi, podeljeni pri Privilegirani agrarni banki v iznosu 7.H0 milijonov Din. Dne 31. decembra 1984 so pa znašali ti dolgovi pri teh zavodih 153(5 milijonov Din, ne računajoč vlog pri Privi legirani agrarni banki v iznosu 72!) milijonov Din. Vloge so se pa znižale na 5?/0 milijonov Din. Vloge pri I'AB v iznosu 32 milj. Din niso vštete. Kmetje so po odbitku vlog dolgovali !>lti milijonov dinarjev. D primerjav teh podatkov se. vidi, da so kmetje plačali navedenim zavodom in hranilnicam 370 milj. I)in. Denarne ustanove so pa izpln-{•ale kmetom t>!)7 milj. Din vlog. Nato omenja dr. Markovič, da je leta l!>32 zbrala podatke o višini kmetskih dolgov tudi PAB. da pa ti podatki ne odgovarjajo resnici. Po podatkih PAB znašajo kmetski dolgovi v državi okoli 7 milijard dinarje v. Končno je poudarjal tudi, dn vprašanje kmetskih dolgov ni problem, ki bi *a morali nujno 111 ločeno reševati, temveč samo vprašanje, ki hi se naj vzelo v pretres ob priliki reševanja kompleksa gospodarskih in kreditnih problemov. Za Mar kovičem je govorilo se več govornikov ter je bila nato sprejeta resolucija, ki bo »rodložena kraljevski vlad? Trpeča Cerkev v Mehiki 333 duhovnikov za 15 milj. vernikov t4 zveznih držav s 7 milijoni vernikov brez duhovnika - En du hovnik za 250.000 ljudi - Nadškol edini dušni pastir v držav Washington, 17. febr. TG. Nadškof Ruiz y Flo-apostolski delegat za Mehiko, ki živi v pro-gnanstvu, je izdal zanimivo statistiko o sedanjem položaju mefcifke cerkve. Iz te statistike sledi, da jc kulturnobojnn mehkanska dižava dovolila za t se državno ozemlje, ki obseg« 745 257 kvadratnih milj (za štiri Jugoslavije) in Šteje 15 milijonov prebivalcev, samo 333 duhovnikov. V 14 mehikanskih zveznih državah, kjci prebiva nad 7 mi iionov ljudi, sploh ni nobenega duhovnika več. Nekatere res dižave niti od osrednje vlade dovoljenih duhovni kov niso priznale in so jih naknadno izgnale. Kaz mere so strahotne, saj pride, recimo, v državi Di: rango en duhovnik n« 250X00 vernikov, v državah Hidalgo in Queretnro pa en duhovnik na 140.000 vernikov. Po drugih drž«vah je razmerje tako, d? pride po en duhovnik nn 50.000 vernikov. V držav. Oaxaca je nndškoi Nunez y Zarate edini duhovnik z« vse dušno pastlrstvo, toda tudi tegn so sedaj pregnali in se je zatekel » Mexxo City, Gasilci zhoruieio Proslava obletnice kronanja Pija XI. Ljubljana, 17. februarja. V duhovnem soglasju z vsem katoliškim svetom je danes naše mesto proslavilo trinajsto obletnico kronanja sedanjega sv. očeta papeža Pija XI. Ob HI dopoldne je bila pontifikalna služba božja v stolnici. Pral sv. mašo je knezoškol dr. Gregorij Rozman imel velik cerkven govor, v katerem je posebno nanašal, da morajo katoličani v vsakem oziru poslušati katoliško cerkev, ki najbolje varuje čistost njihove vesti in zavesti. GIoIkJ o misli m dovršeno govorniško prednašnje knezoskofa je napravilo izreden vtis na slehernega poslušalca. Po svojem govoru je imel g. knezoškol ob številni asistenci slovesno službo božjo z zahvalno pesmijo, nakar je sledila papeška himna. Slovesni službi božji je prisostvovalo številno občinstvo, ki je do kraja napolnilo cerkev, med tem tudi jioliioštevilno katoliško dijaštvo s katol. akademskim starešinstvom. Po službi božji v stolnici je katoliško dijaštvo priredilo v dvorani Akademskega doma akademijo, ki se je je prav tako udeležilo mnogo zastopnikov Akademskega starešinstva s predsednikom g. dr. A. Gosarjem na čelu, dalje stolni prošt in generalni vikar g. Ignacij Nadrah ter številno dijaštvo. Govoril je najprej predsednik Akademske zveze Ciril Že bo t, ki je nnglašal zvestobo slovenske mladine katoliški cerkvi. Predavanje g. prof .Ter čel j a o papeštvu in našem narodnem problenni v Primorju je odpadlo. Glavni govornik vseui". prof. dr L h r 11 c h je imel nato obširen in globoko zasnovan govor, v katerem sc je dotaknil mnogih perečih vprašanj. Po govoru dr. Ehrlicha je bila la lepo uspela akademija zaključena. Maribor. 17. februarju. SlaviHisuo zvoaenje je snoči naznanjalo I m Mariboru današnjo cerkveno proslavo 13. obletnice kronanja sv. očeta, ki se .ie vršila v stolnici o 11 9.30. Slavnostni cerkveni govor je imel stolni kanonik dr. Ivan Žagar. Orisu! je lik velikega papeža, ki se markanliio dviga nad zmotami in zmedami današnjih dni ter s sigurno roko vodi krščanski svet v boljšo bodočnost,. Po .slavnostni pridigi je bila pontifikalna sv. nihša, ki jo jo služil prev/sv. iavantinski nadpastir dr. Ivan Tomažič. Sv. opravilo s,> je zaključilo z zahvalno pesmijo. Cerkveni: slovesnosti so se udeležile vso ina-ribovske katoliške organizacije s svojimi zastavami. Mariborčani in okoličani so veliko in prostorno notranjost stolnice docela na-polnili. — Izvencerkveiia proslava obletnice kronanja sv. očeta se lio vršila v Mariboru v večjem slogu na praznik sv. Jožefu Blagoslov novega oddelka v umobolnici na Studencu Ljubljana. 17. februarja 1035. Kakor je Slovenec« v nedeljski izdaji že poročal, so danes dopoldne odprli v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu nov. moderen ženski oddelek, uspeh dolgotrajnih prizadevanj prejšnjega in sedanjega upravnika le bolnišnice, s katerim dobiva ta važni zavod 100 novih postelj in druge potrebne prostore, ki so za zdravljenje duševnih bolnikov potrebne, poleg tega pa vzorne higijonske instalacije, ki odgovarjajo najbolj sodobnim zahtevam na leni polju. Slovesnost je bila prav prisrčno skromna. V veliki dvorani, kjer bodo bolnice prebivale podnevi. je upravnik bolnišnice sprejemal povabljene goste, med njimi prevzvišenega Unezoškofa dr. Uregorija Rož mana, ki je hotel novi oddelek sam blagosloviti, da na ta način pokaže svojo osebno skrb za najbolj nesrečne in ljubezni najbolj potrebne bolnike, nadalje zastopnika ministra za socialno politiko senatorja P uclja in zastopnika bana načelnika dr. Majorja ler veliko število zdravnikov iz Ljubljane in okolice. V svojem pozdravnem govoru je dr. (i e r 1 o -vid naglasi I važnost t.- pridobitve ter se zahvalil vsem. ki s<> prispevali, da se je Studenec obogatil z modernim ženskim oddelkom, ki bo tudi zdravniškemu osebju omogočil, da bodo lažje delni i za blagor njihovi skrbi poverjenim bolnicam. Rad bi videl, da pride za ženskim tudi še novi moški oddelek ter ho njegova skrb, da se tudi ta zamisel v bodočnosti uresniči. Prosil ju predstavnike oblasli, naj se za to zamisel zavzamejo. Ljubljana, 17. februarja. V dvorani mestnega magistrata so danes dopoldne zborovali nižji uslužbenci mestne občine, ki so imeli občni zbor svoje stanovske organizacije. Zborovanje je vodil predsednik g. Karel Oblak, ki sc jc spominjal smrti kralja Aleksandra in obljubil zvestobo v imenu vsega članstva novemu kra. lju Petru II., čemur so se pridružili vsi zboro-valci. Pozdravil je predsednika zveze magistralnih nastavliencev direktorja g. J a nč i ga j a in tajnika g. Pelana, nato pa predlagal pozdravne brzo-iavke fin. ministru S t o j a d i n o v i č ti, banu dr. Pucu. ki je sedaj v Bclgradu, in Solbodami Vi-dakoviču, podpredsedniku zveze občinskih nameščencev za vso državo. Tajnik g. Ivan F u r m a n je |x>ročal o delu odbora, o številnih intervencijah, prošnjah in opisal, s kakšnimi težavami so se nižji uslužbenci borili in da so dostikrat sli pri važnih odločanjih tudi preko njih. Poudaril je, da sta predsednik Zveze mag. nastavljencev in pa načelnik ekonomata šla zelo na roko. Delo s tem še ni končano, zlasti bo ireba skrbeti glede novega službenega pravilnika in nove uredbe o občinskih uslužbencih. Blagajniško poročilo je podal g. Karel Katar, ki je naglašal, da zaradi krize stanje blagajne pada. Za revizorja je poročal g. lomaž Igiič, ki je predlagal razrešnico, kar je bilo soglasno sprejeto. Govoril je nato predsednik Zveze mag. nastavljencev direktor Jančigaj. ki jc |x)dal obširno poročilo o položaju, o lx>rbah občinskih uslužbencev v Ljubljani in v Belgradu, posebno pa še o uredbi, ki bi morala iziti dne I. oktobra 1034, ako je ne bi prepreči! močan vpliv organizacije občinskih Taho naokrog Dandanes živi svet v zlati dobi splošne bera-čije, elegantne piifarije in jetičnrh bednostnih fondov. V takih časih življenje res ni prijetno, ker človek kar ne ve. kam bi hodil po denar, toliko ga jc. Človeka sicer oko postave pogleda nekoliko bolj >ri belino«, če gre beračit, ampak lo nič ne stori zato pa človeku, ki se zateče v bednostni fond, na-lože loliko denarja za popotnico, da ga do štirih zjutraj ne prinese domov, kar je pa zopet nerodno, posebno če je človek oženjen. 1 ako človeku, ki se v potu svojega obraza trudi, da mu ne bi bilo treba delati, ne kaže nič drugega, kakor da prodaja večer za večerom od gostilne do gostilne brazilijanske lešnike in pomaranče, ali pa kalifornijska jabolka s Štajerskega; s štajerskim ali z dolenjskim sadjem pa ni nič, ker je domače... Prenašati košare okrog po svetu pa ni prijet, no; to je delo Zato sem liodil vse pretekle mrzle dni posedat v kavarno in premišljevat, kako bi se res i I svojih težkih skrbi, pa mi ni prišlo nič pametnega na misel. Za verižnika nc morem iti, ker nimam za seboj predpisane vajeniške dobe — ravno takrat namreč, ko sem se hotel iti te plodonosne obrti učit, je napovedal zadnji veri/nik konkurz. Poleni sem sc hotel iti učil na Turško za sultana, pa še do kolodvora nisem prišel, ko sem srečal znanca, ki mi je povedal, da so to lepo službo reducirali. Nekaj časa sem računal tudi na Bleivveisovo cesto v Ljubljani, kjer je bilo prav le]X) stanovanje izpraznjeno, pa me še blizu niso pustili, da še vprašat nisem mogel, koliko znaša letna najemnina za prosto kurjavo Torej povsod dvakrat nič. Posedal sem torej v kavarni, si grel svoj pregrešni hrbet pri topli peči, pil, kar mi je postavilo na mi?« dobro točajsko srce, in gleda! nekaj časa Nato je prevzvišeni knezoškol' ob asistenci g. župnika iz Device Marije v Polju in zavodovega ku rata blagoslovil oddelek in sicer je blagoslavljajoč obšel vse prostore. Po blagoslovu se je g. upravniku zahvalil v imenu bana dr. Majer ter mu čestital k doseženemu uspehu. Obljubil je, da l>o verno tolmačil željo zavoda na najvišjem mestu, kjer itak že dobro razumejo, da bo treba misliti na zgradbo moškega oddelka. Ministrstvo za socialno skrbstvo bo o tem obvestil iu želje g. upravnika podprl. Ganljivo je bilo, ko sta nastopila nato Se ena bolnica in en bolnik ter sla se zahvalila oblastem za skrb, ki jo kažejo za duševne bolnike. Bolnik je v svojem nagovoru zopet izrazil prošnjo, naj se oskrbi lep moderen oddelek tudi za moške. Prisotni zastopniki oblasti so obema ganljivo segli v roke. Po slovesnostih je upravnik bolnice povabil gosto na kosilo, na kar jim je razkazal razstavno dvorano, kjer so bila razstavljena razna ročna dela bolnic in bolnikov, med njimi krasne vezenino, čipke, mnšna oblačila, ler razna suha rolm delo bolnikov. Razstavo je razkazoval upravnik sam ter dodal, da namerava delo tako organizirali, da se bodo omogočila vsa rododelska dela, ker pri delu najdejo bolniki še največjo tolažlio, ne glede na to, da njihovo delo jirinaša zavodu tudi velike koristi. Pozno popoldne so se gostje razšli s tega kraja trpljenja, kjer krščanska ljubezen skuša trpljenje lajšati najbolj revnim med bolniki. uslužbencev. Z novim položajem v državi jc nastalo upanje, da se bo stvar za občinske uslužbence okre-nila v novo boljšo smer. Podrobno je razpravljal l ozirom na časopisne vesti, da se nameravajo občinskim uslužbencem znižati dohodki za 10%. Za svoja izvajanja jc govornik žel obilen aplavz, deloma že med govorom. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Oblak, in sicer letos že d 'setič. Soglasno je bil nato zopet izvoljen ves stari odbor s tajnikom g. Furmanom in blagajnikom g. Kačarjem. Pri slučajnostih so razni govorniki, med temi tudi g. Pelan, obravnavali zlasti takso na dekrete za napredovanje, ki znaša pri nas 10%, ined tem, ko v prejšnji Srbiji samo I /«, o uredbi dvojnega zaslužkarstva. zlasti glede takih, ki stanujejo pri starših. ★ Avtomobilska nesreča. Na Trati pri št. Vidu se je od sobote na nedeljo okoli polnoči prevrnil neki dvosedežni avto. Voznik je bil poslovodja neke ljubljansko tovarne. Avtomobil je zdrčal po zledeneli cesti v bližnji telegrafski drog ler se nato prekucnil v graben. Pri nesreči je dobil voznik težje poškodbe na glavi, medtem ko je voznikova žena, ki je sedela poleg, odnesla lo lažje praske. Mali avtomobil je bil tudi ves razbit. Voznikovo stanje kaže danes že na boljše. Zdravi se v Šlajmarjevem domu. Zaboj smeti se je vnel ponoči v trgovini •Tugosport, ki je, kakor znano, v konkurzu. Stražnik je poklical poklicne gasilce, nakar sta dva gasilca odprla roleto in dvojna vrala ter s pomočjo hišnika pogasila ogenj. strop, nekaj časa pa ljudi. Strop je bil prav lep, ljudje pa ne. Opazoval in gledal sem ta obraz, pa zopet drug obraz in zopet trelji obraz, pa so se mi /deli ljudje vsi tako nekam čudno stari. Na nobenem obrazu nobenega življenja, nobene živahnosti, nobene razgibanosti — povsod sami utrujeni starci vseh starosti: 20 letni starci, 30 letni starci, 50 letni starci, ki so vsi zrli topo predse kakor pokvarjeni avtomati. Veselja nikjer, smeha nikjer, šaljive besede nikjer. Sama zima. da je človeka kar treslo od vsega tega notranjega mraza in notranje praznine in puščobe ... V tej praznini in puščobi sem vzel v roke časnik in začel brati naslove — drugo tako ni nič —: Vojska v Afriki Japonci grdo gledajo (drugače nc morejo, ker imajo oči premaknjene na pošev) — Nov ban — Občinski davek na kvarte in na kvante Poročil sc jc (pregovor pravi, da otrok in tepcev ne zmanjka) in podobne stvari — ja, |W to sem tudi bral. da je nekdo obhajal svojo 50 letnico, ktr je zlasti za gospode gostilničarje važno — jxilem sem pa čisto nehote in nevede slišal od sosedne mize, da liodo začeli v Ljubljano vozili novo miselnost«. Nova miselnost, hm, to bi bilo pa morebiti nekaj, ampak kaj je to? Miselnost -- misliti to mora biti nekaj možganskega, sem si rekel; take stvari bi j>a v Ljubljani — in morebiti ludi v Mariboru — sijajno »šle«. Ljubljana sicer ni brez možganov in mesarji jih kar prodajajo, kakršne hočeš: goveje, telečje in ne vem kakšne še, ampak človeških, iz katerih sc dela miselnost, pa v Ljubljani še nikdar ni nihče prodajal, kar je dokaz, da v Ljubljani možganov menda sploh ni. Ta reč bi torej prav gotovo sijajno nesla, ampak kje dobili novo miselnost«? In kaj hoče »nova miselnost«? Kdor lioče kaj novega, ta tnora opustiti to. kar je staro. Staro ljubljansko miselnost /c poznam: Ljubljana, 17. febv. Ob polili udeležbi delegatov iu članov je bil danes dopoldne v oltiačilnici Mesnega (loma občni zbor Gasilske /,iipe Ljubljana-mesto. Občni zbor .je vodil starešina župe g. Ivan V r h i n c. Starešina ž upe so j • spominjal predvsem smrti pokojnega kralja Aleksandra, kateremu so vsi prisotni vzkliknili slava!« ter nato novega kralja Petra II., kateremu so prisotni navdušeno vzkliknili Živel! . Spomin jal sc je dalje pokojnega starosto župc K. Zupana, čigar spomin so člani tudi počastili. Sporočil je dalje, da je prevzel pokroviteljstvo nad gasilskim gibanjem kra. Ijevič Tomislav, kar so delegati sprejeli % navdušenjem na znanje. Tajniško poročilo je podal nato g. Boris Koš (od gasilske čete tobačne tovarne), ki je podal zanimivo statistiko. Župa šteje sedaj 13 društev s 455 člani. Poročal je dalje o stanju opreme, številu predavanj in vaj. V žnpi je !) motornih brizgala z n;ui 2000 m cevmi, od katerih je okoli 50(1 m gumiziranih. V žu-!>i je bilo v tekočem društvenem letu okoli (iti požarov, pri katerih so njene gasilske čete uspešno sodelovale. Blagajniško poročilo je podal g. Stane Prislovšek. Poročilo je bilo zadovoljivo, nakar je v imenu nadzorstvenega odbora predlagal g. Josip Černe (iz Zgornje Šiške) raz- Mariborski avtomobilski klub v jubilejnem letu Maribor, 17. februarja. Mariborska sekcija avtomobilskega kluba slavi letos jubilej svojega desetletnega obstoja. V znaku tega jubileja je bil tudi današnji občni zbor. Vodil ga je predsednik veletrgovee Ferdo i'i nter. V svojem poročilu, v katerem se je uvodoma spominjal velike izgube, ki je zadela naš narod s smrtjo blagopokojnega kralja, po zaobljubi novemu vladarju Petru II. ter ]>o predlogu. da se pošljejo poklonilne brzojavke Ni. Vel. kraljici ter princu regentu Pavlu, je prešel na poslovno plat dela mariborske sekcije. Podrobno se je bavil zlasti z vprašanjem cest, ki je v naših krajih največja ovira razvoju avtomobilskega prometa in napredku tujskega prometa, ki je v sedanjem času vedno bolj odvisen od avtomobilizma. Zlasti drastične primere je navajnl o stanju glavne naše prometne žile. ki veže državo s severnimi in severozapadnimi državami — ceste Št. IIj—Ljubljana—Sušak, ki je v nevzdržneir stanju. Omenjal je nadalje zaviranje avtomobilizma z raznimi davščinami ter toplo pozdravil korak finančnega ministra, s katerim je odpravi! neznosne takse ua motorna vozila. Podal je nato zgodovino desetletnega delovanja in razvoja mariborske sekcije. Tajniško poročilo je podal sekcijski tajnik major v p. S e r t i č. Izdalo se je lani 217 triptihov (za 30 manj, kot 1933), karnetov 5, mednarodnih šoferskih izkaznic in uverenj za vozilo 322. Začetkom leta je bilo 108 rednih članov, 90 Članov Kola avtomobilistov. S 1. januarjem 103r> pa šteje sekcija skupno 177 članov. Blagajniško stanje je podal v svojem poročilu blagajnik dr. Vilko Marin: Izdatkov je bilo 75.000, dohodkov 87.000. Po podelitvi razrešnice so se vršile nadomestne volitve. V odbor so bili izvoljeni dr. Ro-bič, ravnatelj Krejči, inž. Fridau in dr. Pfriiner. V nadzorstvo: Rosenberg, Gustav Scherbaum, dr. Clorišek. Proračun se je določil 75.800 Din izdatkov in 75.900 Din dohodkov. Štajerski strelci polagajo račune Maribor, 17. februarja. V spodnji kazinski dvorani se je vršil danes dopoldne občni zbor mariborskega okrožja strelskih družin, ki zavzema velik del Spodnjega Štajerja in Prekmurje v svoj delokrog. Za občni zbor jc vladalo nenavadno zanimanje ter se iz s je udeležilo od 45 včlanjenih družin 31 s svojimi delegati. Navzoči so bili tudi mnogi predstavniki mariborskega javnega življenja, tako gartiizijonar pod polkovnik Nikolič, poveljnik orožniške četo podpolkovnik Gerovac, magistratu) ravnatelj Rodošek. predsednik SLD ravnatelj Pogačnik, okraj, glavar dr. Seuekovič, ravnatelj Tuj. prometne zveze Loos, dr. Tominšek itd. Vodil .ie zborovanje predsednik polkovnik Moža Putnikovič, ki je imel uvodoma ognjevit patriotični nagovor ter jc nato podal zanimivo bilanco društvenega dela. Na strelskem polju so se dosegli na področju mariborskega okrožja lansko leto lepi uspehi ter je število družin zopet znatno po vas t! o. Po poročilih, ki so jih podali ostali funkcionarji ter revizorji so sledile volitve, ki so prinesle znatno zanimivost. Predstavniki strelskih družin so namreč odločno zahtevali, da sc izvolijo v odbor predvsem delavci iz strel - skrb za ljubi želodček, nekaj cvička, včasih napoved, da itna »pik fircig« (ali pa morebiti »firegarje« ali pa ošpice?), jx>tem nekaj zabavljanja ali kakor se bolj učeno reče: politike, in nekaj laži in opravljanja; vsa ta »miselnost« pa je polita z mešanico siro-vosti in umazanije, pa je! ■Nova miselnost« bo morala torej z vso starino pospraviti, če se bo hotela sama uveljaviti tako, da sc bo izplačalo, to mi je bito jasno. Ampak kje bi jo človek dobil? Pri odvetnikih pojde bolj težko, sem si dejal, ker ti nimajo posla z možgani, ampak s pravdami. Pri zdravnikih? Ti imajo sicer do možganov pravico, nimajo pa radi sitnosti, ki jili človeku delajo možgani. S profesorji pojde tudi težko, če jim jc nova miselnost sploh že dovoljena. Ne kaže torej drugače, kakor da vprašam v kakšni lekarni; tam bo »nova miselnost« sicer draga, ampak človek bo vsaj videl, kaj in kakšna jc. Res grem iz kavarne kjer pa računa nisem (»ravnal v bližnjo lekarno. Tam povem svojo željo, /k l»!j prileten gospod inc čudno pogleda iti sc potipa po hlačah zadaj, kakor da se hoče prepričati, če ima revolver pri sebi. Odgovoril mi pa starejši gospod ni nič, zato pa sc jc oglasil mlajši gospod: »Kaj želite, novo miselnost? Aha, to je nekaj za možgane, kajne?« Da, da, listo listo bi rad! Vsaj za vzorcc!« »Kar vsedite sc, gos|xid. bo takoj gotovo! To jc izvrstna stvar, gospod, boste videli! To jc tako nekaj močnega, tla človeka vsega predrugači. Kdor to sredslvo uživa, pozabi na vse staro, stari možgani kar razpadejo, potem pa zrastejo novi. prav (ako kakor lasje, če jih ostrižete boste videli, da boste zadovoljni!« Sedem in čakam potrpežljivo kakor božii volek Pa ne predolga resnico, ki .ie bila soglasno sprejeta. Volitev letos ni bilo. Pri raznoterostih so nekateri delegati predlagali, naj se župa zavzame za zgradbo gasilskega doma v Ljubljani, ki naj bi ga zgradili gasilci vse Slovenije. Ta predlog je že lani sprožil poveljnik poklicnih gasilcev v Ljubljani Gostiš«. Predlog je bil snglas no sprejet. Dalje jo bil sprejet, prellog, da se napravi pri vseli četah natančna revizija in da se ugotovi stanje orodja in pa proračun najtiujnejšili nabav, kolikor pač dopuščajo denarna sredslvn društev. Župa naj uvede pri svojih društvih tudi enotno opremljeno orodje, zlasti enakost spojk, kar je zelo važno. (i. Gostiša .ie dalje poročal, da lio nn letošnjem veloso.juHi prirejena obsežna gasilska razstava, ki se je bo udeležila tudi ljubljanska gasilska Župa. Ifazstava bo vsebovala bogato gradivo, ki lio pokazalo razvoj gasilstva od primitivnih začetkov do današnjih dni, daije vso potrebno statistiko in razvoj gasilstva v Sloveniji itd. Uspeli občni /bor je bil nato zaključen. V dvorani hotela Metropol so dopoldne ob istem času zborovali gasilci gasilske rupe Ljubljana-okolie« Zborovanje .ic vodil gos p. Grad iz Zp:. Kašl.ja. Na lem zborovanju so bili sprejeti približno enaki sklopi kakor na zborovanju župc Ljubijana-mesto. škili družiti, dočim jc hotel odbor rezervirati večino odboniiških mest za predstavnike, ki hi jih naj imenovali v vodstvo Narodna od brana in sokolska župa. Končno se je izvolil odbor, v katerem so: predsednik polkovuik Boža Putnikovič, L podpredsednik dr. Miloš Vauhnik, II. podpredsednik poveljnik 32. ari. polka podpolkovnik Mihajlo Radovanovič, tajnik narednik Stanko Varšek, blagajnik Rujko Boltavzer, odborniki: Desnica, Jako-lK>c, Horvat, K osloma j, inž, Dračar, ravnatelj Sterger, Tcrčelj. Lukuur, Giunzer, pod-[lolkovnik Gerovac, Mitrovič, Babič. Revizorja: ravnatelj Bogdan Pogačnik in dr. Ivan Jančič. Pri slučajnostih so sc obravnavali številni predlogi strelskih družin, ki stremijo po izpopolnitvi notranjo organizacije. Okrož je se je razdelilo na t>osamezne okraje, ki bodo prirejali okrajne tekme, da se tako lažje doseže popolnejša izbira najboljših strelcev, ki sc pošljejo potem na državno tekmovanje. Mariborski drobiž Maribor, 17. februarja. Smrtonosen spupail. — V Veliki gorici, majhni vasici na Dravskem polju, ki spada pod občino Pragersko, je prišlo snoči v jmznib urah do usodei>oI nega dogodka, ki jc protre sel vso okolico. V gostilni je nastal spopad med fanti, ki jc zahteval mlado človeško življenje. Obležal .ie 25-letni Štefan Zumer, kateremu jo neki V. razrezal na strahovit način trebuh. Z enim samim sunkom žepnega noža mu je preparat trebuh od spodaj navzgor v celi dolžini, da se mu je takoj vsul drob po tleli. Navzoči so nesrečnemu mladeniču mi-dili prvo pomoč, mu natlačili zopet drobovja nazaj ter nemudoma odhiteli na postajo v Pragersko, od koder so telefonirali po mariborske reševalce. Pomoč iz Maribora pa je prišla žc prepozno. Še preden je prispel reševalni avtomobil, je Zumer izdihnil v strahovitih bolečinah. Kaznovana neprevidnost. Včeraj je vozli mariborski odvetnik dr. B. i/. Celja s svojim avtomobilom proti Mariboru. V Smarjetni va.si jc avtomobilist dohitel z drvmi naložen voz, ki je peljal na najjačni strani ceste. Med prehitevanjem, pri katerem je avtomobilist znatno zmanjšal brzino, pa je skočil jzza voza preko cesto nenadoma mlad 8-lelni Fant. Skok na cesto je bil tako nenaden, da avtomobilist ni mogel ničesar ukreniti ter jc zadel z vozilom v dečka. Sunek jo bil usoden, ker jc dobil fant veliko luknjo v lobanji ter prelom desne noge, Avtomobilist .ic ponesrečenega dečka naglo naložil na vozilo ter g o zapeljal v bližnjo bolnišnico, kjer so ga takoj operirali ter upajo, du ga ohranijo pri življenju. Kakor so iiolern pokazala poizvedovanja v vasi. je imel povoženi fant grdo navado, da je jezil avtomobilist« s sličnimi preskoki preko ceste neposredno pred vozilom. Za svojo neprevdnost je doživel sedaj strahovito kazen. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI Ljudska univerza. Drevi ob 20 bo predaval v dvorani Delavske zbornice g. univ. prof. dr. Uadži Jovan o naših jezerih in njih živalstvu. Predavanje bodo spremljale skioptično slike. Vstop je prost. »Tukaj, gosjood; pa se še oglasite, če vam je bo zmanjkalo!« Plačal sem zahtevani znesek in dokupil še nekaj praznih stekleničic. Te sem doma napolnil in odšel na delo Delo jc šlo dobro od rok in prav kmalu sem vso »novo miselnost« prodal. Ampak posledice te »nove miselnosti« so bile strašne! Niti en dan ui minil, pa so ljudje pri pove-dovali o učinkih: eden je dobij kurje oči, ker se je namazal z »novo miselnostjo« |io nogah (zoper trganje); drugemu so izpadli vsi lasje, ker si jc »novo miselnost« utiral v glavo po laseh; tretjega so pa odpeljali nekam blizu Ljubljane, ker je vso »novo miselnost« kar na dušek popil. Kakor pravijo, je bil ta nesrečnež jiolilik — kojega posla, na katerega sem se tako veselil, pa je bilo s tem konec in Ljubljana ni več v nevarnosti, da bi ji »nova miselnost« jiokvarila njene dosedanje stare možgane: Ljubljančani bodo jedli, cvičkali iu kvarlali in kvanlali, kakor so doslej... Zborovanje nižjih mestnth uslužbencev štev. 7. „ onedetjski slovenccv., one 1&. tebruarja 1935. Najvišja in naimaniša kultura Kraji, Ki ne sinemo pozabili, Ha so slovenski Trst, 15. februarja. merilo nekulturnosti ali linije Koroškem SALDA-KONTE STRACE - JOURNAEE ŠOLSKE ZVEZKE • MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE KiSALNE BLOKE ITD. NUDI k'0 1ZKBUNO UOODNIU CKNAI1 knjigoveznica JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ k. t. o. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! Duhovnih trpin povsod in je res /e skrajni čas. da se na »od zpanc in prične s propagando in / zbirati eni sredstev za podporo onim, ki jih je treba obranili. Nedeljska prireditev nam bo vsem ostala v prijetnem in trajnem spominu. /t Tržaško prebivalstvo i/,umira. Meseca decembru 1D.J4 je bilo v Trstu rojenih 281 otrok, umrlo pa je 283 ljudi. V podeželju tržaške pokrajine j>u je bilo v istem času rojenih 133 otrok, umrlo je 87 ljudi. Vsesa skupaj je na vsem ozemlju, ki .spada pod Trst, bilo rojenili 414. umrlo pa jih jo 370. Presežek novorojenih ie zasluga zdravega slovenskega podeželja, brez katerega bi bil Trst /e davno izumrl. — Mnogo obupnejšo sliko pa govore številke iz meseca iaiinarjn 1. 1935. V teku januarja je namreč v Trstu bilo rojenih 233 otrok, umrlo i»,-i je ljudi; torej je 60 ljudi več umrlo kakor pn je bilo rojenih. V istem razdobju je bilo v slovenskem podeželju rojenih 1152. umrlo pn jih je 124. presežek novorojenih 1<> iv j znaša 38. Vendar ta ni dovolj velik, da hi mogel i Mik riti izgubo v tržaškem mestu, vsled česa ;ie prebivalstvo vse pokra j ne padlo v januarja za 28 ljudi. Starček je zmrznil. Ko so nekateri kmetje 12. t. m. zjutraj šli iz Ajdovščine proti Lo-kavou. so našli ob cesti truplo 70 letnega starčka Jakoba Morega, ki je bil doma iz St. Vida na Vipavskem. Starček je najbrze zvečer tam obnemogel in po noči zmrznil. Prinesli so ga v mrtvašnico v Ajdovščini, kjer so ga pokopali. , ... . Žrtev cranale. V goriško bolnišnico so II t. m. pripeljali 10 letnega stare?« Edvarda Marnšiča, sinčka Andreja Marušiča iz Opa-tjega .se'a na Kra.su. Bil je hudo poškodovan po spodnjem telesu ler po levi rnki. Fantek je doma blizu hišo izkopal staro granato, katera se je bila tja zarila še med vojsko. Vzel jo ie v roko. kjer pa je nevarna iornca eksplodirala in ga hudo poškodovala. \ endar zdravniki upajo, da ga bodo rešili. Nekako splošno turnosti kakega narcKln je analfabetizem, število ljudi, ki ne znajo ne pisati no brati, oziroma ljudi, ki znajo oboje. Po odstotkih analfabetov danes presojamo, na kako visoki kulturni stopnji živi kak narod ali kaka držuvu Ker oii strani italijanskega nacionalizma vedno slišimo široko besede t> 2000 letni kult ur i, katero je treba zanesti v barbarske nove pokrajine na s,< verni meji sedanje Italije, kar sedaj opravlja fašizem, ie prav. če imamo tudi o tem pravo in objektivno sliko. Prav gotovo j>a se ne bomo pregrešili zoper objektivno resnico v škodo Italijanskega naroda, če navedemo podatke, knten n aiinlfiibetizniti prioti-čuje italijansko časopisje. 11 Piccolo detla Sera od 14 februarja namreč prinaša obširen članek kako se manjša analfabetizem v Julijski krajini in v drugi Italiji. Iz tega članka posnemamo tele po datke, katerim hočemo tia koncu dodati kratko pojasnilo zaradi jasnosti in objektivnosti: Na podlagi ljudskega štetja iz. leta 1031. je ugotovljene, da je največ analfabetov v vsej Italiji med ljudmi, ki so bili rojeni preti letom 18(10- ko se je Italija združila. To je žalosten preostanek žalostne rlobe, ko so nad Italijani vladali tujci. Med starci od 70 'J6',.. v Abruzzih 31%. v Campaniji 35%, v Sardegni 30%, v Pugliji '9",;. na Siciliji 40'.;, v Lucuniji 4(5% in v Kalabriji -18%. Po vsem tem naglasa list, da bo fašizem lo nekulturnost iztrebil. Sedaj pn naš pripomba! Najprej ugotavljamo, da nam nosijo kulturo ljudje iz najbolj za »talili provinc; kajti že na podlani to italijanske -.latis' ke )>■ nesporno, da je cisto odveč, če hočejo fašisti nositi italijansko kulturo iz Kalabrije nn Tridentinsko. Prav isto resnično razmerje pa je mul Kalabrijo in slovensko llo-riško, Notranjsko, Vipavo in Krasom! Tudi v teh slovenskih krajih prav gotovo ni niti 2% analfabe tu v. ter so torej ti slovenski kraji lako visoko kulturni. da jim niti ena italijanska, od Lahov obljudena provinca, ne sega niti do pazduhe. Resnično je namreč, kar piše laški list. da gre tistih 12% analfabetov v .lulij-ki krajini na rnvaš nesrečne l-tre. Zakaj pn to? \li je res avstrijsko gospodarstvo lega krivo? Odgovor je tn-le: Je krivo in ni krivo! Istra je namreč tista nesrečna dežela nekdanje Avstrije, kjer so avstrijske oblasti celega pol stolelja mirno gledale, kako so po istrskih mestih naseljeni laški nacionalisti gulill Istrskega hrvatskega kmeta, mu jemali vsako svobodo, ga politično zasužnjevali, gospodarsko odirali, kulturno uničevali. Vse to je avstrijska oblast mirno gledala in dopuščala. Zalo je avstrijsko gospodarstvo res krivo tistih 12% analfabetov v L- ril Ni pa zopel samo Avstrija vsemi tega kriva! Y Mri živi ogromna večina Hrvatov in Slovencev. Volivni red za deželni zbor pa je bil tako prikrojen da so maloštevilni laški mestni iz koriščevalci lahko nailvladali ogromno večino hrva -kega in slovenskega kmečkega ljudstva v deželi. Zato je mogla v deželnem zboru vladati InRka manjšina nad slovensko in hrvaško večino. Ta laška večina je imela v rokah vse istrsko šolstvo! Zakaj ljudsko :-olstvo je bilo avtonomno in so cesarska avstrijska vlada ni mogla preveč vmešavati. In ta lašku večina je bole ler vede zanemarjala prusveto med istrskim slovanskim ljudstvom. Kajti znano Jo bilo, li \ meje nove Italije, laški kraji Italije pa so kulturno daleč pod njimi. Slovenci brez lastne državnosti smo sc i lastno silo dvignili na tako visoko kulturno stopnjo, kakršne italijansko ljud sivo kljub lastni državnosti nikdar ni bilo deležno. Priča pred sodnijo: Jože jc rekel Blažu norec in šc osel povrhu. Da je to čisla resnica, lahko potrdim s prisego.« Japonec rabi 6 let• da se nauči brati prišel k nam za župnika g. Janko Kmet. Skoraj 20 let ie deloval med nami liho, a neutrudljivo K.i) se nravi v naši župniji vztrajati lako dolgo, to ve t tisl.ki je poskusil. Saj je naš kraj 1000 m nad morjem, 52 km oddaljen od železnice m vsako zimo radi snežnih žametov popolnoma ourezan od sveta. G lanko jc bil med nami zadovoljen m vsi jsmo polno-ina zasedena. Na programu jc bilo poleg recitacij, ki so vse spominjale na bol naših zamejnib bratov in ki so jih prav lepo podali otroci narodne šole, uidi petje. Sodelovali so kar trije pevski zbori, in sicer pevsko društvo »Loški glas« cerkveni pevski zbor in pa rudarski pevski zbor »šemnik«. Zajjeli so nam par umetnih in narodnih pesmi, ki smo jih prav radi in zbrano poslušali. Odrezali so se prav vsi! Naša deca pa nam je podata prav kr?sno otro ško igro »Deca išče kralja Matjaža«, jvk! vodstvom gdčne učiteljice Mare Samsove, ki sc je neumorno posvetila tej prireditvi. Igrica kakor živa slika sta se nas globoko dojmili, saj sta nam ena in druga izkazali, kako je trpljenje, ki ga trpe dnevno naši bratje v sužuosti. Odhajali smo hvaležni za krasen užitek, ki so nam ga priredila društva v Izlakah, in 7. željo, da bi sc nam lake prireditve kaj pogosto prirejale. Naše narodnoobrainbno delo sepn vse — Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporalio pol čaše naravne »Franz-Josef«-grenčice. Strokovni zdrav niki za motenja v prehrani hvalijo »Frauz-Jcsei«-vodo, Uer pospešiti«? delovanje želod ca in črevesa, preprečuje oteklosl icter zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje ' Radio Liubtfanat Ponedeljek, 18. februarja: 12.00 Po slovanskem jugu (1-lo.s'e) 12.Sn- Poročiti 131» Car, Po slovanskem severu ,pt,H; c) 1Š.IHI o. tn radio! (Stanko Bitežnik) ls.it Nekai koraftniu (p'oS^) 18 4« Slovonš'-ina (šati ludi najgrši obraz Zalasila se je pri njem silno našminkana dama z izredno dolgim nosom. »Gospod doktor, jaz bi se dala operirati. * lahko iz mojega nosu napravili lep nos? Kirurg: »Ne samo en nos, tri lah k v napravim! • * Malo je Evropcev, ki bi poskusili, kako težko se je naučiti japonščine ali celo kitajščine, in še mnogo težje pisave teh dveh narodov. To nam izostane razumljivo, če izvemo, da se JajX)iK'i poslužujejo za pisavo znakov, ki označujejo celo besedo, deloma pa znakov, ki označujejo posamezen z'og Velika večina jajionskili znakov je vzela iz kitajske abecede. Evropec se kar izgubi v silni mno/iiii znakov, katerih oblika je cesto tako kompl orana, da ga jc treba temeljito proučiti, preden si ga človek zapomni. Včasih jc potrebna konstruktivna ule ja. Tako je na primer /nak za vzhod - soluce, ki vzhaja nad drevesom. Počivati napišejo Japonci tako, da narišejo človeka, ki jc naslonjen na drevo. Gostilna pomeni iiuioiro ljudi pod eoo streho. Ca hočejo napisati besedi borba ali prepir, narišejo dve ženski. Ce pa narišejo tri ženske, poleni pomen to ločitev zakona. Ce hočejo napisati besedo norec, naslikaio eno žensko med dvema moškima. K leni pa pridejo še razna narečja, ki šc bolj ote/koci;o učeme japonske pisave. Tako se na pr. v japonskem klasičnem je/.iku. če se hoče povedali, da je umrl sin Najprej umetnost! O znanem nemškem slikarju Adolfu Menzlu pri povedujejo naslednjo anekdoto: V proslavo njegovega rojstnega dne so njegovi prijatelji nekoč priredili banket v berlinskem hotela Kaiserhof«. Na banket so bili povabljeni sami odličniki in izbranci. Sam cesar je odredil, da mora Menzla pripeljali z njegovega stanovanja v hotel dvorna kočija. Vsa elita je bila že zbrana v sijajni dvorani, samo slavljenca samega ni bilo v*! nikoder. Dolgo so čakali, naposled p;i so j;rišli njegovi prijatelji na misel, da je Menzel utegnil na banket — jx>zabiti. Takoj se je delegacija odpravila na njeoov dom. Ni jim bilo treba iti v stanovanje, kajti slikarja so našli v fraku in cilindru pred njegovo hišo. Pred njim je stalo platno, v levi roki je držal paleto, v desni pa čx>pič ter z največjim zanimanjem slikal sijajno dvorno kočijo in vrauca, ki sla bila vprežena vanjo. Nekdo iz delegacije jc začel nekaj prigovarjati, zakaj mojster |>usti tako odlično družbo tako dolgo čakati. edinec, napiše, da je ok«.i prenehalo sijati<-. Ako hočejo povedati, d;; so vojaki pripravljeni za ak cijO. napišejo, da so žerjavi postavljeni v vrsto. Lakota se izraža na več načinov. Ako strada moški, napišejo, da sc je »njegov trebuh zmanjšal . Ce se prišteje jo k vsem znakom še zastarele ob. like, | to z u i ■ kitajsko pismo 50.000 znakov, katerih sc pac nihče ne more naučiti, v Koki-Jitenu«, znanem kitajskem besednjaku, je vsega skupaj 10.000 znakov. Tiskarne v Tokiu nimajo stavnih strojev. Ti-sk.ro vse na roko z 10.000 znaki. V navadni u|x>rabi je okoli 60('0 znakov. Sirsi sloji naroda uporabljajo do 150ii znakov. Japonec more prečilati samo tol;k<. bes-d, kolikor jih zna na jvamei V šestih letih o nov-ne šole se |a| onec komaj nauči za silo brati in pisali. Poleg le jirastare a lic cede i»a itn.vo Japonci že okrog 50 let tudi svojo latinico«, s katero pišejo japonske besede fonetično, fa pisava pa se rabi samo v znanstvene svrlie. Vx mnogo let sc Janonci trudijo, da bi lo pisavo razširili za splošno ujtorabo Mili Bog,- jc odvrnil slikar. »Ljudi, ki zdajle v hotelu dobro jedo, pijo in govore dolgočasne na-pi tn ice. lake ljudi lahko srečam na v»akem koraku. 1'oda tale krasen par konj in kočija v tejle sijaini ulični razsvetljavi in ua mokrem asfaltu kdaj se mi je se nudila takšna priložnost?. Ko je bil s sliko gotov, je Menzel sedel v kočijo in se odpeljal na banket. Pravijo, da sc jc z Menzlovim dejanjem čutil močno polaskauegn sam cesar. Saj pa je bi! njegov hlev res močno |x>čaščcn »Kaj mislite o cepljenju proti kozam. gos|**j sosed?« »Ne dam veliko na to. Pred tremi tedni je moj nečak, ko so ga cepili, jiadel z okna in si zlomii nogo.« »Gospodična Irma, povem vam, da sle mi edino vi dali pobudo za zadnji zvezek mojih pesmi « »Menda vendar ne, gospod pesnik; to pa ni lepo od vas, da hočete vso krivdo zvrnili name.« bi Dve gospe se zabavata v slaščičarni *Ali si zadovoljna s svojim ur prva. »Ne govori mi več o tem človek .: druga. On pada vedno bolj globo! - ■Pa vendar ite, ljuba moja Da, draga moja! Sc nreleklo ; -ila v srcu, sedaj pa že le/i v >.eknl, i HITER TRAMVAJ Prometni redar je naletel na obuj sedel na tramvajsko progo, v ''"ki n i-hleb kruha. '.Cujtc, dragi prijatelj, zakaj sie se,tli niče?« vpraša redar obupancu. .»Jaz sem samomorilni kandidat I ločeni, povozi tramvaj.« Ceinu naj vam bo pa |X)teni la hleb k-uha? »Nočetn. 'i^ bi umrl za lakoi- preden privozi tramvai u na ti.ii- ,la me lialijanski rezervisti se odzivajo klicu utobili/aciit Stran 4. ,'onedeljski Slovenec«, dne 18. februarja 1015. /ev. 7. Mednarodne smučarske tekme na Tatrah V silnem snežnem metežu tek na IS flfffl PrV' Ju£osiovan Leon KnaP na 54 mes1u - Zmaga Fincev Strbske Plešo, 14. februarja. V hotelih in pensionih na Visokih Tatrah je zavladalo danes življenje že na vse zgodaj. Bi.o je tr.ba odri. iti v na,višje leže-e centre v Strbski lieso. Uprava elektr.čne železnice je postavila skoraj vse svoje vagone na to progo. Neprestano so divjali navzgor vagoni, nabi'o polni smučarjev. Ob železnici pa so po cesti tako rekoč strnem rinili navzgor stoteri avtomobili, foleg teh privatnik avtomobilov je obratovalo 50 velikih avtobusov. Mi smo odririli iz Tatranske Polianke ob pol 9 le Šramelj je od el prej, k r je startal kot tU in ie bilo treba iz previdnosti biti na startu vt>aj pol ure prej. Na st trtu Start se je nahajal pod veliko Jaroli ekovo skakal ico v b.ižini glav.dn poslovi, na Strb>ktm Plešo Na stotine delavcev in vojakov je siroti snažilo prostor snega, ki je i.ep.estano i.aletavat in silno otežkočal vse tekmovanje, ludi na železniškem tiru in na cesti je zaposlenih ogromno delavcev in menda ves planinski polk. Cela armada vojakov na smučkah je odšla že na vse /goda, na progo, da jo obdrži primemo za tek. stotako je tudi na skakalnici vse črno ljudi, ki tlačijo sneg. Točno ob 10.01:30 je odbrzel na progo Čeh Jan Lucak s startno št. 3. Od pri.avljenih jih ,e precej odstopilo, med njimi startni štev. 1 mj (T on dr, CSR in Nemec Schroll), dalje udi finski favorit in najhitrejši tekač sveta Nurmella s startno št 28. Pred dvema dnevoma se je tukaj na Tatrah močno prehladil in leži bolan za hnpo. Naš Šramelj je s starino štev. 10 startal kot šesti. Od ostalih naših tekmovalcev so imeli: Baehler številko 57, DeCman 121, KnaP 122, Janša 188, Jakopič 231, Smolej 250, Bervar *93. Poteh Takoj po startu je prešel na vodstvo Leupold; ko je prva kontrola iz 6 km javila, da vodi Leupold, je nastalo med ŠUvilno nemško publiko ogromno navdušenje; rabil je za prvih 6 km 32 minut. Nasproti novinarski tribuni so bile postavljene ogromne gibljive table, popisane na levem robu s startnimi številkami oleg številk so sproti vpisovali dose. ene čase. ;ne z obeh telefonskih postaj, ki sla bili i... .ogi. Dol jo je traja-o. da se je dvignila labla s časom, ki je bi bol,,, od Leupoldovega. Megaton je sproti objavljal rezu.-talc s koitrol ostalemu občinstvu. Naenkrat je za-dorelo: Vinjarengen (Norvežan) pasiral prvo; kontrolo, čas: 31 miiut, torej za minuto boljši od Leupolda; kmalu se je dvignila pred nami tabla: Šved Mat-bo (št. 66) dosegel tudi 31 minut, bilo te še par Norvežanov, ki so vozili po 32, 34 in JO minut, med ne pa močno pome" ani ostali sever-jalu, med n i m i najboljši H ec H i SU in njegov tovariš Karpinen; dobro uro je trajalo to opazovanje in megaton zadoni: najboljši čaj, na prvn 6 km ima Norv žan llagen, le par sekund za nj m pa fiiec Karpinen. Lilo je takoj jasno, da bo borba izredno ostra, odlo-ilni boj pa bo med Ila-genom in Karpi'enom Težko smo pri a ovah poročil o na'ih tekmovale h. Šramelj je ze imel p i-pisaro: 41 miiut; vsak čas mora bi'i tudi čas pri Baebler evi številki; pa ni ga bilo in ni ga bilo. Pasirali so kontrolo že tekmovalci z daleč vi |imi številkami in bilo je nemogoče, da bi 1 acblerja se ne bilo. Naknadno smo pot m ugotovili, da Baebler eve'a čara niso zabeležili Najbolj-1 čas na prvih 6 i m je dosegel od naših Knap in sicer 36 in pol minute, le za pol minute slabši je bil Dcc-man, ki je v07il do prve kontrole 37 mi ut Osta lh časov na;.ih tekmovalcev na tej progi niso zabeležili. Ni še niti tretjima tekmovalcev šla mimo prve kontrole, žc je javil ieleton z druge kontrole: daleč pred vsemi je dirjala mimo številka 4 (Leupold) s časom 1:37, zopet se je dvigala in padala tabla, megaton je neprestano javlj 1; drugo kontrolo (za 15 "kilometrom) so pasirali tekmovalci v sledečih časih: številka 18 (Šved Moritz) 1.13, 25 (Čeh Štriželka) 1.17, 26 (Švicar Bernhard) 1.16, 44 (Poljak Czech) 1.16, 45 (Finec Husu) 1.08, 51 (Norvežan Vinjarengen) 1.09, 66 (Šved Matso) 1.05 itd. Spremenilo sc je razmerje med favoritoma (med Fincem Karapinenom in Norvežanom Hagenom) in ie Karapinen že potolkel Nor\ežana za pol minute. Od naših so vozili do druge kontrole: Šramelj 1.30, Baebler 1.20, od ostalih naših časi na II. kontroli niso bili zaznamovani. Medtem ko smo še delali razne kombinacije, ko so norveški novi arji v debati s finskimi še vedno upali, da bo Hagen proti koncu »stisnil« Finca Karpinena, je telefon in za njim megafon že javil, da se bliža prvi tekmovalec cilju. In res se je takoj pojavil na doskoiišču skakalnice visoki Leupold. L dolgimi koraki jo e prirezal iz gozda, zavil na levo na doskočišče in v odličnem smuku pridrčal po trmini v cilj. Navdušenje med nemškim občinstvom je kipelo... Trajalo je o rog 10 minut, da se ie pojavil drugi bila je številka 18 (Šved Moritz). za njim 45 (Norvežan Husu). ootem 8 (Čeh Nemecky), 26 (Švicar Bernath), 51 (Norvežan Vinjarengen. 66 (Šved Matsbo), 13 (Poljak Ma-rusarz) in nato kar štirje Čehi. Težko smo pričakovali prvega našega (št. 10 Bogo Šramelj). Pri-dirjal je pomešan med Čehi in Švicarji do'ia čil. Drugi od naših je prišel Baebler in nato ostali v velikih časovnih razlikah, kakor so startali Le Knap je prišel pred Dečmanom, katerega je prehitel, RezuUat i so bili pravo pr se^ečenje F;nci, ki so se že pri št?'<>ti revanžirali Norvežanom za poraz v Gar-mij>cli-Partenkii chenu, so tudi danes slavili zmago. Njihov tekač Karpi en je zasedel prvo mesto v času 1:27.50, 2. je Norvežan Hagen 1:28.53, 3. Norvežan Hoffbaken 1:31.54. 4 Norv Wi stad 1:32.13, 5. Švicar Matesbo (1:32.50, 6. Norvežan Iversen 1:32.42, 7. Nemec Motz 1:33.56, 8. Finec Husu 1:34.31, 9. Norvežan Roen 1:35.32, 10. Švicar Eng-lund 1:35.38, 11. zopet Norvežan, 12. Nemec Bog-ner, 13. prvi Čeh Musil 1:36.59, 14. Finec, 15. prvi Avstrijec Rudi Matt 1:37.37, 16. Nemec Leupold, 17. in 18. Norvežana; prvi Pol ak Gorski 1:41.55 je na 23. mestu, takoj mu sledijo trije Švicarji, en Čeh in en Nemec. Prvi Jugoslovan je T.eo Knap, ki je dosegel čas 1:48.03 in zasedel 54. meslo; drugi od Jugoslovanov je Smolej z 1:48 39 na 56. mestu, tretji Dečman 1:53.05 na 87. mestu, četrti Janša 1:53.56 na 89. me^tu, peti Jakopič 1:54.93 na 96. mestu, šesti baebler 1:55.29 na 102. mestu in Šramelj 2:07.35; mesto še ni ugotovljeno. V splošnem moramo priznati, da je uspeh Knapa dober; startalo je 205 tekmovalcev in . Icer samih priznanih evropskih tekmovalcev. Na naše tekmovalce je zelo vplival izredno oster zrak, ki ga niso navajeni. Posebno Deiman in Knap sta že zjutraj tožila, da ju žge po grlu in >da skušala 'o odpravili r medom. Jakopič je izgubil na progi nalico in je dalj časa "ozil z eno. Dečman pa ie po ostrem smuku pad 1 z glavo naprej v neko grapo, jc dolgo vstajal, sunek pa mu je pre-tegnil mišice, i ar ga je oviialo pri nadaljnjem teku. Smolej ie imel slab dan, tudi on se ne more dobro sprijazniti s tukajšnjim ostrim ozračjem Zelo gi. je oviral tudi vi' ar. I asiral je najboli eksponirana mesta baš v času, ko je razsajal tam najhujši vihar. Zelo je zmučil vihar tudi Baeblerja, ki bi sicer dosegel gotovo bolj"i <"as. Vihar je bil tako hud, da so morali lekn ovalci ponekod v ni kem počepu riniti naprej da ih bnrja ni podrla. O tem vedo posebno veliko povedati vojaki, ki so bili ob progi. Ponekod so bile tudi zastavice popolnoma za-medene ali sploh pod'te. Vse to je odločilno, a različno vplivalo na posamezne 'ekmovalce, ki so ob različnem času pasirali razne eksponirane pasove. Snežni vihar oviral ludi skakanje ni Talran ka Po'janka, 17. febr. b. Viharji, ki žc od četrtka divjajo na področ^ u Visoke Tatre. se še tudi danes niso polegli- V 7.god-njih jutranjih urah je temperatura naglo zrastla. Namesto snega je pričel p;ia vreme ni dolgo trajalo Oblaki so zatemnili solnee in pričel je izvajati samo s polovico zaleta. Razumljivo je, da so bili izidi radi tega proti pričakovanju slnbi, ec'o slabši od včera.išn iih. # Od 164 prijavljenih tekmovalcev jih je nastopilo samo 68. Kakor se je splošno pričakovalo. so se tudi to pot najboljše izkazali Norvežani, ki so kljub re^tivno kratkim skokom iste izvedli tako lepo, da je bilo občinstvo očarano nad stilom njihovega skakanja. Kakor izklesani so plavali Norvežani po zraku In sigurno do egali tla skoraj brez padcev. Rekordni skok je postavil Norvežan — Amlersen z 59.5 melrov in tudi na vsa prva tri meda so .se p'asirali Norvežani. Število padcev je bilo sicer razmeroma majhno, končali pa so se dokaj srečno. Razen nekaj i*o-lomljenih «mučk so odiesli vsi zdravo kožo. Od naš'h skakalcev so naslonili trije, in sicer Šramel. Pa'me in Novšak. V prvem skoku je Novšak dosegel 11.50, Šramel '0.50. Palme 30 50 m. Za časa izvajanja drupih skokov je pričel snec zooet tako cos'o nalelavali. da niti skakalci n'so videli nič nred seboj. Vsi Irije naši skakalci so izvršili svoj skok s i>adc"Ti» in sicer je Nnvšak dosegel 50 m, Sram"! <5 Pn'ire na 4'50 m. Izidi so sledeči: 1. Birsrer Ruud (Norveška) 58 m. 55.50 m. 231.7 točk. 2. P. Ander en (Norv.t r<).5 m. 55.5 m. 22" 0 točk. 3 A. Amlersen (Norv.l 59" m. -2 m. 225 9 točk. 4 Maro-sav Stanislav fPo'j ka) ?9. 57 m, 225.5 točk. 5. ^underse" (Norv.) 55 m. 56 m. 220.6 točk. 6. Johnu sen (Š"edska) 55.5 m. f2 m. 220 točk Prvi Firee se ,-e plasiral na 15. mesto, in sicer Vo'aren z 208 točkami. Najboljši Avstri- ................... ...................... jec Asi?en\vald se je plasiral z 213.9 točkami iia'et.avnti zopet suh sneir in hladen veter je na 10. mesto, najholiši (""ehoslovak Steinmiil-bri1 ljudem v lir«. Pod takimi okoliščinami ler na je do.sesrel 212 4 točk. Na'boljši Švicar je bilo skakanje zelo težavno. Iz varnostnih Ibulnitt ie do ege' 20 mesto z 204.4 točkami, ozirov je bilo določeno, da se smejo skoki Državno prvenstvo v umetnem drsanju Državni prvak je poslal g. Thuma (SK Ilirija), pri damah ga. Kadrnka iz Zagreba Ljubljana, 17. iebruarja. Danes so se vršile v Ljubljani na drsališču SK Ilirij etekme v umetnem drsanju za državno prvenstvo, katerih so te udeležili vsi naši na^ljsi umelniki na ledu, izvzemši g. Aveina, ki zadnje č^se vsled obolelosti ni mogel trenirali. Prvotno nameravane mednarodne tekme, za kaitre so 0111 prijavljeni tudi nekateri prvovrstni inozemski drsalci, so morale biti vsled izredno nagajivega vremena zadnji hip odpovedane. JZSZ se je zato odločila, da izvede samo domače državno prvenstvo, ker bi bila stvar z odgoditvi^o preveč riskanma, kajti vA'-rne je posiaio v naših krajih v zadnjih letih izredno muhaslo. 111 državno prvenstvo se ji je v celoli pos ečilo, edino uspehi so nekoliko trpeli, ker je slala na ledu, ki je bil sicer dokaj trd, deloma luža Vsa prireditev, ki je bila zaradi slabega vremena močno okrnjena, je gladko potekala, le škoda, da ni bilo občinstva, da bi moglo občudovati n fe umetnike na ledu, ki so res pravi mo.slri. Kdo je pa mislil, da se bodo mogle izvesti drsalne tekme, ko pa je vladalo pravcato pomladan^o vreme Kot sednika sla lungirala gg. Befetto in Wissiak, ki sla tudi vodila vse tekmovanje v splošno zadovol st.o. Zlasti je treba poudarili njuno objektivno proso.o kajti po amezni tekmovalci so se t:ko plrsirali, kr.. kor so zaslužili in kakor je po sodbi vseh navzočih na podlagi dana^e tekme edi.10 pravilno. Tri vseh tekmovalcih se je opazilo veliko zboljšanje, zlasti pa pri Thumi, ki je bil nepiimerno boljši kakor prejšnjo nedeljo. Oba naša mo sira, 1 litima in pa Schvvab, izva a,a svo e uineinosti z zanosem, Schwab je ne'oliko l oljši v obveznih vajah ki jih izvaja z večjim elarom in z manjšim trudom, vendar je nei-a ere li »ure ludi 1 liuma izva al za spoznanje boljše od dosedanjega držav, prvaka. V prostem drsanju sta po težkoči imeli približno enak program, vendar je bil 1 liuma očilno sigurnejši v izvajanju in ie zlasti svoje skoke gladko izvedel Schvvab, telesno težji, je imel v današnjem vlažnem in premalo trdem ledu nekoliko težje stališče. Obema mojstroma kakor tudi ostnlim tekmovalcem se pa pozna temeljila priprava, ki nam jamči, da bi naši fantje v nameravani mednarodni konkurenci častno izšli iz boja. Oa. Kadrnka je zaenkrat nedosegljiva umetnica med našim ženskim svetom. Nima nobene konkurence in izgleda, da jo še daljšo dobo ne bo imela. Imamo sicer dosti narašča,a in tudi priovrsmega, vendar se kar nobena naših deklet ne more dvigniti v višji razred. Močna stran ge. ir mest. št 2 100 točk; II. Biber Josip SK Ilirija mest. št. 4 97 točk; III. Presmger Riko. SK Celje mest. št. 6 83 točk. Dosegljivih točk 132. najholiši Madjar Darabos pa je doseiirel 192 točk. Zaradi padcev so se naši skakalci vsi plasirali iznad 30. mesta. Jutri bo tekmovanje na 50 kilometrov. Start in eili sta v Starem Stmokoveu To je zadnja točka letošnjetra FIS-tekmovnn i a. — Ju-veljnik gasilcev v Itočah. Podobno sliko je nudil tudi občni zbor župe levi brep. Tu ,ie stopilo vid.no v o •predje dejstvo, da se nekaterim gasilskim četam delajo namenoma težave v poslovanju in delovali u iz nekih po:itičnih razloarov, ki bi v gasilstvu ne smeli prihaiati do izraza. Tako so se na področju te župe brez navedbe vzrokov odstranjevali četni funkcionarji, ki so potem zaman 'ahtevnlj. da se i i m pove vzrok odstranitve. Neka čela je morala celo petkrat menjati povelinika. Na današnjem občnem zboru je nehote priznal podnačelnik dr. Gori Sek, da so bili vzroki odstranitve čisto politične narave. Jamo je, da je tako postopanje župmega vodstva povzročilo upravičeno kritiko, ki jo je zlasti podčrtava! dole-urat šentiljske čete Baumann. Občni zbor je vodil predsednik župe Srečko Kranjc, tajniško noročPo "a ie podal A'hin Ambrnžič. Župa šteie 17 čet. Požarov je bilo lani 34 po-lee- lega pa so nastopili gasilci v 10 slučajih hujših nesreč Oh zakliučku so sp vršile volitve tabiika, za katerega je bil izvoljen Ambrožič. A.: »No. kako se ti dopade ,Pazi\ ki si ga kupil pred dvema mesecema od mene? Upam, da je pametna živalca in da imaš gotovo lepe uspehe z dresuro.« «0 da, že prav lejic! Vidijo se na krilu moje žene in na sinčkovih hlačkah.« Preklic! Podpisani izjavljam, da nisem za svojo hčerko Antonijo nič več plačnik. Anton Štirn, Ježica. Vlogo Obrtne banke, Ljubljana za 100.000 in 55.000 Din prodamo. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. br. 6-11. Tel. int. 38-38. d Hranilne knjižice kupujemo, prodajamo ter izposluiemo posojila ra iste najhitreje in najsolid-dneje. — Poslovni zavod d. d.. Zagreb, Praška ul. št. 6-11 Tel. int 38-38 d Kavarna Stritar Vsak večer koncert. ČITA.TTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« Izdaja konsorcij »Punedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek. Urejuje Ciril Kočevar. TUu Jugoslovanska tiskarna. Zastopnik: tL Ct&