Pomurski
VESTNIK
MURSKA S030TA, 17. SEPT. 1964 LETO XVI. — ŠTEV. 37 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA KIDRIČEVA UL. 43. TEL. 21-385
Prvi obiskovalci na Pomurskem sejmu (Foto: J. Makovec)
ODPRT JE LETOŠNJI TRETJI POMURSKI SEJEM V RADGONI
Gospodarsko turistična manifestacija
V soboto popoldne je bil odprt v Radgoni III. Pomurski sejem. Lepo vreme je privabilo na otvoritev veliko število obiskovalcev sejma od blizu in daleč. Med gosti, ki so se udeležili otvoritvene slovesnosti je bil podpredsednik republiške
gospodarske zbornice Peter Vujec, iz sosednje Avstrije pa so otvoritvi sejma prisostvovali radkersburški okrajni glavar dr. A. Dinacher, radkersburški župan in podžupan Merlini in Obal. Sejem je odprl predsednik upravnega od-
bora sejma Pavel Korošec. Med gosti so bili tudi zvezni in republiški poslanci ter zastopniki okraja in sosednjih občini.
— Dosedanje sejmske prireditve so narekovale potrebo po organizaciji še nadaljnjih tovrstnih prireditev to pa glede na lokalne potrebe in z namenom pospeševanja blagovne menjave med proizvajalci in potrošniki. Važen činitelj, ki je vzpodbujal k organizaciji sejma, je tudi turizem. Ker ima Pomurje predvsem agrarni značaj, bodo v okviru sejma prikazani tudi dosedanji uspehi živinoreje. Poleg tega pa je potrebno omeniti še priznana domača vina, ki so obiskovalcem sejma na razpolago na tradicionalni vinski pokušnji — je med drugim dejal v svojem otvoritvenem govoru Pavel Korošec.
Številni gostje in ostali — računajo, da jih je bilo čez tisoč — so si za tem ogledali razstavne prostore.
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE MURSKA SOBOTA:
Razprava o problematiki gospodarjenja v gozdovih
V petek dopoldne so odborniki občinske skupščine M. Sobota na skupni seji obeh zborov razpravljali o predstoječih nalogah in nekaterih aktualnih problemih v kmetijski proizvodnji in o problematiki gozdarstva v občini. Odborniki so sprejeli tudi sklep o ustanovitvi medobčinskega gozdnega sklada, nadalje sklep o ustanovitvi komisije za popis vojnih žrtev in sklep o imenovanju direktorjev osnovnih šol v Puconcih in na Tišini, direktorja Šole za zdravstvene delavce v Murski Soboti in upravnika otroškega vrtca v Murski Soboti.
Poročilo o predstoječih nalogah in o nekaterih aktualnih problemih v kmetijski proizvodnji je zajelo priprave na jesensko setev, oceno letošnje letine belih žit, težave, ki jih imajo kmetijske organizacije pri podružbljanju površin, v razvoju kooperacije in zaradi pomanjkanja nadomestnih delov za kmetijske stroje. O tem vprašanju se je na seji skupščine razvila živahna razprava, v kateri je sodelovalo več odbornikov občinske skupščine in strokovnjakov iz kmetijskih organizacij območja občine.
Podatki iz poročila o problematiki gozdarstva kažejo, da je v soboški občini od vseh 18.810 ha gozdov sedaj le 3.476 ha gozdov v družbeni lastnini in da je povprečni letni prirastek v družbenih gozdovih 3,.2 m3 v zasebnih pa 2,9 m3. Doslej je v občini urejenih le 3.200 ha ali
17% celotne gozdne površine, v letošnjem letu pa je predvidena ureditev še 6 tisoč ha gozdov. Lansko jesen in letos spomladi je bilo s kooperacijskimi pogodbami podružbljenih 29% vseh zasebnih gozdov, vendar podružbljanje sedaj stagnira in bo potrebno spet začeti z akcijo. Vzdrževanje zasebnih gozdov se finansira iz sredstev občinskega gozdnega sklada, vendar sredstva v sklad ne dotekajo dovolj redno.
Letošnji plan sečnje v družbenih gozdovih je dosežen s 110%. v zasebnih pa s 94 odstotki. Zaradi strukture gozdov in tudi precejšnje izčrpanosti je hlodovine v gozdovih malo, kar narekuje posebno skrb urejanju gozdnih površin. Poleg sredstev, ki jih urejevanje zahteva pa primanjkuje tudi gozdnih tehnikov in inženirjev in jih bo potrebno v prihodnje čedalje več. Skrb za te kadre ne bo smela ostati izven okvira celotnih prizadevanj na področju gozdnega gospodarstva v soboški občini. Odborniki so na seji sprejeli gozdno-gospodarski načrt za gozdne površine na področju gozdnega obrata Mačkovci, ki načrtuje urejanje gozdnih površin na tem območju v prihodnjih desetih letih.
Potem ko so odborniki sprejeli sklep o imenovanju direktorjev že prej omenjenih šolskih vzgojnih ustanov v občini, so izrazili tovarišem, ki so doslej vodili delo na omenjenih ustanovah, priznanje in zahvalo za prizadevno delo.	-ič
V septembru javne tribune v radgonski občini
V mesecu septembru bodo v nekaterih krajih radgonske občine organizirali javne tribune. Prva javna tribuna bo dne 22. septembra v Radgoni, na kateri nameravajo razpravljati o stanovanjski in komunalni dejavnosti. V prvi polovici oktobra naj bi bili izvedeni tudi zbori volivcev. Izvršni odbor SZDL G. Radgona vztraja na tem, da bodo zbori volivcev dobro pripravljeni.
INDUSTRIJA V SOBOŠKI OBČINI DOSEGLA
Do konca avgusta 64,9 odstotka plana
Po podatkih je industrijska proizvodnja v osmih mesecih letos za 32,5 % večja kot v istem obdobju lanskega leta. Ob koncu meseca avgusta je planirana letna industrijska proizvodnja v soboški občini realizirana s 64,9 odstotki. V istem obdobju lani je bila letna planirana proizvodnja uresničena s 60,4 %.
Tako ugodna izpolnitev plana v osmih mesecih letos je v tem, ker smo v prvih mesecih zabeležili močan porast proizvodnje. Tudi zaostankov v proizvodnji v prvih mesecih letos ni bilo, kot je bil to slučaj v minulih letih. Značilno za industrijsko proizvodnjo letos je, da je ta po posameznih mesecih letos zelo enakomerna. Najboljši rezultati so bili doseženi v mesecu avgustu, kar tudi kaže, da vpliv dopustov na proizvodnjo ni bil velik.
Po posameznih industrijskih proizvodnjah je po osmih mesecih letni plan realiziran takole: nekovine 69,0, kovinska 65,5, elektroindustrija 28,8, industrija gradbenega materiala 48,4, lesna 90,7, industrija predelave papirja 62,1, tekstilna 64.1. živilska 66,9 in grafična z 80,1. Največ težav ima
industrija pri preskbi z reprodukcijskim materialom, kar velja skoraj za vse panoge, medtem ko je v panogah kovinske, elektro-industrije in industrije gradbenega materiala občutiti tudi pomanjkanje kvalificiranih delavcev.
V občini Murska Sobota je v osmih mesecih tega leta dosegel izvoz vrednost 2 milijona 200 tisoč dolarjev. V industriji, ki je največ izvozila, je vrednost izvoza 2 milijona 40 tisoč dolarjev, v kmetijstvu pa 160 tisoč dolarjev. Plan izvoza je dosežen v občini s 70,2 % in sicer v industriji s 74,3, v kmetijstvu pa s 41,5 odstotki. Najmočnejši izvoznik je »Mura«, sledijo pa ji kombinat »Pomurka« in podjetje »Beltinka« iz Beltinec.
-ič.
Pavel Korošec otvarja sejem (Foto: Ferenc)
S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V LJUTOMERU:
Bistvo sprememb je v vlogi komunistov
Preteklo sredo popoldne je občinski komite ZKS v Ljutomeru razpravljal o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu ZKS. V razpravi sta sodelovala tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Maribor Tone Kropušek in delegat za osmi kongres ZKJ Štefan Jerebic.
Člani komiteja so izmenjali mnenja in izrazili svoja stališča o več predlogih, ki jih prinašajo dopolnitve in spremembe statuta ZKJ. Tako so obravnavali vprašanje formiranja osnovnih organizacij
ZKS na območjeh krajevnih skupnostih, pri čemer je bilo poudarjeno, naj bi bili v okviru teh organizacij zajeti vsi komunisti, ne samo oni, ki niso v osnovnih organizacijah v podjetjih. S tem bi povečali
aktivnost osnovnih organizacij na terenu, ki so v današnjih pogojih manj delavne kot v delovnih organizacijah. Različna mnenja so bila izražena tudi v primeru prenašanja pristojnosti na osnovne organizacije v primeru kaznovanj. Člani komiteja so se strinjali s predlogom o večjih pristojnostih, postavljali pa so vprašanje, koliko so posamezne osnovne organizacije že sposobne izvajati primerno kaznovalno politiko, predvsem v primerih, ko gre za kazen člana ZK. ki trenutno opravlja neko odgovornejšo družbeno funkcijo. Glede na to, da je veliko osnovnih organizacij, ki imajo do deset članov, so bili izrečeni tudi pomisleki o izvajanju tajnih volitev vodstev osnovnih organizacij, ko praktično ni toliko volivcev, da bi lahko izvolili pred volitvami potrebna volilna telesa.
Sekretar Okrajnega komiteja Tone Kropušek je v razpravi poudaril, da je bistvo predlaganih sprememb statuta predvsem v vlogi komunistov danes, da pa je pravna formulacija teh sprememb drugotnega značaja. Poudaril je, da naj bodo razprave o predlogu sprememb in dopolnitev odraz življenjskih razmer in pogojev dela komunistov, ker le tako bodo dopolnitve statuta realne. Zato je nujno, da se vsi komunisti dobro seznanijo s predlaganimi spremembami in da dajejo čim več konkretnih predlogov, ki naj bi jih obravnavali tudi preko tiska.
Komite je sklenil, naj do konca septembra razpravljajo o spremembah in dopolnitvah statuta ZKS vse osnovne organizacije na območju občine.
S SEJE OBK ZKS GORNJA RADGONA
Samoupravna delitev dohodka
V nedeljo je bila v Gornji Radgoni seja ObK ZKS, ki so ji poleg članov komiteja prisostvovali tudi komunisti iz vrst prosvetnih in zdravstvenih delavcev ter predsednik ideološko-politične komisije pri OK ZKS Maribor Stojan Požar. Namen nedeljskega posvetovanja je bil ugotoviti, v koliki in kakšni meri se je uveljavilo samoupravljanje v družbenih službah radgonske občine.
Na posvetovanju so komunisti družbenih služb izmenjali mišljenja o najrazličnejših vprašanjih v teh službah. Med tendencami, ki zavirajo napredek samoupravljanja o družbenih službah, je moč ugotoviti težnje za uravnilovkami, za fiksno določenimi osebnimi dohodki, za vračanje na administrativno-proračunske odnose itd. Zato je nemalo problemov na področju odnosa de-
litve v družbenih službah, ki jih je izzvala mehanična osvojitev kriterija kvantitativne ocenitve uspešnosti dela — predvsem v zdravstvu.
V šolstvu so ti vzroki največkrat v nezadostni bazi materialnih sredstev, dajanju vnaprej odrejenega kvantuma sredstev posameznim šolam, v okviru katerega napravijo notranjo delitev sredstev, s čimer prihaja do več protislo-
vij. Na ta račun se dogaja, da občinski sklad, ki finansira posamezne šole, sredstva posameznim šolam razdeli na dvajsetine in ko n. pr. vsi člani delovnega kolektiva šole v določenem časovnem obdobju vložijo največ napora pri svojem delu, to pri osebnem dohodku občutijo slabše kot takrat, ko samo en del delovnega kolektiva vloži v delo največ napora.
Učitelji-komunisti so se zato na nedeljskem posvetovanju zavzemali za tako finansiranje šol, ki naj bi temeljilo na podlagi kvalitetno izdelanih programih ali pa naj bi vsak zavod dobival sredstva po sistematizaciji delovnih mest. Predlagali so, naj bi sklad za šolstvo pri občinski skupščini ponovno proučil novo delitev sredstev na posamezne zavode, saj dosedanja metoda ni prinesla zaželjenih uspehov. Dosedanjo metodo finansiranja zavodov so zavračali tudi zato. ker sklad za šolstvo ni upošteval enega izmed poglavitnih delavcev.
Ko je bilo govora o neposredni demokraciji v družbenih službah, ki jo bo potrebno v bodoče resno reševati, je bilo ugotovljeno, da so bili roditeljski sestanki, ki so ena izmed oblik neposredne demokracije, dobro obiskovani, ven-(Nadaljevanje na 2. strani)
VREME
za čas od 17. do 27. septembra V splošnem nestalno vreme s pogostimi padavinami in ohladitvami zlasti okrog 20. sept. in med 23. in 26. sept.
Dr. V. M.
vam priporoča
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
KVALITETNO METRAŽNO BLAGO, PLETENINE, TRIKOTAŽA, TORBICE, ODEJE, SRAJCE »DELTA« IZ PTUJA . . .
še lahko ugodno kupite po konkurenčnih cenah v hali A na III. pomurskem sejmu v G. Radgoni — v paviljonu »Prekmurskega magazina«. — Obiščite nas!
OD TEDNA DO TEDNA
Tito obiskal Madžarsko
Včeraj se je vrnil predsednik republike Josip Broz Tito s sedemdnevnega obiska na Madžarskem. Razgovori med državniki Madžarske in Jugoslavije so bili sodeč po zaključnem poročilu zelo plodni in so prispevali k nadaljnjemu razvoju prijateljskih odnosov med obema državama.
Odnosi med Jugoslavijo in Madžarsko so se zlasti po razgovorih med Titom in Janošem Kadarjem lani septembra zelo ugodno razvijali. Pravkar minuli razgovori pa bodo dosedanje odnose še nedvomno razširili, za kar obstajajo vsi pogoji, kot se je ob obisku Tita na Madžarskem poudarjalo. V razgovorih je bil tudi očiten interes obeh držav za sodelovanje na raznih področjih in v stikih med ustreznimi forumi bodo verjetno v kratkem uresničeni načelni dogovori, ki so bili sklenjeni na razgovorih v Budimpešti.
Poleg dolgoročnejšega sporazuma o blagovni izmenjavi lahko v kratkem pričakujemo tudi razširitev ali začetek sodelovanja na številnih področjih, tako na primer v strojegradnji, metalurgiji, energetiki in kemični industriji. Tudi v madžarskih industrijskih podjetjih je veliko zanimanje za sodelovanje z jugoslovanskimi.
Na razgovorih so razpravljali tudi o mednarodni politični situaciji in o situaciji v mednarodnem delavskem gibanju. Zlasti velikega poudarka je bila deležna politika neangažiranosti in obe konferenci neangažiranih držav ta-
ko minule beograjske kakor tudi bližajoče se kairske.
Sprejem predsednika Tita na Madžarskem je bil veličasten, ob vsem tem pa tudi zelo prisrčen. V Budimpešti je bilo tudi veliko zborovanje, na katerem sta govorila Janoš Kadar ter Josip Broz Tito. Zborovanje je bilo posvečeno madžarsko jugoslovanskemu prijateljstvu. Predsednik Tito je obiskal tudi več delovnih kolektivov, sešel pa se je v jugoslovanski ambasadi tudi z Jugoslovani, ki delajo na Madžarskem. V Budimpešti si je predsednik Tito tudi ogledal kmetijsko razstavo in sejem.
DVOJE VPRAŠANJ PREDSEDNIKU OBČINSKEGA ODBORA G. RADGONA MILANU
KLEMENČIČU
Javna tribuna je obojestranska odgovornost
PRVO VPRAŠANJE: Javna tribuna nima statusa organa, ki lahko sprejema prenovljene sklepe. V čem je torej pomen tribun?
Bistveni pomen javne tribune je v tem, da občani v tej obliki neposredne demokracije sodelujejo pri ustvarjanju določene politike. Čeprav tribuna nima statusa sprejemanja sklepov, pa lahko glede na svojo družbeno politično vlogo s predlogi, priporočili in mnenji vpliva na ustrezne samoupravne organe, da o vseh aktualnih problemih razpravljajo, jih rešujejo in da občane, ki so na tribunah, informirajo, zakaj določeni predlogi niso upoštevani in realizirani. Pomen tribun je tudi v tem, da določeni organi dobivajo preko njih mnenja občanov
pred pomembnimi odločitvami, kar pomeni, da naš občan ne more biti samo pasivni objekt razprav in odločanj.
DRUGO VPRAŠANJE: V radgonski občini je bilo že več javnih tribun. Kako bi jih ocenili?
Na območju naše občine se tribune še niso uveljavile kot to želimo. Bilo je nekaj javnih tribun v Radgoni, Apačah in pri Vidmu. Osnovne pomanjkljivosti javnih tribun so bile v glavnem v tem, ker so obravnavale preobširno tematiko, zato so se ponekod razvlekle in niso dale zadovoljivih rezultatov. Da pa se javne tribune niso uveljavile v Radgoni, je razlog v tem, ker so bile premalo pripravljene, politični aktiv pa se je premalo zavzel za to, da bi se konstruktivni in realni predlogi obča-
nov dosledneje izvajali, v kolikor pa niso bili izvedeni iz objektivnih razlogov, pa bi morali dobiti občani bolj prepričljive odgovore. Dobro so uspele javne tribune pri Vidmu, kjer je bila tudi zadovoljiva udeležba in sicer vsakikrat od 200 do 300 občanov. Uspešne so bile tudi zato, ker so se nanje temeljito pripravili, saj so na videmskih javnih tribunah sodelovali tudi prizadeti predstavniki trgovskega podjetja, dimnikarskega podjetja in drugi. Nekateri so mnenja, da se na javnih tribunah pogostokrat kritizira vse vprek in da zato naj ne bi več organizirali javnih tribun. Odgovor na to vidim ponovno v boljših pripravah in v občutku obojestranske odgovornosti, tako s strani občanov,
kakor vseh, ki dajejo občanom pojasnila.
Krajevni odbori morajo sami izbrati in presoditi o čem se bo razpravljalo na javni tribuni. In če bodo pravilno izbirali, bo SZDL tudi lažje vztrajala na doslednem izvajanju na javni tribuni sprejetih priporočil.
Ob koncu je tov. Klemenčič dejal, da bo obravnavala javna tribuna v Radgoni, ki bo 22. t. m., aktualna vprašanja s pomočjo komunale in stanovanjske izgradnje. V Radgoni namreč želijo ljudje odgovore predvsem na to, kako se trošijo sredstva komunalnega sklada, kako je z zazidalnimi načrti. Na javni tribuni bo občanom razgrnjen tudi osnutek zazidalnega načrta. Nadaljnje vprašanje je finansiranje krajevne skupnosti. Upam, da se bodo občani udeležili javne tribune v največjem številu in tako s svojo razpravo pripomogli k temu, da bomo komunalna in stanovanjska vprašanja čim bolja..
Juš Makovec
Samoupravna delitev dohodka
(Nadaljevanje s 1. strani) dar so bili ti sestanki največkrat oblika informiranja staršev o učnih uspehih učencev. Tudi roditeljski sestanki bi morali v večji meri vplivati na oblikovanje samouprave v šolstvu.
Na posvetovanju so opozorili tudi na to, da je v sedanjih statutih premalo govora o učno-vzgojnem delu in o tem, kdo lahko opravlja kontrolo nad tem delom. Take in podobne napake so navidez sicer drobne, vendar pa pomembne zaradi tega, ker vplivajo na neenotnost v kolektivih, učno-vzgojno delo pa trpi. Napake se pojavljajo tudi v problemih učne obveznosti, ki
V LENDAVSKI OBČINI:
si jo je vsak kolektiv po svoje krojil. Tudi ocenjevalne komisije so v več primerih preveč subjektivistične pri svojem delu. Subjektivizem se pojavlja ne samo v šolstvu, marveč tudi v zdravstvu. Na sestankih samoupravnih organov sicer razpravljajo o negativnih pojavih, le redko kdaj pa tudi o nosilcih takih pojavov. Večkrat pa se tudi dogodi, da nekateri hočejo kritizirati in s tem karikirajo posamezne probleme, ker ne poznajo bistva posameznih stvari v družbenih službah.
V razpravi tov. Požarja je bilo rečeno, da sistem družbenih služb ne moremo in ne smemo vrednotiti drugače kot
naš gospodarski sistem. Samoupravljanje v teh službah je potrebno v naši družbeni skupnosti vrednotiti širše in z večjo odgovornostjo. Zato naj bi v šolah začeli z uvajanjem sistema programiranja in dogovarjanja o opravljanju svojih uslug.
Določitev vsebine samoupravne dejavnosti v šolah je torej tesno povezana s formalno in dejansko možnostjo učiteljev, da veljavno sodelujejo in soodločajo pri programiranju učno-vzgojnega dela, hkrati pa je treba ustvariti na šoli organizacijo izobraževalne in vzgojne dejavnosti, ki bo na učenca kompleksno učinkovala, s tem pa tudi zahtevala kompleksno — kolektivno delo vseh učiteljev na šoli.
-R
Izmenjava sindikalnih delegacij
S folklorno skupino iz Lovaszi, ki je na svojih nastopih v Lendavi in Dubrovniku pokazala madžarske narodne plese, pestre in temperamentne in požela zadovoljiv uspeh, so v Lendavo pripotovali tudi predstavniki madžarskih sindikatov okrožja Zalaegerszeg.
V razgovoru s člani občinskega sindikalnega sveta Lendava in med ogledom gospodarskih organizacij so se živo zanimali za naš sistem delavskega in družbenega upravljanja. Posebno pozornost madžarskih sindikalnih delavcev je pritegnil sistem kooperacije med zasebnim in socialističnim sektorjem pri nas. Zadovoljni z rezultati razgovorov in inpresionirani nad uspehi Pomurja so gostje iz Madžarske povabili lendavske sindikalne delavce, naj jim vrnejo obisk.
O tem so razpravljali na sobotnem sestanku predsedstva sindikalnega sveta Lendava, kateremu je prisostvoval tudi predsednik okrajnega sindikalnega sveta Jože Globočnik. Po sedanjih vesteh bo pet članska sindikalna delegacija skupno z dramsko skupino iz Lendave odpotovala v Zalaegerszeg 17. oktobra. Obe strani pričakujeta od teh izmenjav veliko. Kot prvo je vsekakor utrjevanje prijateljskih sosednjih vezi dveh socialističnih držav.
J. Šabjan
Iz tiska smo prejeli rusko vadnico za šesti razred
Cenjenim potrošnikom nudimo po konkurenčnih cenah vse šolske potrebščine in šolsko knjigo, muzikalije, pisalne in računske stroje.
Obiščite nas in se sami prepričajte o bogati zalogi!
»Dobra knjiga« knjigarna in papirnica Murska Sobota
Predsednik Tito na Madžarskem
S PLENUMA ObK ZM V MURSKI SOBOTI
Konference naj bodo delovni dogovori
V nedeljo je bil v Murski Soboti plenum občinskega komiteja Zveze mladine, na katerem so razpravljali predvsem o pripravah na letne konference mladinskih aktivov ter o politični šoli. Plenumu je prisostvoval tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Miro Zupančič.
V uvodnem referatu, ki ga je podal sekretar ZMS v M. Soboti so bile nakazane osnovne smernice o tehničnih, vsebinskih in drugih pripravah na letne konference. Med ostalim je tudi omenil, da je organizacija zveze mladine preveč organizacija za mlade, vse premalo pa je organizacija mladih. To se pravi, da je to čutiti pri delu z mladino. V bodoče bomo morali s popolnejšimi programi to vrzel odpraviti, da bo že pri samem delu lahko opaziti, da je organizacija zveze mladine organizacija mladih. Po referatu se je razvila razprava, ki je dopolnila vsebino plenuma, čeravno na njem niso bili prisotni vsi člani občinskega komiteja in predstavniki organizacij ter aktivov zveze mladine.
Sekretar okrajnega komiteja ZMS Maribor je v razpravi poudaril, da je ravno na konferencah zveze mladine potrebno obravnavati tista vprašanja mladine, ki se ne rešujejo vzporedno s časom. Za primer je omenil vajeniško mladino, kateri smo v zadnjem času
posvečali premalo pozornosti. Na osnovi sklepa ZIS o zvišanju osebnih prejemkov so vajenci ostali ob strani, ker se za njih nagrade niso spremenile. Sekretar občinskega komiteja ZK v Murski Soboti je menil, da je potrebno pri izvedbi konferenc stremeti za tem, da bodo čim manj formalne in da bodo konference spregovorile o tistih problemih, ki mladino tarejo. Obenem pa naj bodo konference delovni dogovori za bodoče obdobje dela.
NA OBČ. ODBORU SZDL MURSKA SOBOTA
Razprava o gospodarstvu
V torek dopoldne je bil v Murski Soboti razgovor o aktualnih političnih vprašanjih družbeno ekonomskega razvoja. Razgovor je bil sklican na pobudo Glavnega odbora SZDL Slovenije, prisostvovali pa so mu poleg članov Izvršnega odbora ObO SZDL, še Vitja Rode, sekretar GO SZDL Slovenije in Zvone Cajnko, predsednik okrajnega odbora SZDL. Tematika razgovora je obsegala problematiko in stanje v gospodarstvu in v družbenem življenju v občini po resoluciji Zvezne skupščine.
Razprava o vseh vprašanjih je bila zelo obširna. Sodelujoči so opozorili na vrsto težav, ki jih srečujemo v nadaljnjem razvoju kmetijske proizvodnje in v industriji, kakor tudi na področju družbenih služb.
Pred jesensko setvijo
Le še kratek čas nas loči od najpomembnejšega jesenskega dela, od setve ozimin. Vseskozi, še posebno pa zadnja leta, smo jesenski setvi dajali posebni poudarek, tako družbenopolitični kot tudi tehnološki. To je tudi razumljivo. Pšenica in rž zavzemata v površinah obdelane zemlje in v strukturi prehrane pomembno mesto. Navzlic temu in prav zato nam je je vedno primanjkovalo. Zagotovo nepotreben uvoz nam je povzročal gospodarske težave in zato je jesenska setev predstavljala tudi določeno politično akcijo. Ta pa je narekovala boljše tehnološke rešitve in pritegnila k sodelovanju tudi strokovnjake. Za samooskrbo s pšenico je bilo veliko storjenega, a vendar premalo. Pretekla žetev, kot že vemo, ni prinesla ne zaželjenega in ne pričakovanega pridelka. Zaradi tega bomo morali uvoziti tudi nekaj semenske pšenice.
Je pridelovanje pšenice res tako trd oreh, da je ne moremo na vseh posejanih površinah pridelati dovolj za lastne potrebe? Eni krivijo slabo vreme, drugi neprimeren način pridelovanja (tehnologijo). Ne glede na eno in drugo bo pred novo setvijo treba računati, da je lahko vreme od setve do žetve naklonjeno bolj ali manj, da pa bomo morali ob izkušnjah, ki smo si jih nabrali pri nas in drugod, storiti vse, da bi zagotovili dovolj milijonov ton pridelka, ki nam je potreben.
Tudi v Prekmurju ima pridelovanje ozimin. predvsem pšenice —rži, pomembno mesto. Od celotnih njivskih površin odpade na ozimine okrog 46 odst. Od tega več kot polovica na pšenico, ostalo pa na rž — ječmen. Po skoraj popolnem prehodu na pridelovanje visokorodnih pšeničnih sort, pa se močno lomi odnos med pšenico in ržjo v korist
pšenice. Na družbenih posestvih rži sploh ne pridelujemo. Zadnji dve leti sta v pridelovanju ozimin minili v znamenju ukrepov o uporabi minimalne agrotehnike, na družbenih posestvih pa v uporabi najboljšega sortnega izbora in veliki potrošnji umetnih gnojil. Kaj nam je to prineslo? Nedvomno popolno uveljavitev visokorodnih sort francoskega, italijanskega in sovjetskega izvora, zatem veliko porabo umetnih gnojil, ki se je pri zasebnikih sukala od 300—400 kg, na družbenih posestvih pa okrog 1000 kg po hektarju.
Letini sicer nista prinesli rekordnih donosov in ob umirjeni oceni smo s temi začetnimi uspehi lahko zadovoljni. Kmetijski strokovnjaki v soboški občini so ocenili letošnji povprečen hektarski pridelek pšenice na 21 q, kar je le neznatno manj kot lani. če upoštevamo, da je povprečen pridelek pšenice na kmetij-
skem obratu kombinata Pomurka bil 30,2 q za ha, potem je prejšnja trditev umestna. V prizadevanjih nam namreč ne more iti samo za tem, da dosežemo rekordne pridelke le na posameznih parcelah, temveč za tem, da dosežemo solidne povprečne pridelke na vseh zasejanih površinah in da čimbolj približamo povprečju pridelke tistih površin, ki za temi daleč zaostajajo.
Poglavitno vprašanje bo ob setvi ozimin pri pridelovalcih tudi letos sortni izbor in tehnologija. Na družbenih posestvih so že naredili načrte in se skoraj v celoti oskrbeli s semenom in gnojili. Ne enega ne drugega ne bo primanjkovalo tudi kooperacijski proizvodnji. Kooperacijski obrat kombinata in kmetijske zadruge imajo vsa potrebna gnojila na zalogi in zagotovljene dovoljne količine semena. Tudi negotovost okrog cene semenske pšenice je minila. Vsak kooperant jo bo lahko dobil v zamenjavi po ključu 100 kg semenske za 130 kg merkantilne. V izboru bo na družbenih posestvih prevladovala bržkone Bezostaja I — sorta sovjetske selekcije. Na kmetijskem obratu kombinata Pomurka bodo z njo posejali polovico površin namenjenih za pšenico. Zaupanje zasluži, ker dobro prenaša zimske vremenske neprilike in je letos glede na hektolitersko težo bila najboljša. Po uporabni vrednosti jo ceni mlinska industrija in prav gotovo ne zaman. Mlinsko podjetje v Murski Soboti ponuja za njo 2 din višjo odkupno ceno za kg, kot za ostale sorte. Žal, v rasti ni dovolj izenačena. Izkušnje pri nas so pokazale, da je sorta, ki zahteva obilno gnojenje z umetnimi gnojili. Poleg te bomo letos
sejali še francosko sorto Etoille de Choissy, italijanski Leonardo in San Postore, v manjši meri tudi avstrijski sorti Helkom in Priumph. Po letošnjih izkušnjah bodo le še redki, ki bodo ohranili prehodno sorto U-1, ki je pa za seme več ne razmnožujemo.
Sortni izbor, ki ga imamo na razpolago, nikakor ni obilen, vendar je v naših razmerah preizkušen. Velike izbire najbrž ne bo tudi glede na razpoložljive količine. Računajo na zanimanje, bo primanjkovalo seme Berostaje I. Toda tudi enostranost je lahko škodljiva. Marsikateri pridelovalec se je že prepričal, da je pametno posejati več sort (dve do tri), da ga ne bi prizadeli različni vremenski vplivi, ki jih vse sorte ne prenašajo enako dobro. Sicer je pa ob dosedanjih izkušnjah, vsaj glede na količino pridelka, skoraj nemogoče dati prednost eni ali drugi sorti. Kmetijski obrat kombinata Pomurka je npr. ob letošnji žetvi dosegel sledeče pridelke:
Berosataja	1	29,6	q	po	ha
Leonardo	30,6	q	po	ha
Etiolle de	Choissy	29,7	q	po	ha
Druge	28,0	q	po	ha
To pomeni, da je sedanji izbor precej izenačen in da bodo le nove izkušnje in nove sorte lahko prinesle drugačno orientacijo.
Izkušnje so prinesle tudi večjo gotovost v uporabi ostalih ukrepov. Primerno število bilk po m² je še vedno smatrati kot pomemben činitelj dobrega donosa. Pri tehtanju semena bomo upoštevali odstotek kaljivosti in hektolitersko težo, tako da bo padlo na m² od 500 — 550 kaljivih semen. Kmetijski tehnik bo na podlagi podatkov iz atesta kaj hitro in točno ugotovil težo semena, potrebnega za 1 ha, da dosežemo zmeren, ne premajhen, a tudi ne pretirano visok sklop.
Prav tako se moramo tudi pri uporabi gnojil sedaj še nasloniti na nabrane izkušnje. Enotnega recepta nikakor več ni mogoče dati, glede na tako različno mešanico gnojil, ka-
kršno imamo sedaj po skladiščih in tudi glede na to, kako je zemlja nasičena s hlevskim gnojem oziroma kako smo gnojili v kolobarju. Za zasebne kmetovalce bi lahko nasploh menili, da še vedno premalo mislijo na gnojenja s fosfornimi in kalijevimi gnojili in preveč cenijo dušična gnojila. Četudi so slednja odločilna za visoke pridelke, je njih enostranska uporaba lahko tudi usodna. In to še posebno velja pri žitaricah! Kmetijski kombinat bo zatorej tu moral biti še posebno sposoben in pripravljen svetovati da ne bi ocenjevali gnojila samo po vrečah in si tako delali nepotrebno škodo.
Upajmo da bo tudi strojni park ob setvi pripravljen. Strokovnjaki se zares bojijo kaj bo če ne bo zagotovljenih potrebnih rezervnih delov. Na račun te oskrbe padajo umestne pripombe. Toda obseg in kvaliteta dela bo odvisna tudi od dobre organizacije in strokovne usposobljenosti traktoristov. Večje ali manjše povpraševanje bo tudi odvisno od težje ali lažje možnosti obdelave z vprežno živino. Tam kjer ne orjemo s strojem vedno bomo pazili na globino oranja. Setev s strojem je danes že neodložljiva potreba.
Zasebni kmetovalci bodo, vsaj po dosedanjih predvidevanjih, sodelovali v proizvodnji pšenice in ostalih ozimin s kmetijskimi organizacijami še v večji meri, kakor v preteklih letih. Tako si bodo pravočasno oskrbel seme, gnojila in strojne usluge. Le na podlagi pravočasno sklenjenih pogodb bodo kmetijske organizacije lahko zagotovile tudi vse potrebe. Razumljivo je, da bodo lažje sodelovale in pomagale tistim kmetom — kooperantom, ki bodo sodelovanje vezali na večji in daljši obseg. Ekonomičnost poslovanja in produktivnost dela sili organizacije v vse bolj organizirano in racionalno poslovanje, kar tudi terja bolj črvste odnose v kooperaciji. Posebno delo strojnega parka bo moralo biti razporejeno tako, da bo čimbolj učinkovito.
2
POMURSKI VESTNIK, 17. septembra 1964
DELAVSKA UNIVERZA RADGONA LETOS:
Izobraževanju preko delavskih univerz enako veljavo kot v šolstvu
V radgonski občini je letos veliko zanimanja za predvideno ekonomsko srednjo šolo. DU je že zbrala okrog 70 prijav in tako bodo ustanovili pod pedagoškim vodstvom ekonomske srednje šole v Murski Soboti prvi letnik ESŠ za odrasle. Veliko razumevanja so pokazala pri tem podjetja, ki bodo slušateljem omogočila študij. Predavanja bodo pričeli 21. sept., pred tem pa bodo na kratko predelali s slušatelji snov matematika za osnovno šolo. Predavanja bodo 4-krat tedensko po pet šolskih ur. Slušatelji bodo opravljali izpite za posamične predmete po sistemu dopisne šole.
Delavska univerza pa organizira tudi osnovno šolo za odrasle. Doslej imajo že okrog 40 prijav. Potrebo po tej šoli so nakazale predvsem gospodarske organizacije. Imeli bodo dva oddelka in sicer za 5. in 6. razred ter za 7. in 8. razred. Skupno s političnim vodstvom v občini pa pripravlja DU tudi družbeno izobraževanje. Letos bodo uvedli tudi tukaj novost: splošne predmete bodo poslušali v politični šoli vsi Slušatelji, ki jih bodo kadrovali v šolo komite ZKS, komite ZM in sindikat, kasneje pa bi dobili slušatelji še dodatno izobrazbo po posameznih dejavnostih. Predvidevajo tudi 12 raznih seminarjev, ki bi bili namenjeni predvsem samoupravnim organom v delovnih in družbeno političnih organizacijah. Letos se kaže tudi precejšnje zanimanje za strokovno izobraževanje, zato nameravajo pripraviti več krajših seminarjev za strokovno izpopolnjevanje in za strokovno usposabljanje na delovnem mestu.
Kot lani bo delovala tudi letos šola za življenje, ki je namenjena doraščajoči mladini ter, šola za starše. V Radgoni,
Apačah, pri Vidmu in v Radencih, kjer je bila lani prva stopnja šole za življenje, bodo letos organizirali drugo stopnjo.
Lani je šlo skozi vse vrste izobraževanja delavske univerze v Radgoni veliko število ljudi. Kaže pa, da bo prihod-
nja sezona še bolj živahna, zato se pojavlja v zvezi s tem nov problem — prostori. DU ima trenutno le en sam prostor, ki je primeren za predavalnico. To pa je vsekakor premalo, zato je popolnoma umestno mnenje, da bi morali obravnavati izobraževanje preko DU, kar zadeva prostore in podobno enako in istočasno kot v ostalem šolstvu. V Radgoni bi rabili za normalno delo 3 učilnice.
O letošnjem izobraževalnem programu DU je pred kratkim razpravljala tudi ideološko vzgojna komisija pri občinskem odboru SZDL, ki je ocenila celotni program kot zelo dober.
Folklorna skupina iz Lovaszi je navdušila številne gledalce v Lendavi in Dobrovniku.
DELAVSKA UNIVERZA V LJUTOMERU PRED NOVO SEZONO:
Dosežena je množičnost
Za Delavsko univerzo v Ljutomeru je v pretekli sezoni značilna predvsem množičnost, saj je šlo skozi razne šole, seminarje in poslušalo predavanja, ki jih je organizirala DU čez 18.400 občanov. V dvajsetih izobraževalnih centrih in v podjetjih je bilo organiziranih v pretekli sezoni 93 predavanj z udeležbo 3064 ljudi. V sedmih strokovnih tečajih se je izpopolnjevalo 258 ljudi, podobno pa je bilo tudi z vrsto seminarjev in večernih šol.
Letos bo DU organizirala večerno politično šolo prve stopnje za člane ZK, ki nimajo popolne srednje šole, dočim predvidevajo za prihodnje leto podobno šolo druge stopnje za one člane ZK, ki
imajo srednjo šolo. Prav tako bo delovala tudi mladinska politična šola, posebej pa predvidevajo izobraževanje vodstev mladinskih aktivov.
V delovnih organizacijah bodo organizirali po 5 predavanj z družbeno ekonomskega področja. Če bo uspelo dobiti dovolj prijav, bodo organizirali tudi tretji oddelek sindikalne politične šole. Letos je v ljutomerski občini veliko zanimanje za strokovno izobraževanje. Zato bodo organizirali v Tehnostroju poseben tečaj za pridobivanje polkvalifikacije. Računajo, da bo to skupno 450 ur. V Imgradu prav tako predlagajo, naj bi organizirali tečaj za' pridobitev kvalifikacije. V tem podjetju je vrsta priučenih zidar jev, ki pa nimajo priznane kvalifikacije. Na DU sodijo, da nastopajo pri tem glede strokovnih predavateljev težave, upajo pa, da bodo tudi to uredili. Tečaje za pridobitev polkvalifikacije pa bodo organizirali tudi za lesno stroko in to skupno z izobraževalnim centrom pri mariborskem Marlesu. Razen tega bo DU organizirala ob pomoči šole
Ivana Cankarja tudi večerno šolo za odrasle (osemletko) za katero na DU že zbirajo prijave.
Kot v lanskem letu, bo tudi letos zaživelo izobraževanje v vseh dvanajstih izobraževalnih centrih v občini kjer predvidevajo vrsto predavanj s področja kmetijstva, zdravstva itd. Računajo, da bo v vsakem centru po 6 oziroma 7 predavanj. Predvsem v Ljutomeru pa je treba omeniti še razgibano klubsko življenje, razne krožke, razstave, oddaje pionirji - pionirjem, šahovske večere, kinopredstave v krajih kjer nimajo kina, mladinske oddaje v klubu in predstave za najmlajše.
Lanskoletna udeležba ljudi v vseh oblikah izobraževanja kaže, da je to doseglo v ljutomerski občini precejšnjo množičnost, zato je pričakovati, da bo podobno tudi v tej sezoni.
Za 20-letnico osvoboditve
Muzej NOV v Radgoni
V stavbi nekdanjega »burgšpitala« v Radgoni bodo do maja prihodnje leto uredili muzej NOV, ki pa bo obsegal eksponate in dokumentacijo tudi za obdobje 1918—1941 ter povojno izgradnjo. Na nedavni seji izvršnega odbora Socialistične zveze so zato razpravljali o dosedanjih delih pri obnovi stavbe kakor tudi o zbiranju gradiva. Izvršni odbor je mnenja, naj bi bila v muzeju tudi plošča z imeni okrog 140 ljudi, ki so sodelovali v NOV na radgonskem področju ali pa bili s tega področja odpeljani v taborišča kjer so umrli.
V dveh sobah bodo uredili zbirko, ki bo prikazovala radgonski okoliš v obdobju 1918 do 1941 dočim bodo v dvorani razstavili predmete, ki so v zvezi z dogodki med NOV. Za pregled povojnega razvoja radgonske občine predvideva-
jo poseben prostor. Računajo pa, da bi v kasnejših letih bilo potrebno urediti tudi etnografsko zbirko. Izvršni odbor je tudi mnenja, da je potrebno štipendirati za vodenje in kasnejše delo v muzeju zgodovinarja, v kolikor ne bodo imeli na razpolago že sedaj človeka s primerno strokovno kvalifikacijo.
Muzej v Radgoni bo deloval kot oddelek muzeja NOV v Mariboru. Glede na to, da naj bi bil muzej odprt za javnost začetkom maja prihodnjega leta, je bilo na seji izvršnega odbora SZDL poudarjeno, naj predvsem Zveza borcev organizira akcijo za zbiranje materiala. Vsa dela za zbiranje in razporejanje muzejskega gradiva vodi znani poznavalec zgodovine NOV radgonskega področja France Filipič iz Maribora.
UČITELJI SI ŽELIJO SREČANJ
Nagrade izrednim študentom
Minuli petek je občinski sindikalni svet iz Lendave organiziral pred začetkom šolskega leta srečanje učiteljev iz celotne občine v Lendavi. Srečanja se je udeležilo čez 130 prosvetnih delavcev.
Na začetku so poslušali predavanje profesorja pedagoške akademije iz Maribora Plemenitaša »Kako upoštevati psihološke izsledke pri vzgojnem delu«. Zanimiva tema je pritegnila udeležence zborovanja tako, da so z burnimi aplavzi predavatelja nagrajevali že med predavanjem. Po predavanju pa so v živahni diskusiji premlevali vprašanje psihologije pri vzgoji, profesor Plemenitaš pa jim je pojasnjeval, kako učence naučiti efektivnega učenja.
V drugem delu zborovanja so se učitelji lendavske občine seznanili s pomenom in vlogo organov upravljanja v prosvetni (družbeni) službi. Na koncu pa so govorili še o izrednem študiju na pedagoški akademiji. Občinska skupščina Lendava bo nagradila vsakega izrednega študenta pedagoške akademije za opravljen izpit s pet tisoč dinarji, pet tisoč pa bo še primaknila šola, na kateri učitelj poučuje. Tovrstna stimulacija bi naj občini zagotovila dovoljno število predmetnih učiteljev. Seveda bo moral vsak učitelj — izredni študent ostati na delovnem me-
stu po končanem študiju vsaj eno leto.
Učitelji so bili z zborovanjem zadovoljni. Ob koncu so celo predlagali nova podobna srečanja. Domenili so se, da bo ponovno zborovanje ob koncu prvega polletja, ko bodo med drugim govorili tudi o šolskih uspehih (neuspehih) in za zaključek iz lastnih sredstev organizirali družabni večer.	J. Šabjan
Iz otroškega vrtca v Bogojini. Več prihodnjič.
V petih učilnicah 330 dijakov
Na zadnji seji je šolski odbor na ekonomski šoli v Murski Soboti razpravljal o poročilu o izvršenih zaključnih, popravnih in privatnih izpitih v tem šolskem letu, o stanju na šoli v začetku šolskega leta in o nekaterih tekočih zadevah. Člani šolskega odbora so sprejeli poročilo, ki pravi, da je v šolskem letu 1963-64 po končanih popravnih izpitih na šoli izdelalo 222 dijakov ali 93,9 odstotkov vseh vpisanih. Letos je od 46 slušateljev privatne izpite uspešno opravilo 41 slušateljev, medtem ko je zaključne izpite v junijskem in septembrskem roku opravljalo 102 slušateljev rednih, izrednih in dopisnih.
V tekočem šolskem letu se je vpisalo v prvi razred ekonomske šole 120 dijakov, ki so razdeljeni v tri oddelke tako. da je na vsej šoli sedaj okrog 330 dijakov. Ob tako velikem številu dijakov pa je postalo vprašanje prostorov zelo pereče. Ekonomska šola ima na voljo namreč le 5 učilnic in kar štirje oddelki morajo imeti pouk popoldne (pet dopoldne). To pa zahte-
va tako od dijakov, kot od pedagoškega kadra precejšnje napore. Dijako bodo le s težavo razvijali številne oblike izvenšolske dejavnosti, saj nimajo nobenih prostorov, vsi redni predavatelji pa imajo pouk dopoldne in popoldne. Potreba po gradnji nove šolske zgradbe ekonomske šole v Murski Soboti je torej še bolj očitna.
Razen rednih oddelkov pa pri ekonomski šoli v Murski Soboti delujejo še oddelki za odrasle. Po en oddelek za od-
rasle deluje že v Murski Soboti, Kidričevem in v Ljutomeru, tem pa se bodo v tem šolskem letu priključili še oddelki v Gornji Radgoni in v Slatini Radenci. Kadrovska zasedba s pedagoškimi delavci na šoli je kar zadovoljiva, če upoštevamo še sedem zunanjih sodelavcev. Vprašanje je le, kako dobiti predavatelje za nemški jezik v oddelkih prvega razreda. V Murski Soboti namreč v tem šolskem letu zelo primanjkujejo predavatelji — germanisti.
-ič
Ob 30-letnici ,,Ljudske praviceʻʻ
Novourejena razstava v Veliki Polani
Petega oktobra leta 1934 je izšla prva številka »Ljudske pravice«. Torej je le še kakih dvajset dni do jubileja tega pomembnega glasila delavskega in kmečkega ljudstva. V Ve! Polani, v rojstnem kraju pisatelja M. Kranjca, kjer je stalni muzej naprednega tiska, bodo že proti koncu tega meseca otvorili posebno razstavo, ki hkrati pomeni tudi uvod v jubilejne slovesnosti.
Razstava, ki jo bo uredila Študijska knjižnica v M. Soboti, ne bo nudila na vpogled le novega gradiva. Obiski, ki so že bili v tistem muzeju, bodo dokajšnji del materiala poznali že od prej. Vendar pa bo razstava na novo urejena in dopolnjena s svežim gradivom nudila precej drugačno podobo.
Prikazala bo razvoj naprednega tiska v Prekmurju, saj to je njen glavni namen. Razstavljeni dokumenti, originalni ali v fotokopijah, rokopisi, posamezni izvodi različnih periodik in podobno gradivo, — vse to bo obiskovalcu poskusilo nuditi splošni in jasni pogled nad razvojem naprednega tiska v naši pokrajini. Zajeta bo tako doba pred »Ljudsko pravico« kakor tudi po njej, opozarjajoč tedaj ne le
na napredno osveščajočo vlogo recimo »Rdečih novin« ali «Novega časa«, dveh izmed listov, ki so izhajali pred njo, ampak tudi tistih, ki so se pojavili za njo in skupno z njo razširjali revolucionarne ideje med ljudstvom. Med slednjimi vsekakor velja omeniti »Mladega Prekmurca«, ki mu bo razstava zaradi njegove pomembne vloge v tistih razgibanih časih naše novejše zgodovine odmerila dokajšnji prostor v svojih vitrinah.
Razstavljena bodo tudi vsa dela pisatelja Miška Kranjca. Na posebnem mestu pa še tiste njegove knjige, ki jih je doslej natisnila »Pomurska založba« v Murski Soboti in ki bodo naprodaj, opremljene z avtorjevim originalnim podpisom.
Drago Grah
Naš
razgovor
Premalo prostorov
Minula sobota je bila edinstven dan za marsikaterega mladega človeka. Pričela se je šola. Šola, toliko pričakovana po že skoraj predolgih počitnicah. Čeprav so počitnice ze učence in dijake vse, si prav tako močno želijo proti kraju počitnic začetek šole kot ob zaključku šole počitnice. Tudi v Lendavi so pričeli s poukom v soboto. Ravnatelju I. osemletke Franju Bobovcu je ob tej priliki zastavil Pomurski vestnik nekaj vprašanj.
Tovariš ravnatelj, mogoče za začetek že dolga leta pereč problem — vprašanje kadrovske zasedbe.
Letos pri nas kadrovsko vprašanje niti ni tako boleče. Zavod ima težave le pri predmetnih skupinah, kjer nam manjkajo predmetni predavatelji za fiziko, matematiko, kemijo in biologijo. Šola je dvojezična!?
Da, šola je dvojezična. Letos bomo imeli 28 oddelkov,
od teh 22 dvojezičnih in 6 nižjih, ki bodo slovenski.
28 oddelkov je že kar precej. Pa imate toliko prostorov?
Saj, to je ravno tisto, kar nas najbolj žuli. Zaradi pomanjkanja prostorov nam je letos delal preglavice številčni sestav oddelkov. Namreč, dvojezični oddelki naj ne bi imeli več kot 25 učencev, mi pa smo morali dati v vsak oddelek okrog 30. Prav ta stis-
ka govori v prid gradnji novega, primernega šolskega poslopja v Lendavi. Kot izgleda, se bo gradnja pričela naslednje leto.
Kako pa je s podružničnimi šolami?
Osemletna šola I v Lendavi ima 4 podružnice, v Čentibi, Petišovcih, Dolini in Pince-marofu. V teh imamo težave zaradi premajhnega števila otrok v posameznih razredih. Tako moramo imeti v vseh sedmih razredih kombiniran pouk. In če upoštevamo, da so to specifične šole (so dvojezične), je potrebno mnogo truda in požrtvovalnosti s strani učiteljev. Da bi čim hitreje omogočili osvojitev slovenskega jezika otrokom madžarske narodnosti, smo v te šole namestili učitelje, ki obvladajo oba jezika. Občinska skupščina je tudi v tem šolskem letu poskrbela za pre-
voz učencev na progi Pince — Lendava, kjer se bo dnevno vozilo preko sto učencev obeh izmen. Zavod je posvetil precejšnjo pozornost tudi notranji ureditvi podružničnih šol. Tako so vse na novo prepleskane.
Kako pa bo letos z izvenšolsko dejavnostjo na zavodu?
Že v prejšnjem letu so bili naši učenci zelo aktivni na tem področju. Z isto mero aktivnosti bomo letos nadaljevali. Bo okrog 20 različnih sekcij in krožkov.
In šolska kuhinja?
Tudi letos bodo učenci dobivali tople malice. Jedilnico smo uspeli primerno opremiti.
Smo mogoče kaj prezrli?
Mogoče to, da je zavod nudil posebno pomoč pri učenju tistih učencev, ki so izdelali z negativnimi ocenami, tako po zaključka šolskega leta in zdaj pred začetkom novega.
POMURSKI VESTNIK, 17. septembra 1964
3
OB OTVORITVI VODOVODA IN STANOVANJSKEGA BLOKA V BUČKOVCIH:
Aktivnost občanov uspešna
Preteklo nedeljo dopoldne so se zbrali prebivalci Bučkovec in bližnjih krajev na otvoritvi vodovoda in stanovanjskega bloka. Za to slovesnost so pripravili domačini krajši kulturni program, poleg predsednika občinske skupščine Franca Rajnarja, ki je občanom čestital k uspehu, je zbranim govoril domačin Lojzek Filipič, eden najbolj prizadevnih organizatorjev gradnje.
Bučkovci so dosegli po vojni prvi večji uspeh v letu 1952 z elektrifikacijo, pri čemer so velik delež stroškov krili občani z lastnimi prispevki. S prostovoljnim delom je bila zgrajena tudi avtobusna garaža ter obnovljeno ostrešje na šoli. Tudi za stanovanjsko in poslovno zgradbo v Radoslavcih je bilo danih samo milijon in pol družbenih sredstev, ostalo pa so prispevali občani. Nadalje je bil preurejen prosvetni dom v kinodvorani. Bučkovci so dobili zdravnika, urejena je zobozdravstvena služba. Za vodovod se je pokazala največja potreba v šoli, kjer je čez 400 učencev bilo vsa pretekla leta brez dobre pitne vode.
Krajevna skupnost se je zato odločila za gradnjo vodo-
voda. Z deli so pričeli lani v jeseni in tako so prebivalci Bučkovec končno uspeli: zgradili so vodovod, o katerem so razpravljali že za časa Avstrije. Občani so dali za vodovod 2 milijona 996 tisoč dinarjev, kar pomeni predvsem veliko razumevanje večine prebivalcev za smotrno urejanje skupnih zadev. Za stanovanjski blok so nažgali občani 95 tisoč kosov opeke. Sodelovali so pri tem vsi razen dveh izjem. Čez 6560 prostovoljnih delovnih ur in čez 60 brezplačnih prevozov so prispevali občani. Največ prevozov so dali Moravčani, saj so morali voziti pri izdelavi opeke vodo iz Turje. V stanovanjskem bloku, ki je stal čez 30 milijonov in za katerega so bila dana sredstva iz občinskega stano-
vanjskega sklada, bodo stanovanja za učitelje ter poslovni prostori za pošto.
S sredstvi občinskega cestnega sklada je bila rekonstruirana tudi cesta na Bučkovski breg, podobno je z urejanjem ceste skozi radoslavske gozdove. V Godemarcih je dograjen most, v kratkem pa bodo zgradili tudi most v Radoslavcih ter uredili v Sitarovcih, Bučkovcih in v Drakovcih avtobusne postajne šupe. Vsi ti uspehi dokazujejo, da je krajevna skupnost v Bučkovcih aktivna in da dosega tudi uspehe.	-jm
V Bučkovcih je krajevna skupnost zelo delavna. V nedeljo, ko so proslavili nov delovni uspeh, se je na svečanosti zbralo mnogo ljudi iz domače in sosednjih vasi.
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 20. SEPTEMBRA
8.00 Mladinska radijska igra. Franci Puntar: Packe; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Mirko Ljubič: Dvesto metrov do svobode; 10.30 Pesmi borbe in dela; 11.15 Vedre melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II, 13.30 Za našo vas; 15 05 — 19.00 »Danes popoldne«; 20.00 Vilko Ukmar: Lepa Vida; 20.50 Športna poročila; 21.00 Melodije v izložbenem oknu; 22.10 Godala v noči;
PONEDELJEK, 21. SEPTEMBRA
8.05	Iz arhiva domačih vižarjev; 8.35 Zabavna glasba iz Madžarske in Bolgarije; 8.55 Za mlade radovedneže; 10.35 Naš podlistek — J. Dinesen: Biseri — i; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN — Ing. Milena Lekšan: Važnost jesenskega sajenja sadnega drevja; 14.35 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Zvočni razgledi; 18.45 Na mednarodnih križpotjih, 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe; 22.10 S popevkami po svetu.
TOREK, 22. SEPTEMBRA
8.05	Jugoslovanski pevci popevk;
8.55	Radijska šola za srednjo stop-
njo. Vremenska napoved! 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 KN — Ing. Lojze Hrček: Ugotovitve in sklepi z vinarske razstave;	12.25	Z bolgarskimi in	sovjetskimi	pevci	zabavne	glasbe;	14.05
Radijska	šola	za višjo	stopnjo.	Vla-
do Žlajpah: Olimpijske igre; 15.30
V	torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan
za vas; 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 20.20 Radijska	igra.	Marjan	Marinc:	Ilu-
zije na asfaltu; 21.40 Veseli zvoki.
SREDA, 23. SEPTEMBRA
8.05	Plesni orkester Gene Dersin;
8.55	Pisan svet pravljic in zgodb; 9.10 Slovenski pevci zabavne glasbe; 10.15
V	tričetrtinskem taktu; 10.30 Človek in zdravje; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN — Vet. Stanko Arko: Reja kuncev — neizkoriščena rezerva našega kmetijstva; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Vremenska napoved; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 Iz naših studiov; 20.45—23.00 Gilbert Becaud: ARAN, Opera v dveh dejanjih.
ČETRTEK, 24. SEPTEMBRA
8.05	Slovenske narodne pesmi; 8.25 Romunski in poljski pevci zabavne glasbe; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo. Vlado Žlajpah: Olimpijske igre; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN — Ing. Slavko Cepin: Koliko mleka naj dajo prvesnice; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Turistična oddaja; 22.10 Jazz s plošč.
PETEK, 25. SEPTEMBRA
8.05 Majhni zabavni ansambli; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Slovenski pevci zabavnih melodij: 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN — Ing. Ciril Remic: 42-umi tednik pri gozdnogospodarskih organizacijah; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. Grago Suhi-Majda Klemenčič: štiriperesna deteljica; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu: 20.00 Trideset minut v studiu 14; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih;
SOBOTA, 26. SEPTEMBRA
8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Drago Suhi-Majda Klemenčič: štiriperesna deteljica; 9.40 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze; 10.30 Koroške narodne pesmi; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 KN — Ing. Jože Spanring: Premiki v strukturi poljščin zaradi novih cen; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Novo v znanosti; 20.00 Lepe melodije; 20.30 Sobotni večeri v naših krajih; 21.15 Plesni zvoki; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Radio
Murska Sobota
NEDELJA, 20. SEPTEMBRA
6.00—	9.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 9.05—10.00 Želeli ste — poslušajte I. del.; 10.00—11.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 11.30— 12.00 Na valu 202 (oddaja gospodarsko propagandne službe) 12.00—12.05 Poročila; 12.05—12.4S V nedeljo opoldne (naš nedeljski intervju — mali glasbeni ali vokalni koncert, aktualna beležka, dogodek nedelje, melodije za razpoloženje, Pišta in Franca v vedrem feljtonu); 12.45—13.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.30 —14.15 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.15—15.00 Želeli ste — poslušajte II. del; 15.00—23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
TOREK, 22. SEPTEMBRA
15.00—	17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00—17.10 Poročila, dogodki športne nedelje; 17.10—17.25 Obvestila, reklame in zabavna glasba; 17.25—17.30 Novice in aktualnosti iz naših kolektivov; 17.30—17.40 Domače viže za prijetno torkovo popoldne; 17.40—18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18.00—23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
PETEK, 25. SEPTEMBRA
15.00—	17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 17.00—17.10 Poročila; 17.10 —17.15 Pet minut glasbe; 17.15—17.40 Vsega pomalem — za vsakogar (turistični napotki, redna obvestila, opozorila, reklamni teksti gospodarsko propagandne službe — vmes zabavni zvoki, popevke, narodne viže) 17.40 —18.00 Oddaja v madžarskem jeziku; 18.00—23.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
IZ RAZPRAVE NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE M. SOBOTA;
Uspeh žetve odvisen od setve
Poročilo, ki so ga na zadnji seji poslušali odborniki občinske skupščine Murska Sobota ugotavlja, da je povprečni hektarski donos na nekaj več kot 8 tisoč ha površine zasejane s pšenico v soboški občini 21 meterskih centov, medtem ko je povprečni hektarski donos na okrog 5.800 ha njivskih površin zasejanih z ržjo 13,6 centov in ovsa na 540 ha zasejanih površin 20,4 meterskih stotov.
Povprečno letino, ki je precej manjša od pričakovane, so povzročile neugodne vremenske razmere. Vendar bi morda bili donosi lahko ponekod tudi večji. Samo podatek, da so v družbeni kmetijski proizvodnji porabili čez tisoč kg gnojil po enem hektarju, v zasebni kmetijski proizodnji pa od 200 do 300 kg nam pove, da je zaman pričakovati bolj-
še donose na površinah zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Kaže, da bo v predstoječi setvi potrebno povečati potrošnjo gnojil, posebno na zasebnih površinah. In ker smo pač v največjih pripravah na jesensko setev, bo potrebno med drugim proučiti kakšna in koliko gnojil potrebujejo zemlješča na določenem območju ali v posameznem kraju, saj ne kaže, da bi brez potrebne strokovne analize in ugotovittev trošili gnojila, kot je menil neki odbornik v razpravi.
Kmetijske organizacije so letos planirale v lastni proizvodnji zasejati s pšenico 775 ha, z ječmenom pa 104 ha, medtem ko bodo v pogodbenem sodelovanju zasejale s pšenico 2.814 ha, z ržjo 556 ha in z ječmenom 119 ha površin. Predvidena ostala privatna proizvodnja pa bo znašala 4.611 ha pšenice, 5.057 ha rži in 317 ha ječmena. Razmerje med površinami zasejanimi s pšenico in ržjo bo tudi vnaprej neugodno in si bo potrebno prizadevati, da bi tudi na privatnih površinah sejali čedalje več pšenice.
Kmetijske organizacije imajo na voljo dovolj umetnih gnojil, manjka jim le okrog 9 vagonov semen. Kot vedno doslej, je tudi v času priprav na jesensko setev slišati največ kritik in negodovanja zaradi
pomanjkanja rezervnih delov za strojni park. Kmetijske organizacije že doslej niso mogle opravljati vseh del pravočasno, predvsem zaradi manjših okvar in pomanjkanja nadomestnih delov za stroje, katere pa takorekoč skoraj ni mogoče dobiti na domačem tržišču. Niti za kmetijske stroje domače proizvodnje! V kolikor tudi v prihodnje ne bo mogoče dobiti nadomestnih delov, se lahko zgodi, da bodo dela okrog jesenske setve ponekod v precejšnjem zaostanku, če ob tem upoštevamo še dejstvo da tudi dosedanja mehanizacija ne zadošča potrebam, ki se v kmetijstvu porajajo ob takoimenovanih konicah: žetvi, setvi itd...
Na seji so odborniki razpravljali še o podružabljanju kmetijskih površin, o položaju v živinoreji in o drugih problemih. Sprejeli so mnenje, da je bil plan podružbljanja kmetijskih površin za letos previsok, saj dosedanji rezultati kažejo, da bo od predvidenih 943 ha površin odkupljenih le okrog 40 odstotkov. V prihodnje je torej potrebno več realnosti pri planiranju! Menda tudi ne bi bilo napačno, če bi utrdili in izpolnili sedanje oblike proizvodnega sodelovanja ter pripravili vse tisto, kar pogojuje uspešno kooperacijo. Končno so na seji mnenja, da bo potrebno čimprej razpravljati tudi o ljudeh zaposlenih v kmetijstvu, o njihovih delovnih pogojih, prizadevanjih in problemih. Brez vestnih delavcev s potrebno odgovornostjo do dela tudi najboljša mehanizacija v kmetijstvu ne bo uspešna.
Novo nogometno igrišče:
Uporabno prihodnjo jesen
Nogometno igrišče v Murski Soboti že več let ni odgovarjalo potrebam, kot takšni športni objekti morajo zadovoljiti. Največja pomanjkljivost je bila vsekakor v nepravilnem padcu igrišča. Zato se je po dežju nabirala v sredini igrišča in pred vrati voda, ki ni nikamor odtekala. Blatu na igrišču, se je pridružilo še blato okrog igrišča.
Čedalje bolj se je torej večala potreba po ureditvi igrišča in v mesecu juliju so pri čeli z urejevanjem. Potrebno je bilo napraviti na igrišču ugodne padce in drenažo. To delo pa ni bilo majhno, vendar bo v teh dneh že končano.
Najprej so z igrišča posneli humus, nato so izkopali drenažne jarke, v katere so položili keramične cevi in jih obdali s kamnitimi kroglami. Drenažo so uredili po vsem igrišču. Površino igrišča so potem posuli s 15 cm debelo plastjo gramoza in ga povaljali. Plast gramoza so pokrili s humusom, debelina 15 cm, humusno ploskev pa povaljali in razrezali. Na ta način bo odslej deževnica hitro pronicala in po drenažnih kanalih odtekala z igrišča. Novo igrišče je napravljeno v strešnem
naklonu tako, da se odslej nikjer na igrišču ne bo več zbirala voda, pač pa bo takoj odtekala. Seveda so igrišče tudi odlično zravnali in položili ob njem vodovodne cevi. Tako bo mogoče travo na igrišču ob
Soboški kontrasti so neizčrpni: ob novih zgradbah majhni hlevi. Tako je v Cvetkovi ulici.
UREDILI BODO PARK NA ŠTEFAN KOVAČEVI ULICI
Dela pri kanalizaciji na Štefan Kovačevi ulici gredo h kraju. Dovolj je bilo ropota in jadikovanj okrog neurejenosti te ulice. Okolica pred prvimi bloki je že dobila boljši izgled, še ta teden pa bodo pričeli urejati park. Zemljo bodo preorali, naredili sistem poti in še letos delno zasadili. Spomladi bodo posejali travo.
sušnih dnevih škropiti z vodo.
Za igrišče so izbrali dobro mešanico trav, ki jo bodo posejali koncem tega meseca, ko bodo dela na igrišču zaključena. Seveda bo travnata blazina potrebovala posebno nego: večkratno striženje trave in valjanje. Novo nogometno igrišče bo gotovo eno naj lepših in najboljših tovrstnih objektov v Sloveniji tako po kakovosti, kot po izredno ugodni legi. Še posebej takrat, ko bo primerno urejena tudi okolica igrišča. Čeprav bodo dela zaključena že septembra, pa bo igrišče uporabno šele prihodnjo jesen.	-ič
RAZVOJNI NAČRT »LOČILKE« PREDVIDEVA
Letno milijardo dinarjev
Invalidska delavnica »Ločilka« se s svojimi izdelki iz dneva v dan bolj uveljavlja kot obrat mariborskega podjetja Elektro in splošna montaža. Ločilka ima delovne prostore v »industrijski« četrti Sobote. Prenovljeno podjetje, pomlajen kolektiv.
Odkar obratuje »Ločilka« kot obrat mariborske EM, izdeluje artikle izključno za to
Kuzma Janez, avtoklepar iz Gederovec in Linhart Terezija, uslužbenka iz Veščice; Maluš Vendel, sodnik iz Murske Sobote in Suhadolnik Marija, uslužbenka iz Murske Sobote, Šebok Tivadar, trgovski pomočnik iz Murske Sobote in Škrilec Erika, trgovska pomočnica iz Črnelavec, Prapotnik Milan, kovač iz Vodranec in Pokrivač Marija, kmetovalka iz Koga.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI M. SOBOTA od 7. 9. do 12. 9. 1964
Milan Okretič osmič, z KZSZ Murska Sobota. Ivan Peterka z Obč. skupščine M. Sobota, Ana Munda — drugič iz Krašč, Marija Kološa. Janko Božič, Jože Halas, Roman Škapre
—	drugič Alojz Šarkanj, Alojz Sraka, Jože Cener, Ernest Šiftar — drugič, Stane Jurkovi — tretjič Josip Matjašev, Jože Rajnar. Ernest Kutoš Avgust Knous vsi iz podjetja »Pomurje« M. Sobota. Marija Kramberger, Marija Šuklar, Alojz Horvat iz podjetja »Ledava« M. Sobota. Franc Marton, Marija Marton oba iz Dolge vasi. Ana Kodila petnajstič iz Pečerovec, Jože Cener iz Vanča vasi, Anton Bolkovič — četrtič iz podjetja »Merkur« Murska Sobota. Ivan Kuplen četrtič. Jože Vicetič — desetič; Klara Švare
—	četrtič; Amalija Vereš — drugič, Marija Vukan vsi iz murskosoboške bolnišnice.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA.
podjetje, katerega licenčni program postopoma osvaja. V sedemletnem programu razvoja Ločilke je predvideno nekajkratno povečanje proizvodnje, števila zaposlenih in kvalitativna sprememba strukture kolektiva.
Kot v večini delovnih organizacij imajo tudi v Ločilki težave s strokovnim kadrom, ki poleg zaposlitve ponavadi zahteva še stanovanja, teh pa v Ločilki zaradi pomanjkanja potrebnih skladov nimajo (doslej je podjetje uspelo kupiti le troje stanovanj). Kvalificiran in polkvalificiran kader vzgajajo sami potom tečajev in dopisnih šol. Letos se je v dopisne šole vpisalo 16 članov kolektiva, ki bodo po končani šoli dobili nazive kontrolorjev in polkvalifikacije. Svoje ljudi usposabljajo tudi v HTV in požarni varnosti.
V Ločilki so doslej osvojili proizvodnjo 10, 20 in 35 KV opreme za trafo postaje (stikala). Povpraševanje po to-
OGLEDALI SO SI BENETKE IN TRST
Prejšnji četrtek je sindikalna podružnica uslužbencev občinske uprave v Murski Soboti organizirala dvodnevni izlet v Benetke in Trst. V Benetkah so si ogledali znamenitosti mesta, ter se nazaj grede ustavili še v Trstu.
vrstnih izdelkih je na jugoslovanskem tržišču veliko, v okviru matičnega podjetja pa jih tudi izvažajo (Avstrija). Za uspešno uveljavitev govorijo uspele razstave na velesejmih. Pravijo pa, da jim je veliko pripomogel tudi aroldit kot osnovna surovina za proizvodnjo, ker ima veliko več izolacijske vrednosti od doslej uporabljenega porcelana.
Računajo, da bodo v letošnjem letu izdelali 10.400 komadov gotovih izdelkov, že v naslednjih letih (1965 in 1967) pa se bo proizvodnja povečala za sedem oziroma 13-krat. Temu vzporedno bo sledilo tudi število zaposlenih, ki od sedanjih 51 do 1971. leta poraslo na 177. Za izvedbo sprejetega programa razširitve proizvodnje so potrebni predvsem večji delovni prostori, ki bodo po končani prvi fazi izgradnje obsegali površino 2.500 kvadratnih metrov. Program tudi predvideva, da bo prva etapa izgradnje končana 1965, vendar to ne bo možno zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev, katera bi moral zagotoviti ustanovitelj in matično podjetje. Po predvidevanjih bo znašala investicijska vrednost prve etape okrog 313 milijonov dinarjev. Takrat pa bi bilo moč realizirati okrog 1 milijardo 200 milijonov dinarjev letnega prometa.
Gradnja je upravičena tudi v sedanji investicijski politiki, saj obstoječe kapacitete ne zadovoljujejo jugoslovanskih potreb.
J. Šabjan
Mala kronika
ROJSTVA
Rodile so: Glavač Matilda iz Bukovnice — dečka, Medlic Marija iz Murske Sobote — dečka, Kasaš Marjeta iz Čentibe — deklico, Novak Marija iz Dokležovja — dečka. Marinič Marija iz Boračeva — dečka, Zver Marija iz Bratonec — deklico, Gyoha Magdalena iz Genterovec — dečka, Vogrinec Frida iz Boračeva — dečka, Katič Marta iz Veržeja — deklico, Filipič Angela iz Rakičana — dečka, Hochštater Marija iz Murske Sobote — deklico, Vake Erna iz Radenec — dečka, Križanič Marija iz Mote — dečka, Fras Marija — iz Radenec — dečka, Baša Ana iz Beltinec — deklico, Škrobar Vekoslava iz Krapja — deklico, Šuša Marija iz Rogašovec — dečka. Bukovec Marija iz Nedelice — dečka, Franko Anica iz Puconec — deklico. Fartelj Gizela iz Tešanovec — deklico, Baranja Marija iz Krašči — dečka. Volf Marija iz Aženci — dečka. Kuzma Ivanka iz Ižakovec — dečka, Gornik Marija iz Lendave — deklico. Rantaša Marija iz Bakovec — dečka, Maček Irma iz Beznovec — dečka. Raduha Jožefa iz Gaberja — dečka. Sukič Ema iz Dolnjih Slaveč — deklico, Avguštin Vera iz Lendave — deklico. Kralj Marija iz Črešnjevec — dečka Sladnjak Marija iz Murske Sobote — dečka. Belovič Terezija iz Murske Sobote — deklico, Nemet Marija iz Dolgovaških goric — dečka, Kramberger Ana iz Grab — dečka, Rengeo Kristina iz Mlajtinec — deklico. Smele Kristina iz Črešnjevec — deklico, Gomzi Ana iz Dolgovaških go
ric — dečka, Gonc Magda iz Doline
—	dečka, Štefko Marija iz Bogojine
—	deklico, Tivadar Elizabeta iz Doline — deklico, Feher Helena iz Mostja — deklico, Huzjan Magda i/ Dolgovaških goric — deklico. Kusač Majda iz Podsmreke — deklico, Čiček Ceciliji iz Lipe — deklico. Sever Kristina iz Šalamenec — dečka. Valpotič Ana z Kamenščaka — dečka. Sapač Hermina iz Gradišča — dečka.
SMRTI
Umrli so: Ščančar Vinko, upokojenec iz Rakičana — 62 let; Kozmajer (Antolič) Katarina, oskrbovanka doma onemoglih Rakičan — 72 let; Jerič Vinko, uslužbenec iz Dokležovja — 40 let; Vitez Ludvik, kmet iz Tešanovec — 64 let; Balajc Peter, kmet iz Čikečke vasi — 68 let; Gorčan Franc, upokojenec iz Murske Sobote — 82 let; Rajh Štefan, kmet iz Male Polane — 54 let; Barbarič Jože, tesar iz Kupšinec — 60 let: Markoč (Kuhar )Marija, kmetovalka iz Motovilec — 50 let, Barbarč Aleksander, čevljar iz Gederovec — 70 let, Pucko Emil, zid vajenec iz Precetinci —21 let; Cvetko Vlado uslužbenec iz Murske Sobote — 38 let, Kozak Kristina, delavka iz Beltinec — 68 let, Gjergek Anton, upok iz Murske Sobote — 56 let. Rožai Ludvik, upokojenec iz Lendave — 62 let.
POROKE
Poročili so se:Horvat Martin, uslužbenec iz M. Sobote in Holsedl Ana, laborantka iz Murske Sobote,
4
POMURSKI VESTNIK, 17. septembra 1964
KOMUNALNA BANKA
 MURSKA SOBOTA
VLAGATELJI !
Ob letošnjem svetovnem Dnevu varčevanja pripravljamo za vas posebno presenečenje — žrebanje nagradnih vlog.
Zato se že danes uvrstite med naše vlagatelje!
Sprejmemo vajenca
OBRAT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO
pri Kmetijsko-industrijskem kombinatu »Pomurka« MURSKA SOBOTA sprejme v uk
2 VAJENCA ZA MIZARSKO STROKO
Pogoji: dokončana osemletka, telesno in duševno zdravje. — Interesenti naj vložijo prošnje z življenjepisom najpozneje do 20. septembra 1964. Prošnji naj priložijo spričevalo o uspešno opravljeni osemletni šoli.
KNJIŽNE
IZDAJE
POMURSKE
ZALOŽBE
ZENIT
Zbirka prinaša dela priznanih domačih in tujih pisateljev, ki so že bodisi doma ali v mednarodnem merilu postali pojem klasike.
V letošnji knjižni zbirki »Zenit« bodo izšle tele knjige: Tone Seliškar: Noč in svitanje Zsigmond Móricz: Bodi dober do smrti Vicki Baum: Ljubezen in smrt na Baliju L. P. Hartley: Popolna žena
Vse štiri knjige bodo imele okrog 1700 strani. Cena zbirke v prednaročilu, vezane v platno, znaša 7.500 din, vezane v polusnje 8.300 din. Plačljiva je največ v desetih mesečnih obrokih po 750 din za knjige v platnu in 830 din v polusnju.
Knjigotrška cena bo znatno višja.
Posamezna dela si lahko naročite direktno pri založbi, ki vam bo knjige poslala na vaš naslov takoj po izidu, vendar po knjigotrški ceni, plačljive v najmanjšem znesku po 1200 din.
Zsigmond Móricz:
BODI DOBER DO SMRTI
Znameniti Móriczev roman BODI DOBER DO SMRTI sodi med tista dela v evropski književnosti, ki v tematiki sicer obravnavajo mladega človeka, a jih zaradi prvih globokih življenjskih spoznanj in zaradi pisateljeve prepričljive humanosti in sposobnosti pri oblikovanju najsubtilnejših psihičnih vzgibov z veseljem bere staro in mlado.
Brez težnje po ceneni popularnosti in na učinek preračunane napetosti vodi pisatelj mladega Mišija skozi vse tegobe in radosti vsakdanjega življenja in ga ob prvih globokih razočaranjih notranje očiščuje in plemeniti.
Delo je doživelo ogromen uspeh v številnih knjižnih izdajah, v dramski izvedbi in na filmskem platnu.
(V prihodnji številki nekaj več o knjigi Vickija Bauma: Ljubezen in smrt na Baliju.	C
NAROČILNICA
TU ODREŽITE
IN ODPOŠLJITE
TU ODREŽITE IN ODPOŠLJITE TU ODREŽITE IN ODPOŠLJITE
TU ODREŽITE IN ODPOŠLJITE TU ODREŽITE IN ODPOŠLJITE
TU ODREŽITE IN ODPOŠLJITE TU ODREŽITE IN ODPOŠLJITE
GPS — 2
S to naročilnico nepreklicno naročujem pri POMURSKI ZALOŽBI V M. SOBOTI, KOCLJEVA 7
izvodov
KNJIŽNE ZBIRKE ZENIT
S cenami knjižne zbirke sem seznanjen. Knjižno zbirko naročam na takojšnje odplačilo
na —
obrokov (neustrezno prečrtati).
Naročena posamezna dela bom plačeval v
obrokih, a v najmanjšem ob-
roku po 1.200 din.
Naročnik
kraj
bivanja in točen naslov
pošta
Naslov podjetja
ali ustanove, kjer je naročnik zaposlen
V
dne
1964
(Lastnoročni podpis naročnika)
VSAKO SOBOTO IN NEDELJO OD 7. DO 19. URE KAPELSKA VINA V MALOPRODAJI NA VG KAPELA
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 18. septembra — Irena Sobota, 19. septembra — Suzana Nedelja, 20. septembra — Brane Ponedeljek, 21. septembra — Matej Torek, 22. septembra — Mavricij Sreda, 23. septembra — Slavojka Četrtek, 24. septembra — Nada
dežurna služba
ZDRAVSTVENI DOM M. SOBOTA
18.	septembra dr. Lopert
19.	septembra dr. Rousova
20.	septembra dr. Rousova
21.	septembra dr. Vlajeva
22.	septembra dr. Gruškovnjak
23.	septembra dr. Gregorčeva
24.	septembra dr. Lopert
KINO
MURSKA SOBOTA — od 18. do 20. septembra ameriški barvni vistavisonski film: »Tarzanova največja pustolovščina«; 21. in 22. septembra francoski kinemaskopski film: »Igra resnice«; 23. in 24. septembra ruski film: »Blodnica«.
LENDAVA — od 18. do 20. septembra italijanski film: »Orientalke«: od 21. do 23. septembra romunski vojni film: »Na valovih Donave«.
GORNJA RADGONA — 18. septembra domači film: »Nevesinjska puška«.
SLATINA RADENCI — 19. in 20. septembra ruski barvni film: »Tigri potujejo«; 24. septembra italijanski film: »Sladko življenje«.
LJUTOMER — 19. in 20. septembra francoski barvni film: »Ambiciozna«; 23. in 24. septembra angleški film; »Tudi to je ljubezen«.
KRIŽEVCI pri Ljutomeru — 19. in 20. septembra ameriški kinemaskopski kavbojski film; »Alamo — II. del.
APAČE — 19. in 20. septembra ameriški barvni film: »Tarzanova borba za življenje«; 23. septembra jugoslovanski film: »Reka smrti«.
BUČKOVCI — 20. septembra italijanski kinemaskopski film: »Noč velikega napada«.
BELTINCI — 19. in 20. septembra italijanski film: »Roko in njegovi bratje«.
ČRENSOVCI — 19. in 20. septembra ameriški barvni film: »Kraljica Jansija«.
ŠALOVCI — 19. in 20. septembra zahodnonemški barvni film: »Mompti«.
PRODAM
POSESTVO, polovico, prodam z inventarjem v Bunčanih št. 41, p. Veržej.	M-701
HIŠO, stanovanjsko, ugodno prodam Puconci 68.	M-702
MOPED, dvosedežni, dobro ohranjen, prodam. Javiti se v nedeljo, 20. septembra oJ 9. do 12. ure pri Frasu, Stefana Kovača 11, Murska Sobota.	M-704
HIŠO, novo, enostanovanjsko, prodam. Ogled vsako popoldne v Slatina Radencih št. 26.
HIŠO, 5-sobno, z enim oralom sadovnjaka, prodam. Poizvedbe pri Mariji Vrbnjak, Iljaševci 8, p. Križevci pri Ljutomeru. M-707 SODE, vinske, hrastove in čebelne panje prodam po ugodni ceni. Lojz Šnidarič, Žaga, Logarovci, p. Križevci pri Ljutomeru. M-708 STANOVANJE, dvosobno, s kletnimi prostori v centru Lendave, Kovačeva 6, prodam. Prodajna cena 1,250.000 dinarjev. Vse informacije dobite pri tov. Karelu Štihecu, Rudarska 35, Lendava, vsak dan od 6. do 18. ure.	M-709
11 TON CEMENTA ugodno prodam. Štefan Perš, Lendavska cesta (sejmišče), M. Sobota.	M-715
DVE KRAVI z opremo in ves kmetijski inventar prodam. Geza Luk, Cankarjeva 51, M. Sobota.
M-716
RAZNE KUHINJSKE PREDMETE ugodno prodam. Bakovska 3, Murska Sobota.	M-710
KORUZIŠČE (koruzno slamo) dam tistemu, ki mi potrga koruzo na njivi v izmeri 50 arov. Lendavska 26, M. Sobota.	M-711
MAGNETOFON »Grundig« tk 23. avtomatic, ugodno prodam. Franc Köveš, Orlovšček (državno lovišče), p. Črensovci.	M-712
HIŠO z gospodarskim poslopjem, zidano, in 5 ha zemlje okrog hiše, ugodno prodam v Hrastju-Moti. Vinko Sčančar, Hrastje-Mota 64, p. Slatina Radenci.	M-713
zaposlitve
GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi začetnico, sprejmem. Ing. Giily, Aškerčeva 17, Maribor.
M-717
DRAKULIĆ S.: Nemirne rijeke. Zagreb, (Lykos) 1959.
BABITS M.: Összegyüjtött versei. Budapest 1963.
ASKENAZY L.: Pasje življenje. Ljubljana 1963.
RUKOMETNI SAVEZ JUGOSLAVIJE, Rukomet. Beograd 1962.
ZEČEVIĆ K.: Fudbal. Beograd 1961.
ODBOJKARSKI SAVEZ JUGOSLAVIJE, Odbojka. Beograd 1962.
BOKSERSKI SAVEZ JUGOSLAVIJE, Boks. Beograd 1962.
SAVEZ KLIZAČKIH I KOTURAŠKIH SPORTOVA JUGOSLAVIJE, Hokej na ledu. Beograd 1963.
STOJANOVIĆ I.: Medicina u planini. Beograd 1961.
RAGBI ZAVEZ JUGOSLAVIJE. Ragbi. Beograd 1963.
MARJANOVIĆ J.: A népfelszabaditó háboru a népi forradalom Jugosláviában 1941—1945. Novi Sad 1959.
ENOTNA poštna-telegrafsko-telefonska tarifa za notranji promet in poštna tarifa za mednarodni promet. Beograd 1961.
RANKOVIĆ A.: A Jugosláv kommunista szövetseg szervezés-politikai feladatairól. Novi Sad 1958.
A JUGOSZLAV kommunista szövetség statutuma és a hetedik kongresszus határozata. Novi Sad 1958.
VOŠNJAK M.: Kri in vino. Ljubljana 1963.
CESAREC A.: Izabrane pjesme. Zagreb 1961.
JORGOVANIĆ R.: Izabrane pjesme. Zagreb 1961.
MILKOVIĆ Z.: Izabrane pjesme. Zagreb 1961.
MATOS Anton G.: Izabrane pjesme. Zagreb 1962.
PAVIĆ N.: Izabrane pjesme. Zagreb 1962.
KRKLEC G.: Izabrane pjesme. Zagreb 1961.
KRANJČEVIČ Silvije S.: Izabrane pjesme. Zagreb 1962.
PRERADOVIĆ P.: Izabrane pjesme. Zagreb 1963.
UJEVIĆ T.: Izabrane pjesme. Zagreb 1962.
MAŽURANIĆ I.: Smrt Smail-age Čengijića. Zagreb 1963.
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj k tričlanski družini. Belinger, Lendavska 10-b, Murska Sobota.	M-703
Izgubljeno
ZLATO URO sem izgubil v Murski Soboti. Zadaj je vgraviran napis: »10 let v Pomurskem tisku«. To je spominska ura, zato še posebej naprošam najditelja, da jo proti nagradi vrne ali pošlje upravi Pomurskega vestnika.
JOPICO temno zelene barve sem izgubila na ulici Štefana Kovača. Opaženo osebo prosim, da mi jo proti nagradi vrne v upravi Pomurskega vestnika.	M-714
agencija
REALITETNA AGENCIJA. POSLOVALNICA PTUJ nujno potrebuje več sto različnih motornih vozil, raznovrstnih strojev za kmetijstvo, obrt in industrijo.
Prodajalci iz zasebnega in družbenega sektorja se naj zglasijo v pisarni Agencije, Ptuj, Krempljeva ulica 8 ali pri predstavniku te poslovalnice Janezu Eilecu v Murski Soboti, Mala ulica 2 — ob nedeljah od 7. do 12. ure.
V nedeljo vam bo gostilničar PUHAN iz Bogojine pripravil domače koline z bujto repo, krvavicami in drugimi prekmurskimi specialitetami.
Postregel vam bo tudi s prvovrstnimi kakovostnimi vini. Igrala bo odlična godba. — V nedeljo torej na svidenje na kolinah v Gostilni PUHAN v Bogojini!
KMETIJSKI KOMBINAT GORNJA RADGONA
Razprodaja osnovnih sredstev
KMETIJSKI KOMBINAT GORNJA RADGONA razpisuje JAVNO LICITACIJO
za prodajo vinskih in jabolčnih sodov, preš, sadnih mlinov, krožnih žag, bran, sejalnic, obračalnikov, konjskih grabelj, plugov, vinogradniških škropilnic, moških dvokoles, vozov itd.
Licitacija bo:
—	23. septembra 1964 ob 8. uri na obratu Lutverci in ob 11. uri na obratu Črnci;
—	24. septembra 1964 ob 8. uri na obratu Janžev vrh (30 sodov, 1 mlatilnica »Zmaj« in 1 preša).
»MLINOPEK« : direktor
Delavski svet »MLINOPEKA«, PODJETJA ZA PROMET IN PREDELAVO ŽITA, MLEVSKIH IZDELKOV IN KRMIL MURSKA SOBOTA razpisuje delov. mesto
DIREKTORJA
Pogoji:
—	Višja strokovna izobrazba s 3-letno prakso na vodilnih mestih v gospodarstvu
—	Srednja strokovna izobrazba z 10-letno delovno dobo na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu.
—	Visokokvalificirani delavec mlinarsko-pekovske stroke z 10-letno delovno dobo na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu.
Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve, šolske in strokovne izobrazbe sprejema delavski svet podjetja do 20. septembra 1964.
MODNO BLAGO
OBAL	- PUNTIGAM
Badkersburg	Mureck
KZ »MURSKO POLJE« : osnovna sredstva
KMETIJSKA ZADRUGA »MURSKO POLJE« KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
bo prodala
NA JAVNI LICITACIJI
25. septembra 1964 ob 9. uri pred skladiščem zadruge v Ključarovcih naslednja osnovna sredstva:
—	1 TRAKTOR »DEUTZ«, REGISTRIRAN ZA LETO 1964
—	2 TRAKTORJA FE 20, REGISTRIRANA ZA LETO 1964
—	1 slamoreznico, traktorske pluge, silosni kombajn, žitne in travniše brane,
reporeznice, zaprašilca, škropilnice in jermenice za traktor.
Ogled strojev od 20. do 25. septembra 1964 v zadružnem skladišču v Ključarovcih.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in prerani izgubi našega dragega soproga, očkota, brata, strica, svaka in zeta
Vlada C vetka
IZ MURSKE SOBOTE
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam v naši žalosti prvi stali ob strani, z nami sočustvovali in nam pismeno ali osebno izrazili sožalje. Prisrčno se zahvaljujemo vsem njegovim prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali številne vence in cvetje. Posebna zahvala organizatorjem NK »Sobota«, ObZTK, NP Murska Sobota, govornikom Cugu, Obersnelu, Šticlu in Hojerju, častni straži, godbi in pevcem.
Murska Sobota, 10. septembra 1964.
Zahvaljujoča žena Šarika, sinovi Vlado, Dušan in Bojan, brata Jože in Ernest z družinami, sestra Anica z otrokom in ostalo sorodstvo.
POMURSKI VESTNIK — Ust izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Ust pošiljamo samo po	— Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje
- Naročniški in oglasni oddelek: M. S.. Kidričeva 43. gas. dom telefon 21-064 — Naročnina celotna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11-1-365
POMURSKI VESTNIK, 17. septembra 1964
5
18. in 19. septembra II. vinski sejem na Kapeli. Gostilničarji in trgovci — združite obisk III. pomurskega sejma z ugodnim nakupom pristnih kapelskih vin.
Prodajalna »USNJE« vam nudi:
vso usnjeno galanterijo vse potrebščine za
—	ČEVLJARSTVO
—	TAPETNIŠTVO
—	SEDLARSTVO
in jermenje vseh vrst
Za ugoden nakup se toplo priporoča kolektiv poslovalnice »Usnje«.
DRŽAVNO PRVENSTVO V STRELJANJI
Karel Turner 15. v državi
Te dni je bilo v Ljubljani 19. državno strelsko prvenstvo, katerega so se udeležili vsi najboljši jugoslovanski strelci. Kot edini pomurski predstavnik, je že drugič na državnem prvenstvu nastopil tudi član ObSO Murska Sobota, Karel Turner ter dosegel soliden rezultat. V tekmovanju z MK puško serijske izdelave CZ je dosegel 511 krogov od 600 možnih ter zasedel 15. mesto, kar je nov pomurski rekord.
Uspeh je vsekakor razveseljiv, kaže pa, da je plod vestnejših priprav od lanskega leta, ko je zasedel 83. mesto. Omenim naj še, da je naš tekmovalec tokrat za seboj pustil nekatere znane strelce, med njimi državnega rekorderja Vučkoviča iz Zagreba, Planinca iz Ljubljane in druge, kar tudi kaže, da je bila konkurenca zelo huda. Zanimalo me je kako je Turner dosegel ta uspeh, zato sem mu postavil dve vprašanji:
Povej mi prosim nekaj misli iz državnega prvenstva in kako si dosegel ta svoj največji uspeh?
Letošnje državno prvenstvo je bilo organizacijsko zelo dobro pripravljeno, toda tudi konkurenca je bila zelo huda. K mojemu uspehu so vsekakor pripomogle vestnejše priprave in pa strelišče na Dolenski cesti v Ljubljani, ki je za mene že domače. Dobro pa mi služi tudi novi daljnogled, ki je domače proizvodnje.
Rekel si, da imaš novi daljnogled. Ali bi mi lahko povedal, kako to, da si šel od ruskega na domačega?
Za novi daljnogled, ki je izdelek Tosove tovarne v Ljubljani sem se odločil zato, ker je manjše dimenzije in bolj praktičen od prejšnjega.
SREČANJE HOKEJSKIH REPREZENTANC SLOVENIJA : HRVATSKA V MURSKI SOBOTI?
Te dni je bilo v Murski Soboti posvetovanje, ki ga je imel sekretar Zveze za hokej na travi Slovenije tov. Libersal s člani strokovnega odbora za hokej pri ObZTK v Murski Soboti. Na njem so razpravljali o 15. obletnici hokeja v Sloveniji ter o stanju hokeja v Sloveniji ter o stanju hokeja v Pomurju in Sloveniji nasploh. V zvezi s tem so sklenili, da bo ob praznovanju 15. obletnice hokeja v Sloveniji dvoboj reprezentanc Slovenija : Hrvatska v Murski Soboti ali v Celju. Poleg tega bi bil eden ali dva kvalitetnejša turnirja v hokeju na travi z udeležbo dveh klubov iz Hrvatske ter po enega kluba iz vzhodne in enega kluba iz zahodne slovenske hokejske lige. Turnir bo v Murski Soboti. Nadalje so sklenili, da se bo prvenstvo Pomurja oz. vzhodne slovenske lige v hokeju na travi v letošnji sezoni ponovno odvijalo na jesen in spomlad, ne kakor je to bilo v pretekli sezoni.
je pa tudi cenen. Zato priporočam, tudi ostalim strelskim organizacijam da si ga preskrbijo, kajti streljanja brez daljnogleda si danes več ne morem zamišljati.
F. Maučec
Karel Turner med treningom
SLOVENSKA CONSKA LIGA — VZHOD
Drugi poraz Nafte
Drugo kolo prvenstva v slovenski conski ligi — vzhod pomurskima predstavnikoma, Nafti in Grafičarju ni prineslo pričakovanega uspeha. Oba sta ostala brez točke. Nafta je na svojem igrišču doživela že drugi zaporedni poraz, Grafičar pa je po uspešnem startu doživel hud poraz v Slovenskih Konjicah.
NAFTA : FUŽINAR 2:3 (0:0)
V drugem kolu je doživela Nafta nepričakovan poraz od Fužinarja iz Raven, čeprav je bila v prvem polčasu v terenski premoči in imela več
zrelih priložnosti za gol, katere pa napadalci niso izkoristili. Začetek drugega polčasa je pripadel borbenim gostom iz Raven, ki so v nekaj minutah izkoristili nesigurnost obrambe Nafte ter povedli s 3:0. Za tem je tudi Nafta uredila svoje vrste ter začela resneje ogrožati vrata Fužinarja, vendar ji ni uspelo drugega kot rezultata znižati na 3:2. Po prikazani igri bi najbolj odgovarjal neodločen rezultat. Tekmo je dobro sodil Bolkovič iz Murske Sobote. Za Nafto sta bila uspešna Gobec (11 m) in Furšt.
KONJICE : GRAFIČAR
5:1 (2:0)
Nogometaši Grafičarja so v drugem kolu v Slovenskih Konjicah doživeli nepričakovani visok poraz. To še tembolj preseneča, ker je moštvo Grafičarja predzadnjo nedeljo visoko odpravilo Dravo iz Ptuja. Edini gol za Grafičarja je dosegel Fijuk. Tekmo je sodil Pavlič iz Celja.
Prihodnjo nedeljo bo vsekakor zelo zanimivo srečanje med pomurskima ekipama Grafičarjem in Nafto v Rakičanu.
PUCONCI
ŠE NAPREJ V VODSTVU
V	prvem kolu jesenskega dela prvenstva v pomurski košarkarski ligi ni prišlo do presenečenj. Favorita Puconci in Sobota sta zanesljivo zmagala. medtem ko se je srečanje med Lendavo, ki ni nastopila in Grafičarjem končalo brez borbe z 20:0 za Grafičar.
POMURSKA KOŠARKARSKA LIGA
Rezultati VI. kola:
Radenci : Sobota 39:59
Puconci : Rakičan 61:47
Lendava : Grafičar 0:20
ŠTAJERSKA ROKOMETNA LIGA
BELTINCI: KOVINAR (M) 15:15 (9:9)
V	prvenstveni tekmi štajerske rokometne lige sta se ekipi Beltinec in Kovinarja iz Maribora razšli z neodločenim rezultatom 15:15 (9:9). Rokometaši Beltinec so sicer imeli pobudo skozi celo tekmo, saj niti enkrat niso dovolili gostom, da pridejo v vodstvo. Proti koncu obeh polčasov pa so igrali taktično slabo in dovolili gostom, da so obakrat rezultat izenačili Beltinčane pa je oškodoval tudi pristranski sodnik Kosi iz Maribora, ki je na trenutke sodil pod sugestijo igralcev Kovinarja. Poleg tega je priznal zadetek za Kovinarja, ko žoga sploh ni prešla golovo črto.
Beltinci: Horvat, Šraj 5, Kokalj 1, Kovač 2. Kovačič 3, Števančec, Klemenčič 2, Balažic 1, Hartman 1, Žižek.
40
let nogometa
v pomurju
12
Športni klub Mura je v letu 1939 praznoval 15-letnico obstoja kluba. Ob praznovanju, ki je bilo 13. avgusta 1939 je bilo na sporedu več športnih tekmovanj. Poleg nogometnih tekem. kjer so se srečali nogometaši SK Ljubljane in SK Mure, v predtekmi pa reprezentanca Prlekije in Mure B (reprezentanco Prlekije so sestavljali igralci Ormoža, Ljutomera in Radgone), so bila tudi tekmovanja v plavanju in tenisu. Omenimo naj, da se je prav v tem letu močno razvila plavalna sekcija, katere člani Šerbec, Cvetko, Hradil, Lajnščak, Mesarič in Rušanov so dosegli vidne rezultate.
Kot pomemben dogodek za leto 1939 je tudi ustanovitev Nogometne zveze Slovenije v Ljubljani, katere ustanovni občni zbor je bil 19. novembra 1939. leta Prej je namreč v Ljubljani obstojala le nogometna podzveza, tekmovanje pa se je odvijalo v 3 skupinah (ljubljanski, celjski in mariborski). Vsaka skupina je imela prvi in drugi razred. Prvak Slovenije je bil določen na ta način, da so se v finalni del tekmovanja uvrstila tri prva moštva iz ljubljanske in mariborske skupine ter 2 iz celjske skupine prvo razrednega tekmovanja. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo 49 delegatov, med katerimi je SK Muro zastopal Janez Nemec. Na novo ustanovljena NZS je bila razdeljena na 4 podzveze. ki so razen enotne slovenske lige vodila podzvezna tekmovanja. Ker so se v enotno
slovensko nogometno ligo uvrstili kot že prej navedeni finalisti, se moštvo) SK Mure ni uvrstilo v ta najkvalitetnejši slovenski razred, temveč je skupno s SK Lendavo nastopalo v mariborski podzvezi. V letu 1940 je nogometno moštvo SK Mure brez izgubljene tekme zasedlo prvo mesto v mariborski nogometni podzvezi ter si s tem pridobilo pravico do kvalifikacij za vstop v Slovensko nogometno ligo. Toda zaradi napada na Jugoslavijo leta 1941 do kvalifikacij ni prišlo. Svojo zadnjo tekmo je moštvo SK Mure odigralo z moštvom SK Lendava, katere rezultat je bil 4:1 za SK Muro.
 S tem smo obdelali razvoj nogometa v Pomurju vse do druge svetovne vojne, odnosno nogometna kluba SK Mura in SK Lendava, katera sta bila kot edina registrirana kluba. Znano pa je, da se je nogomet igral tudi v raznih drugih krajih Pomurja kot Ljutomeru. Beltincih, Veliki Polani in še drugod, le da v teh krajih ni prišlo do registriranja klubov in vključitve v prvenstvena tekmovanja. Vemo tudi, da se je nogomet dosti prej začel v Pomurju igrati kot leta 1924, ko je prišlo do ustanovitve prvega kluba SK Mure v Murski Soboti.
Štiridesetletnica razvoja nogometa v Pomurju je torej obletnica ustanovitve športnega kluba Mure, čeprav so nogomet v Lendavi morda začeli prej igrati kot v Murski Soboti, saj so nogometaši SK Mure prvo tekmo odigrali prav z nogometaši iz Lendave.
(nadaljevanje prihodnjič)
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Sobota: Triglav 1:2 (1:1)
Nogometaši Sobote so v nedeljo doživeli svoj tretji zaporedni poraz. Tokrat so jih premagali na njihovem igrišču nogometaši Triglava iz Kranja, čeprav je bila Sobota tehnično in terensko nadmočna, kar zlasti velja za prvi del igre. V prvem polčasu je Sobota igrala lepo. zlasti napad, ki si je ustvaril nekaj stoodstotnih priložnosti za gol, katere pa nespretni napadalci niso izkoristili. Gostje iz Kranja, ki so redko prišli pred vrata Sobote, so izkoristili dva prosta strela in s tem dosegli zmago. Tekmo je dobro sodil Blekač iz Šoštanja.
Prihodnjo nedeljo igra Sobota z Železničarjem iz Maribora.
POMURSKA NOGOMETNA LIGA
BRAZDA PREMAGALA PUCONCE
V četrtem kolu pomurske nogometne lige je najbolj presenetilo mo-Puconcih premagalo domače moštvo, štvo Brazde iz Dobrovnika, ki je v V ostalem so bili več ali manj pričakovani rezultati. Tekma med Turniščem in Radgono je bila preložena.
Tabela:
Rezultati IV. kola:
Beltinci : Bogojina 10:3 Gradbenik : Pušča 8:2 Sobota B : Šalovci 3:0 Puconci : Brazda 1:4 Veržej : Bakovci 2:3
SOBOTA : TRIGLAV 0:0
Tudi mladinsko moštvo Sobote je bilo v srečanju s Triglavom iz Kranja neučinkovito ter izpustilo zmago iz rok. Kljub temu pa se s 5 toč kami nahaja v vodstvu SML.
OBČINSKA LIGA M. SOBOTA
ZMAGA TEHNOSTROJA V DOKLEŽOVJU
V tretjem kolu občinske nogometne lige Murska Sobota je poskrbel za posebno presenečenje novinec Tehnostroj iz Ljutomera, ki je premagal doslej še neporaženo Dokležovje v gosteh. Preseneča tudi zmaga novinca Borejec nad Tišino, medtem ko je bila zmaga Vrelca nad Križevci pričakovana.
Rezultat III. Kola:
Dokležovje : Tehnostroj 2:5 Vrelec : Križevci 2:1 Tišina : Borejci 2:3
OKRAJNA ROKOMETNA LIGA —
VZHOD
VELIKA NEDELJA V VODSTVU
V	drugem kolu okrajne rokometne lige — vzhod je presenetila Velika Nedelja, ki je premagala Radgono in se prebila na čelu tabele. Preseneča tudi zmaga Radenec nad Mladincem, medtem ko je bila zmaga ESŠ nad Krogom pričakovana. Tekma med Lendavo in Ljutomerom pa se je končala brez borbe s 5:0 za Lendavo, ker Ljutomer ni nastopil.
Rezultati II. kola:
Radenci : Mladinec 11:10 Lendava : Ljutomer 5:0 ESŠ : Krog 36:13 V. Nedelja : Radgona 12:10
V	vodstvu je Velika Nedelja pred ESŠ in Lendavo, vsi imajo po 4 točke itd.
TIŠINA IN MURA ODSTOPILA
V	prvem kolu medobčinske rokometne lige za člane sta bili odigrani le dve tekmi, ker sta ekipi Mure in Tišine odstopili od nadaljnega tekmovanja. Dosežena sta bila naslednja rezultata:
Sloga : Agroservis 29:17 Elan : ESŠ B 22:3
MEDOBČINSKA LIGA — ČLANICE
ESŠ in KROG ZMAGALA V GOSTEH
V prvem kolu medobčinske rokometne lige za članice je bilo najzanimivejše srečanje med ŠZD in Beltincami, katero se je končalo neodločeno. V ostalem sta ESŠ in Krog dosegli visoki zmagi v gosteh, ekipa Elana pa je brez težav premagala Muro.
Rezultati I. kola:
Elan : Mura 13:2 ŠZD : Beltinci 6:6 Sloga : Krog 4:12 Rakičan : ESŠ 8:24
MEDNARODNI NAMIZNI TENIS V
RADENCIH
PRI MOŠKIH OLIMPIJA, PRI ŽENSKAH LOKOMOTIVA
Pretekli teden je bilo v Radencih meddržavno namiznoteniško tekmovanje med prvorazrednima ekipama Lokomotive iz Bratislave ter Olimpije iz Ljubljane. Pri moških je zmagala Olimpija z rezultatom 5:3, pri ženskah pa Lokomotiva s 3:2. Najboljši pri moških je bil Vecko, (Olimpija) pri ženskah pa Bosa (Lokomotiva), ki sta ostala neporažena.
KEGLJAČI NAFTE IZPADLI 
V nadaljevanju prvenstva kegljaške zone Čakovec so kegljači Nafte iz Lendave doživeli nepričakovan poraz od Zanatlije iz Čakovca s 706: 763 podrtimi keglji v borbenih partijah ter tako izpadli iz nadalnjega tekmovanja. To je vsekakor največje presenečenje tega tekmovanja, saj so bili pred pričetkom tekmovanja kegljači Nafte najresnejši kandidati za uvrstitev v sam vrh tabele. Graje vredno je nešportno ponašanje nekaterih standardnih igralcev Nafte, ki so z nerednim prihajanjem na treninge, kakor tudi na same tekme prispevali k neuspehu ekipe.
tekme
NEDELJA, 20. SEPTEMBRA 1964
M. SOBOTA: ob 9. uri Sobota A : Sobota B, pionir., del. Vezjak, ob 10. uri Sobota II Radgona, del. Vezjak. — TURNIŠČE: ob 15. uri Turnišče Pušča, del. Banič. — BOGOJINA: ob 10. uri Bogojina : Gradbenik, del. Sabo. — DOBROVNIK: ob 15. uri Brazda : Beltinci, del. Lutar. — BAKOVCI: ob 14. uri Bakovci : Puconci, pionir., del. Senčar; ob 15. uri Bakovci : Puconci del. Senčar. — ŠALOVCI: ob 10. uri Šalovci : Veržej, del. Flisar. — RAKIČAN: ob 9. uri Grafičar : Nafta, ml., del. Gumilar. — LJUTOMER: ob 15. uri Ljutomer : Vrelec, del. sodnik. — TIŠINA: ob 14. uri Tišina pionir. : Grafičar pionir., del. sodnik; ob 15 uri Tišina : Križevci. del. sodnik. — DOKLEŽOVJE: ob 15. uri Dokležovje : Borejci, del. sodnik.
Suspendiran je Komel Marjanovič, igralec NK Veržej zaradi neredov na tekmi Veržej : Bakovci.
NEDELJA. 27. SEPTEMBRA 1964
TURNIŠČE: ob 15. uri Turnišče Radgona, del. Banič. — M. SOBOTA ob 10. uri Pušča : Veržej, del. Koblencar. — KRIŽEVCI: ob 15. uri Križevci : Ljutomer, del. sodnik.
Ostali klubi so prosti.
NP — M. Sobota
Franc
Šrimpf
beg v jutro
34
roman
deset: ena, dve, tri .. šest.. osem .. Bračka je oblival smrtni znoj. toda od cevi se ni niti premaknil. Niti za milimeter. Kakor da bi bil prilepljen na njo. Tudi glasu ni spravil iz sebe ... Deset... DESET! ... Bračko je s poslednjim naporom povlekel za pas, ki se je odtrgal. Padal je na tla ...
Moral se je opravičiti ženski, ki ji je zbil knjigo iz rok. Bilo mu je nerodno, toda to bi utegnil biti povod za razgovor, si je mislil že nekoliko zbujen.
Bračko se je ogledal po sebi in tuj se je zdel sam sebi. Pogledal se je v stensko ogledalo in se začudil upadlemu obrazu. Medla svetloba ga je delala suhega. Ličnici sta mu močno izstopili. Po obrazu so bile zasajene redke kocine. Kostanjevi lasje so mu skuštrani padali na visoko, nekoliko nazaj potegnjeno čelo. Nehote si je šel z roko med nje in si jih poravnal. Nos mu je ostro silil iz obraza. Vse drugo, od obraza navzdol, je bilo v sivi uniformi. Bila mu je prevelika in hlače so mu segale do tal. Potegnil si jih je kvišku in močneje zategnil pas.
»Okrepčaj se malo!« je rekel Greming in mu ponudil kozarec. Segel je po njem in izpil. Bilo je žganje.
»Bi še enega,« je ponujal stari.
»Bi,« je privolil Bračko in izpil.
Greming je postavil steklenico na mizo in stopil k oknu. Molčala sta ...
»Mislim, da so prišli,« je rekel čez nekaj časa, ko je še vedno stal pri oknu in strmel v temo.
Takoj zatem je Bračko zaslišal rahlo trkanje na vrata in Greming je šel odpirat.
Vstopili so trije oboroženi moški, pravzaprav so bili še fantje. S starim so se pozdravili tiho, prijazno. Greming je tudi njim ponudil žganje. Potem jim je predstavil Bračka in segli so mu v roko.
»Pohiteti bomo morali,« je rekel eden izmed njih. Govoril je mehko, nekoliko zategnjeno koroško narečje.
»Malo se odpočijte! Imate kaj novic?« je vprašal Greming.
»Skoraj bi bil pozabil,« je zopet rekel isti in segel z roko v torbo, ki jo je imel obešeno prek hrbta, in izvlekel iz nje nekaj papirjev. »Pa še naprej daj!«je rekel
»Tako! Zdaj gremo.« Poslovili so se od Greminga. »Imamo še dolgo pot. Si pripravljen?« se je obrnil k Bračku, ki je molče spremljal prvi stik s partizani. »Kako ti je ime?« ga je vprašal tisti, ki je ves čas govoril.
»Franci,« je odgovoril Bračko.«
»Imaš orožje?« ga je spraševal dalje.
»Ne.«
»Boš ga že dobil pri naših. Mi, tu, ga nimamo na pretek. Čez tri dni se zopet vidimo.« je zaklical Gremingu in odpravili so se tako hitro, da je Bračko komaj utegnil podati staremu Gremingu roko in se mu zahvaliti za to, kar mu je storil.
»Saj se bomo še videli,« je rekel Greming. »In dobro se drži, fant!« mu je rekel, ko so bili že čez prag.
Bračko je stopil z njimi v noč, ki je bila kakor zavesa obešena prek hiš v vasi, prek dreves in prek sveta. Zgrnila se je tudi okolica in okoli treh fantov, med katerimi je hodil. Bilo je temno, toda ni bilo tiho, kajti murni so žagali skozi zrak, neutrudeno in glasno, in nekje je lajal pes, prav tako neutrudeno in glasno in vedno v enakih presledkih.
Hodili so molče in moče je vsak izmed njih hodil s svojimi mislimi.
Pravzaprav je bilo treba največ misliti na pot in na to, da jim ne bi kdo prišel na pot. Toda to je bila naloga prvega, tistega, ki je govoril z Gremingom, Bračko je hodil tretji in je zato lahko povsem prepustil skrb za pot njima, ki sta hodila pred njim.
Bil je hkrati vznemirjen in obenem pomirjen. Vznemiril ga je novi položaj, v katerem se je znašel in ki je zaposljeval vso njegovo telesnost, vsaj to prvo uro, ki jo je že odhodil. Gledal je okoli sebe in pred sebe in vendar ni videl ničesar, ne samo zato, ker ni bilo nič videti in ker je bila noč temna, temveč zaradi napetega stanja, ki je popuščalo, ko je začela nastopati utrujenost. Kakor je sprva še z radovednostjo in z odgovornostjo, vsaj do samega sebe, sodeloval pri pohodu, tako je polagoma prenesel to odgovornost na prvega in na drugega, ki sta hodila pred njim, čeprav ju je spoznal komaj pred kratkim. Polagoma, toda pozneje vedno bolj, se jima je zaupal in čez čas je že popolnoma odmislil pot, po kateri je hodil, in nevarnosti, ki bi se utegnila pojaviti za to ali za ono hišo, za tem ali za onim ovinkom, za to ali za ono hosto ali sredi nje.
V tej drugi ali morda že celo tretji uri hoje po dolini in v goro in zopet nazaj je že samo hodil, mehanično, kot stroj, četudi je čutil, da ga bolijo noge in da bi najraje sedel in zaspal med temi tujimi drevesi.
Nadaljevanje prihodnjič
»AGENCIJA SLOVENIJA« PROKUPAC IN MERKUR
Pod zelo ugodnimi pogoji posredujemo kmetijskim zadrugam in drugim gospodarskim organizacijam
GROZDJE »PROKUPAC«
za predelavo. Dobava takoj. Vagonske količine od 5 do 6 ton dalje.
Za vas pa lahko prodamo vagonske količine
KROMPIRJA »MERKUR«
Naročila za grozdje in ponudbe za krompir pošljite na naslov:
»AGENCIJA SLOVENIJA«, Ljubljana, Kotnikova 16, telefon 30-194.
III. POMORSKI SEJEM
OD 12. DO 20. SEPTEMBRA V GORNJI RADGONI
Vsak dan ob 17. uri — MODNA REVIJA
V nedeljo nova presenečanja - ŠE IZDATNEJŠI POPUSTI PRI NAKUPU BLAGA
Sejmska sobota je namenjena našim lovcem
Iz uprave sejma smo izvedeli, da III. pomurski sejem ne bo podaljšan
6
POMURSKI VESTNIK, 17. septembra 1964