Savinjski vestnik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA
Caie, sobota, 24. oktobra 1953
LITO VI. — STEV. 42 — CENA 8 DIN
Ureja uradniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, TitOT trg 1.
Pošt. pr. 12. Tel. 20-0?. Cek. račun 620-Т-23в
pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 100, polletna 200. cele-
Utna áflO din. Izhaja Tsako soboto. Poitaiaa
plačana т fotovim.
24. oktober —
Dan OZN
Огдашгас1џ združenih narodov je po-
svečen 24. oktober kot Dan združenih
narodov. Na ta dan bodo vsi narodi
sveta globlje pomislili na organizacijo,
ki je bila rojena v strahovitem vojnem
pustošenju in katere cilji so bili že ob
nastanku, obvarovati svet pred ponov-
no krvavitvijo, uravnovesti sile na
svetu in jih pripraviti do medsebojne-
ga spoštovanja, zlasti pa do spoštovanja
mulih narodov, ki so prepogosto po-
stali plen in žrtev imperialističnih sko-
min.
Ni dvoma, da je Organizacija zdru-
ženih narodov, kot naslednica slabo-
krvnega Društva narodov, skozi ves po-
vojni čas z uspehi krviarila naš planet,
rešila vrsto napetosti, odvrnila mnogo-
kje nasprotujoče si sile, da bi zanetile
nov svetovni požar. Poleg teh političnih
uspehov je OZN v mnogih primerih
uspešno reševala socialna vprašanja za-
ostalih narodov, urejevala je težnje na-
rodov k osamosvojitvi, reševala spore
nacionalnega in političnega značaja,
priskočila na pomoč otrokom, človeko-
ljubno zatirala bolezni in ostale vzroke
bede, ki so se lotevali celotnih ljudstev,
zdaj tu, zdaj tam.
Navedem naj samo nekatere primere:
V Korejskem spopadu se je OZN po-
srečilo zajeziti svetovni spopad, po-
srečilo se ji je zaskočiti pot agresiji,
čeravno je bilo prelite mnogo krvi.
Uspela je privesti pred svoj forum
vprašanje rasne diskriminacije, posre-
dovala v perzijskem petrolejskem spo-
ru, v egiptovskem sporu, vprašanje
Azije je kolikor je bilo mogoče speljala
na platformo nekrvavega reševanja itd.
Vsi ti uspehi in napori OZN so nam
več ali manj znani, saj smo jim, sproti
sledili. Brez dvoma pa na OZN in nje-
ne naloge ter uspehe ne gledajo diplo-
mati različnih držav tako optimistično,
tako človekoljubno in dobrohotno. Ne-
katere vlade, predvsem vlade velikih
sil, se čutijo kot nekakšni botri te or-
ganizacije in so prepričani, da je ta
organizacija njihova, ne tribuna celot-
nega človeštva. To se je v delu OZN
poznalo pri vsakem večjem problemu,
ki ga je organizacija načela. Dostikrat
se je svet prepričal, da velike sile s
svojo m,irovno agitax:ijo na zunaj ne
mislijo resno, da se ne morejo pomiriti
z dejstvom enakopravnosti vseh naro-
dov, ni jim šlo v račun, da bi tudi mali
narodi imeli pravico enakopravnega
soodločanja. Ravno zaradi takega sta-
lišča je danes nerešenih še veliko pe-
rečih vprašanj, kot vprašanje Nem-
čije, vprašanje kolonij, Avstrije itd. In
vendar je OZN, kljub tem težnjam le
ostala neodvisna od pritiska velikih sil,
pri tem pa ima za uspeh levji delež
prav naša država.
Jugoslavija je pred OZN postala vzor
male države, ki spoštuje načela in po-
litiko OZN. Postala je vzor države, ki
se bori za svojo neodvisnost, države,
ki se je znala postaviti po robu impe-
rializmu desetkrat močnejši SZ; ki si je
znala zagotoviti svoj glas in vpliv tudi
pri najrazličnejših vprašanjih svetov-
nega miru. Naša država, kot članica
OZN je med prvimi, najprivrženejšimi
državami v svetu za mir, sodelovanje,
ermkopravnost in napredek človeštva.
Ni slučaj, pač pa je moč njene politike
dostikrat prisilil velike sile, da so rruj-
rale poslušati njen glas in če je bilo
dodatno sprejetih veliko novih točk
Ustanovne listine, zlasti tistih, кл so v
korist malih narodov, je to v velikem
delu zasluga Jugoslavije.
Prav zaradi tega, ker se Jugoslavija
z dejstvi uveljavlja pred vsem svetom,
ker je ena najdoslednejših pobornic za
uspešno delo OZN, nas ob tem datumu
tem bolj bridko zadeva nedavni dogo-
dek, ki je nekaka klofuta našim na-
rodom za njih nesebično zalaganje v
okviru OZN. Tem težje nam je ob
Dnevu OZN, če pomislimo, da nekatere
članice svetovne organizacije barantajo
z našim ozemljem, z našimi ljudmi v
podporo novemu ekspanzionizmu, no-
vemu oživljenemu fašizmu, zaradi ka-
terega se je po drugi svetovni vojni
človeštvo tako krčevito oprijelo usta-
novljene Organizacije združenih na-
rodov.
Ta najnovejši in po vsebini najbolj
pereč in krivičen primer nas opozarja,
da je OZN v tem obdobju potrebna še
večje podpore, še večje borbe za njen
uspešen razvoj. Ta primer dokazuje, da
mora OZN še budneje bdeti nad raz-
vojem, da njena vloga postaja toliko
bolj težka in da nekatere države-čla-
nice še vedno niso prišle na spoznanja,
4a nimajo pravice vsiljevati svoje po-
Utike svetu zato, ker predstavljajo ne-
kakšne sile. OZN bo morala prepričati
take politične ekstremiste, da so njiho-
ve težnje nevarne, škodljive in usodne.
Morajo enkrat spoznati, da je njih moč
pridobljena na krvav način. Poglejmo
le preteklost teh velikih narodov, pa
bomo videli, da so postali močni mno-
goštevilni le na račun drugih narodov
in da je sedaj njihova dolžnost, če
mislijo resno, če so tudi v dejanjih ta-
ko humani, pomagati zatiranim naro-
dom, da se dvignejo, ali pa da jih vsaj
puste pri miru.
Naše narode ni zaradi nedavnih do-
godkov prevzelo malodušje. Njih za-
upanje v vlogo in nujnost OZN ni nič
manjše. Nasprotno. Naši narodi so pre-
pričani, da bodo v okrilju OZN do-
segli pravično rešitev vprašanja Trsta,
kajti ne samo mi, naši voditelji in naši
predstavniki v OZN, temveč tudi velik
del javnosti v svetu je mnenja, da je
sedaj na Angliji in Ameriki vrsta, da
pokažeta, če sta res za mir, če sta res
pripravljeni pravično stopati v bodoč-
nost v sožitju z vsem človeštvom vštric.
Priznati in popraviti napako ni znak
slabosti, ki bi rušila ugled, temveč znak
moči, ki ugled poveča. S politično god-
ljo v Münchenu se je začela podirati
nestabilna zgradba Društva narodov. Ta
in še nešteto primerov v zgodovini člo-
veštva daje jasno sliko, kako naj тш.-
rodi v okrilju OZN ravnajo.
Ker zahtevamo svoje - bomo zmagali
Na velikem predvolilnem zborovanju
odbora SZDL tov. Tone Fajfar
Petekli petek zvečer se je na Titovem
trgu zbrala pet tisočglava mnažica Ce-
ljanov k predvolilnem zborovanju. Vo-
livci so prihajali v sprevodih z godbami
na čelu in s parolami, na katerih so
bue napisane protestne besede o ne-
pravičnem reševanju vprašanja Trsta.
Zborovanje je büo istočasno velika pro-
testna demonstracija Celjanov zoper
krivičen sklep Anglije in Amerike.
Burno pozdravljen je zbrani množici
spregovoril član Glavnega odbora So-
cialistične zveze delovnih ljudi Slove-
nije tov. Tone Fajfar. Govoril je o ve-
likem napredku, ki smo ga storili s
sprejemom novega violünega zakona,
s katerim smo izpodrinili vse vsedline
birokratizma kot družbenega pojava in
ostanke, ki smo jih prevzeli od SZ. Po-
tem je govoril o velikih uspehih, ki so
jih naši narodi dosegli pri izgradnji so-
cializma, dalje o na.sih stikih z zapa-
dom, ki je pri naših narodih zgubil
ugled in da se naše ljudstvo zaveda,
da zanj druge poti ni kot pot v sociali-
zem.
Letošnja volilna akcija, je dejal tov.
Fa j fer, je zedinüa naše ljudi v odporu
in sovraštvu do tistih, ki so v svetu
pričakovali, da bomo mh-no požrli nji-
hovo krivično ravnanje. Oni so ро.га-
bili, da nismo prvič v takem položju,
ko smo prepuščeni izdaji, pozabili so
leto 1941, pozabui so leto 1948.
Tov. Fajfer je svoj' govor končal ta-
kole: Ker hočemo T)ravico, ker smo
zahtevali le svoje, bomo tudi zmagali.
Z zborovanja sta bUi pwDslani tudi
dve resoluciji, prva konferenci zunanjih
ministrov Ajiglije, Amerike in Francije
v London, druga pa Izvirnemu svetu
FLRJ v Beograd.
Kandidatura tov. LeskoSek Franca-Luke potrjena
Volivci v Celju so ponovno izkazali
vse zaupanje do našega zaslužnega ro-
jaka, člana Izvršnega sveta FLRJ, tov.
Leskoška Franca-Luke in ga soglasno
na vseh volilnih enotah predložili za
kandidata celjskega volünega območja
v zvezno 9kup>ščino.
V republiško skupščino bodo po zad-
njih podatkih kandidirali nasilednji to-
variši iz Celja:
V prvi volilni enoti je potrjena kan-
didatura tov. Medveda Albina, pred-
sednika OSS in kandidatura tov. Je-
zemfflka Stanka, nameščenca iz Cin-
karne.
V drugi volilni enoti je potrjena kan-
didatura tov; Olge Vrabičeve, sekretar-
ke MK ZKS in tov. Božiča Staraka, kme-
ta s Polul.
V tretji volilni enoti pa bo kandidiral
Sotler Stajie, učitelj iz Štor in tov. Pe-
šak Jože, krojač iz Smarjete.
V celjski olcoiici bo líandídirala tov. Helena iorovšakova
Večji del okraja Celje-okolica, razen
tistih krajev, ki so priključeni Šoštanj-,
skemu okraju, se je oodlčil za kandida-
tiiro tov. Heloiie Boiovšakove v -¿vezao
sikupščtno.
V republiško skupščino so do sedaj
potrjene naslednje kandidature:
Cvenk Miran, predsednik OLO Celje-
okolica v četrti volDni enoti. Sumrada
Vinko, sekretar OK ZKS v šesiti voluni
enoti. Natek Norbert, kmet, v peti vo-
lilni enoti, Avbelj Viktor in Lesjaik
Stanko v osmi voluni enoti ter Lube j
Franc, predsednik 0¿SL v deveti volil-
ni enoti. Volilna komisija pa je poslala
v podpis izjavo naslednjim kandida-
tom in jih do sedaj še ni dobila podpi-
sanih: Kotniik Anton, Mraz G vido. Skr-
biš Stane, Pokomy Nina^ slander Ma-
ca in Vodovnik Ivan.
V zvezni zbor proizvajalcev bo kandidiral
tov. Rehar Albin iz Žalca
Potrjena je kandidatura tov. Rehaj-
Albina, direktorja Kovinskega podjetja
v Žalcu, ki bo kandidiral v zvezni zbor
proizvajalcev.
V republiški zbor proizvajalcev bodo
kandidirali sledeči tovariši, ki imajo
potrjene kandidature: 2a«:ar Ivam iz
Prebolda, Siroeman Štefan iz Zreč in
Preskar Ih^ffo iz Hude jame pri La-
škem.    »
Prihodnjič bomo objavüi še druge
kindidate, ki bodo do takrat potrjeni.
Na splošno so predvolilne priprave
dobix) speljane. Skoraj vsi občinski od-
bori so že predlagali volune odbore in
voliščsu V predvohlnem času je bilo
v okraju 35 zborov volivcev za poslan-
ce v republiško in zvezno skupščino.
Organizacije SZDL pred volitvami
volivci Creta so izbrali kan-
didate ZA zvezno in republi-
ško ljudsko skupščino
Pretekli četrtek, dne 15. oktobra t. 1.
so se zbrali volivci Creta v nenavadno
velikem številu. Veliko zanimanje, ka-
teri ljudlje bodo v zvezni in republiški
sikupščini zastopali ljudske interese v
ožjem in najširšem merilu. Po izvolitvi
delovnega predsedstva s tov. Avgustom
Cokanom na čelu je izvoljena kandida-
cijska komisija poslušala predloge za
kandidate obeh skupščin. Za zvezno
skupščino je bU predlagan edini kandi-
dat Franc Leskošek-Lukcu Za repubii-
§kx) ljudsko skupščino so bili predlaga-
ni: A. Medved, predsednik OSS, učitelj
Izidor Horvat, i)ersonalni referent Cin-
karne Jezemik; Stane in upravnica
Ljudske knjižnice Frece Marica.
Kandidacijska komisija se je na svo-
jem posvetovanju odločila in predla-
gala sledeče kandidate: Franc Leskošelc-
Luka za zvezno, Albin Medved in Stane
Jezemik za republiško ^upščino. Izvo-
litev je bua soglasna.
Tov. Zapušeik je kot mestni ljudski
odìbornik poročal o komimalni dejav-
nosti MLO po osvoboditvi do danes in
nakazal njen nadaljnji načrt za bodo-
ča štiri leta.
Ob koncu je bUa sprejeta še resolu-
cija s protestom proti italijanskemu
imperializmu, naperjenem proti Trstu
in naši domovini.
Cretljani so tokrat dokazali svojo dr-
žavljansko in narodno zavest ter svoje
popolno zaupanje v naše državno vod-
stvo.
NA JOŽEFOVEM HRIBU SO IZBRALI
KANDIDATE
V zadnja številki smo poročali o lepo
uspelem zboru volivcev 13. volilne enote
na Jožefovem hribu. V četrtek pa je bU
v »Skalni kleti« zbor 14. vo'ldlne enote
na Jožefovem hribu, ki je bü tudi dobro
obiskan. Prostori »Skalne kleti« so bili
do zadnjega kotička napolnjeni. Poro-
čilo o ipoKtičnem položaju s posebnim
ozirom na krivično rešitev tržaškega
vprašanja je poleg tovariša Doboviška
podal gimnazijski direktor tovariš Kline.
Zborovalci so ogorčeno obsodili sramot-
no kupčijo, ki bi jo rade izvedle zahod-
ne države na naš račun. Pri izbiri kan-
didatov so se zborovalci tudi na tem
zboru izrekli, da naj mesto Celje v
Zvezni skupščini zastopa tovariš Franc
Leskovšek-Luka. Za Republiško skup-
ščino pa so bui imenovani kandidati
tov. Albin Medved, predsednik OSS ▼
Celju, železniški uslužbenec Franc Pirš
in cinkamiški. uslužbenec Stane Je-
aemik. M. C.
TUDI SLIVNICA JE POSTAVILA
SVOJE KANDIDATE
V nedeljo se je zbralo precejšnje šte-
vilo volivcev občine Slivnice, da izibere
svoje kandidate za republiško in zvezno
skupščino.
Čeprav je bU prejšnjo nedeljo ne-
mogoč zlbor volivcev zaradi premajhne
udeležibe, so se to nedeljo bolje izkazali
in se zadovoljivo udeležili zbora. •
Zboru volivcev v Slivnici sta priso-
stvovala člana 00 SZDL Celje-oikolica
tovariša Mravlje in Beve. Raztolmačila
sta pomen in naloge ljudskega poelanoa
in tudi politični položaj naših narodoT
do Trsta in cone A.
Na zboru volivcev Sv. Stefan je bü
navzoč tajnik OLO Celje-okolica.
Na obeh zborih so po&tavUi za kandi-
date za Republiški svet tov. Avblja in
Les jaka, za Zvezni svet pa tovarišico
Heleno Borovšak.
Predvolilne priprave zadnje čase do-
bro potekajo. Samo Zegar, ki je bil
doslej najboljši, se je spremenil, oziro-
ma ljudje so ostali isti, samo nekateri
so začeli rovariti proti narodu.
V nedeljo je bil sklican množični se-
stanek članov SZDL Zegar. Toda na
žalost ni büo nič pripravljeno in se-
stanka se je udeležil samo en odbornik
in le majhno število lju¡di.
Izgleda, da bo treba sklicati sestanek
članstva in izvoliti nove odbornike, a
take odbornike, kakor je predsednik
tov. Stukelj, poklicati na odgovornost.
Sedaj, ko se naši narodi složno borijo
z manifestacijami proti krivicam glede
Trsta in cone A, pa dvigajo vaški ro-
vaši svoje glave. Vprašanje je še, kako
dolgo jih bodo! B. J.
Pred Tednom
Rdečega križa
v cilju zdravstveno prosvetnega dela
bo organiziral Mestni odbor Rdečega
križa Celje v Tednu Rdečega križa tri
edravstvena predavanja in koncert, na
katerem bodo nastopila naša pevelca
društva in godbe.
Tudi prostovoljno krvodajatetvo, ki je
ena najvažnejših nalog organizacije RK,
bomo v Tednu RK poživeli in ne bomo
dopustili, da bo Celje še nadalje v tej
veliki človekoljubni akciji na zadnjem
mestu.
Organizacija RK v Celju poziva vse
prebivalce Celja, da z udeležbo na naših
prireditvah in s sodelovanjem pri iz-
vršitvi nalog te organizacije pokažejo
svojo socialistično zavest in socialni čut
sočloveka. M. RK.
JVaše volitve ter vloga
poslancev nekdai in danes
Ob vsakih volitvah poslancev bodisi
v zvezno bodisi v republiško ljudsko
skupščino se nehote spomnimo vloge
in delovanja poslancev v predaprüski
Jugoslaviji. Da je bUo njihovo »delo«
lahko in celo dobičkonosno, vidimo že
iz načina, kako so se kot kandidati,
postavljeni v štabih posameznih strank
in strančic, potegovali za glasove fa-
natičnih^ zaslepljenih Sn lahkovernih
volivcev. Na svojih volilnih shodih so
volivcem obljubljali vse, kar si je kdo
želel; razpravljali so obširne politične
in gospodarske programe svojih strank,
ponujali svojo pomoč in zaščito posa-
meznikom in ljudskim slojem na levo
in desno obljubljajoč blagostanje, brž
ko bodo izvoljeni. V isti sapi so zago-
tavljali izboljšanje položaja delavcem
in industrijalcem, kmetom in njihovim
hlapcem, večje poslovne uspehe trgov-
cem in obrtnikom, uradnikom in de-
lavcem pa še posebej povečanje njiho-
vih plač in mezd. Na vsakem klerikal-
nem shodu je bua v nevarnosti vera,
v resnici pa so se za njo skrivale
težnje za povečanjem zadružnega in
bančnega kapitala. Isto, to je pomoč
vesm slojem, so obljubljali tudi kandi-
dati tako zvane demokratske stranke
trdeč, da niso proti veri in duhovščini,
le da so namesto bojazni za vero po-
udarjali narodne interese.
Nekako v sredini med obojimi so se
borüi za pravice delavca, nameščenca
in malega človeka kandidati in po-
slanci socialističnih strank. Razcepljeni
na krščanske socialiste kot privesek
klerikalne, na narodne socialiste kot
• pristaše socialistične napredne stranke,
so le slabüi moč in udarno silo prave
socialistične socialne demokratske
stranke, ki je edina zares ščitila inte-
rese delavca in nameščenca. Iz volil-
nega boja so navadne izšli le riilo-
številni poslanci. Temu je ustrezal tu-
di uspeh v parlamentu. Parlamentarni
bloki ali tako zvane zajednice so va-
rovali le interese beograjske carsi j e, v
slovenskem merilu pa domači kapital.
Ce s takimi volitvami in uspehi nek-
danjih poslancev primerjamo volitve
naših poslancev po osvoboditvi, lahko
rečemo, da se razlikujejo od prejšnjih
kakor noč in dan. V narodnoosvobodil-
ni borbi skovana in ojeklenela Osvo-
bodilna FYonta, iz katere so izhajali
naši poslanci, ima za sabo ogromne
uspehe: obnovo domovine, petletko in
demokratično samoupravljanje gospo-
darskih podjetij ter upravnih ustanov
od vrhovne zvezne uprave do sleherne
občine. Ta proces demokratizacije v sa-
moupravljanju se neprestano izpopol-
njuje. Ze voluni zakon sam, po kate-
rem bomo volili nove ljudske poslance,
kot Zakon o pravicah in dolžnostih,
izvolitvi in odpoklicu ljudskih poslan-
cev po svojem imenu nakazuje vlogo
poslanca, poudarjajoč njegove pravice
in dolžnosti.
Ce je nekoč poslanec zastopal in za-
govarjal le interese svoje stranke, je
naš poslanec zastopnik vsega ljudstva,
še posebej pa zastopnik svoje volilne
enote, ki ga ima pravico tudi odpokli-
catL Kot član okrajnega ali mestnega
ljudskega odbora brez glasovalne pra-
vice bo imel popoln vpogled v poli-
tično, gospodarsko in kulturno doga-
janje v ožjem delokrogu in bo lahko
prinašal v skupščino težnje in potrebe
iz svojega področja, hkrati pa obveščal
o namerah in sklepih skupščine v
zveznem ali republiškem merilu. Opro-
ščen vseh ostalih dolžnosti se bo lahko
posvečal svojemu mandatu v takem
obsegu, kakor mu bodo to dopuščale
njegove osebne zmožnosti, odnosno raz-
gibana dejavnost množičnih organiza-
cij, predvsem pa zborov volivcev,
uveljavljal. To je bistvena razlika med
SZDL in ZK. Od njih bo v marsičem
odvisno, kako se bo njihov poslanec
vlogami sedanjih in nekdanjih poslan-
cev.
Na drugi seji plenuma SZDL Jugo-
slavije so bili nekazani problemi, ki
jih bodo morali reševati naši poslanci.
Edvard Kardelj našteva med aktualni-
mi nalogami sledeče: nadaljnje razvi-
janje našega gospodarskega sistema,
ekonomsko, politično in pravno izobli-
kovanje komune kot osnovne celice
socialistične družbe, sistematično raz-
vijanje oblike družbenega samouprav-
ljanja na področju prosvete, zdravstva,
socialne zaščite itd., točne j ša določitev
položaja gospodarskih podjetij in nji-
hovih samoupravnih vodilnih organov.
Milentije Popovič govori o perspek-
tivah novega gospodarskega sistema in
o uredbah, ki se pripravljajo: uredba
o plačnem sistemu v gospodarstvu,
uredbe o davčnem sistemu, o družbe-
nem planu in proračunu, o obrti in
uslužnih podjetjih ter o kmetijskem
zadružništvu. Dalje ustvarjanje mate-
rialnih pogojev za življenje komunalne
skupnosti, o dajanju kratko- in dol-
goročnih kreditov po narodni banki,
odmera davka iz kmetijstva na osnovi
katastra, o svobodnem in stabilnem tr-
žišču in še mnogo drugih nalog. Kakor
vidimo, gre za splošen dvig življenj-
skega standarda, kar bo nenehna skrb
ljudskih poslancev in izvršnega sveta.
Varnost naših meja in uveljavljanje
naše države na mednarodnih forumih
ter naše sodelovanje z mednarodnim
socialističnim gibanjem bo terjala od
naših poslancev široko razgledanost in
intenzivno sodelovanje v ljudski skup-
ščini. Težke naloge bodo zahtevale od
naših poslancev obsežen študij in živo
poseganje v družbeno dogajanje in
problematiko potreb našega  ljudstva.
Osebna predanost, volja do dela in
skrb za vsestranski napredek naše so-
cialistične družbe bo dalo poslancu le-
gitimacijo vzornega zastopnika delov-
nega ljudstva. Zato bodo te volitve
velepomembne za vsakega volivca in
izvoljenega kandidata.
Naše volitve bodo v svetu predstavile
Jugoslavijo kot državo, ki gradi socia-
lizem na svojevrsten in posnemanja
vreden način, saj je že doslej vzbujala
zanimanje neštetih inozemskih delega-
cij in visokih predstavnikov velikih in
malih držav. S tem smo nakazali le
skromen obris, kako velikega pomena
bodo naše volitve dne 22. novembra in
kakšna bo bodoča vloga naših poslan-
cev.
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 24. oktobra 1953
Stev. 42
Pogled po svetu
Ko sem bral zadnjo poslanico sim-
patičnega Baga Hammarskjölda (izçfi
šelda), generalnega tajnika OZN, veli-
kega prijatelja narave in prepričane-
ga humanista, se mi je nehote vrinilo
staro, a človeka vedno znova razbur-
jajoče vprašanje razmerja med teorijo
in prakso. Generalni sekretar najvišje-
ga mednarodnega foruma je povedal,
da se je OZN osem let uspešno upirala
silam mržnje in uničevanja ter se za-
vzemala za pravico in napredek, za
svet miru in svobode, za urejanje sta-
rih spornAh vprašanj, za pravočasno
ureditev novih vprašanj in napetosti.
Temeljna načela OZN prepovedujejo
uporabo sile tudi grožnje s silo. Naloga
OZN je ohraniti kar je človek dobrega
ustvaril za ljudi, ne pa, kar je ustvaril
za njihovo uničenje. V tem je smisel
OZN za vse narode sveta. To je končno
smisel in vsa vsebina prave, človečan-
ske in človekoljubne politike, tiste po-
litike, s katero mora vsaka vlada spre-
jeti tako stališče, ki odgovarja stali-
šču skupnosti, to je pravičnosti. Člo-
vek ne more biti razdeljen na spozna-
vajoča, priznavajoča polovico in delu-
jočo. Ta dualizem je nekaj nemoral-
nega, nekaj, kar je človek razumel v
starih časih, ko so človeka strogo de-
lili na telo in dušo ter licemerno iz-
povedovali eno, delali pa drugo. Osnov-
no vprašanje mednarodne etike je le
to, ali služimo resnici in pravici tako
pošteno in popolno, kakor bi ji morali
služiti, z drugo besedo: Razumna in
poštena politika bi morala utrjevati
humanost navznoter in navzven. Samo
taka politika je obenem učinkovita in
praktična, čeprav se zdi prenekateremu
preveč »idealistična^<. Politika, ki se
podvrže etičnim zakonom, stori za na-
rod in državo več kakor tako imeno-
vani realni in zviti politiki, ki nimajo
čistega programa in slede nemoralni
praksi. Politik, ki pozna preteklost svo-
jega naroda, svoje države, bo razumel
potrebe sedanjosti in prihodnosti, bo
vedel vsemu svetu povedati, zakaj nam
v tem trenutku gre, v čem je v tem
trenutku tisto, po čemer je naša zgo-
dovina del svetovne zgodovine. To ni
nerealna pridiga, to je ugotovitev ob
današnji konstelaciji, ki se človeku na-
ravnost vsiljuje. Poštene, pametne po-
litike ne smeš odtrgati od etike. Etika
pa je del človeške modrije o skupnem
življenju. Kdor se v politiki upira pa-
meti in poštenju, kdor je preveč zvit
in preveč realen, jo bo slej ali prej
zavozil. Vzajemnost narodov ni samo
vprašanje politične moči; ne samo meč,
tudi duh osvaja svet. Ce bi to ne dr-
žalo, bi fašistična orožarna naklonila
zmago največjemu nesmislu moderne
dobe — fašizmu. V drugi svetovni vojni
smo dosegli tisto, o čemer so sanjali
naši najboljši ljudje. Naj nas ne pre-
seneča, če v nekaterih državah po voj-
ni prihaja na vlado reakcija. Tudi po
prvi spetovni vojni je bilo tako. V na-
šem razvoju, v naših uspehih so odlo-
čale sile, pa tudi nastajale sile, ki gib-
ljejo svetovno dogajanje. Demokratični
ideal ni samo v politični, marveč tudi
v socialni in gospodarski demokraciji.
Evo, tako mi razumemo demokracijo
in to je tista sila, ki ima svoj kon-
kretni politični izraz v zgoraj omenjeni
Dagovi poslanici.
To so načela, ki vodijo naše vodi-
telje pri izvajanju naše zunanje poli-
tike. Ta načela prosevajo iz naših go-
vorov in intervjuvov. S temi načeli
presojamo politične dogodke zadnjih
dni, dogodke, ki so se za nas strnili v
eno samo vprašanje Trsta, čeprav ga
komunike londonske konference treh
zunanjih ministrov komaj omenja. Na
prvem mestu vidimo noto SZ in pova-
bilo SZ na konferenco štirih, ki naj bi
razpravljala o Nemčiji in Avstriji v
švicarskem mestu Luganu 9. novembra
t. 1. Konferenci petih velesil, ki jo pred-
laga SZ, se trije ministri načelno ne
odrekajo, vendar nimajo zaupanja v
njen uspeh. Kaj je vzrok temu neza-
upanju, je težko reči. V ozadju je go-
tovo amerikanski koncept o evropski
varnosti, ki bi ga Dulles rad čimprej
spravil na svetlo, Rusi pa bi s tem
konceptom radi za zmerom pometli.
Amerikanski koncept se, kakor smo že
rekli, pri tem opira na demokrščansko
oziroma krščansko demokratsko os od
Baltika do Sicilije, os, ki je oprta na
duhovno osišče svetovne reakcije v Va-
tikanu. Izrael je na konferenci treh
dobil nova zagotovila. Ostal bo državna
tvorba, kakršne v zgodovini človeštva
še nismo srečali in odigral v trenju
imperialističnih sil v Prednji Aziji po-
membno vlogo. Poleg Prednje Azije je
zanimala tri ministre tudi usoda Dalj-
nega Vzhoda z obema žrtvenikoma, kjer
težko preizkušano človeštvo še vedno
časti vojnega boga. Na Koreji so sicer
zakopali bojno sekiro, a oba partnerja
stojita z nogo na njej, da jo ponovno
izkopljeta, če bi se Združenim narodom
in najvplivnejšim silam ne posrečilo
uspešno zaključiti konference, ki jo
terja sporazum. Francozi bi seveda še
vedno radi reševali vzporedno vpra-
šanje Indokine in indokinske vojne.
Ne vemo, ta trenutek vsaj, kaj se
skriva za splošno in načelno frazo o
Trstu. Lahko si pa mislimo, da impe-
rialistična praksa ni naklonjena male-
тпи narodu, kakor je naš. Toda usoda
malih narodov, manjših narodov in še
posebej nastajajočih narodov je danes
svetovno vprašanje. To, da smo mi
prišli do svoje svobode, utrjuje tudi
jamstvo za vse tiste, ki še niso osvo-
bojeni. Ni nobenega dvoma, da se tega
morajo zavedati tudi voditelji zapadnih
držav. Od italijanskih politikov kaj ta-
kega ne moremo pričakovati. Pella in
drugi naj le sanjarijo zdaj o severni
Afriki, zdaj o Abesiniji, zdaj p Bal-
kanu in Podonavju. Na njihovo pamet
in uvidevnost mi res ne računamo.
Razgovor s predsednikom MLO Celje,
predsednikom MLO Reke
in beograjskim delegatom
Delegati na konferenci mest v Ma-
ribojni so, kakor smo poročali, obiskali
tudi Celje. Ob tej priliki smo imeli raz-
govor s predsednikom MLO Celje,
predsednikom MLO Reke in beograj-
skim delegatom.
Najiprej smo govorili s predsednikom
mestnega ljudskega odgovora Reka to-
varišem Edom Jardasom. Postavili smo
mu nekaj vprašanj:
Tovariš predsednik, kako Vam je kaj
všeč Celje danes, ko ste ga po tolikih
letih zopet obiskali?
Res po dolffih letih. V Celju sem pre-
živel del svoje mladosti in to v burnih
letih prve svetovne vojne, ko se je bil
v Celju še narodnostni boj in ko so se
pojavljala prva jasnejša socialistična
sitremiljenja. Da, mnogo se je spreme-
nilo izza tistih dni. Ponosen sem, da
sem danes obiskal slovensko in socia-
listično Celje. Na vseh področjih ste
dosegli izredne uspehe.
Videli ste dvoje velikih industrijskih
podjetij, Tovarno emajlirane posode in
Železarno Štore. Ali bi nam hoteli po-
vedati nekaj Vaših vtisov o teh pod-
jetjih?
Obe podjetji sta mi zelo všeč ter ste
lahko ponosni na take obrate. Napredek
Železarne Štore je očividen, predvsem
gradnja novega električnega plavža. To
podjetje ima odlično perspektivo še za
dolgo vrsto let '— vendar pa se bo mo-
ralo odločiti za specializacijo.
Tudi Tovarna emajlirane posode je
vzorno urejena, kot veliko izvozno pod-
jetje pa važna za naše celotno gospo-
darstvo. Organizacija dela je vzorna —
smatram pa, da so zaščitna sredstva
oziroma varnostne naprave pri nekate-
rih strojih nezadostne. Posebno so v
nevamositi iroke delavcev pri velikih
prešah. S iako imenovano Fordovo ve-
rigo bi se ti nedostatki lahko odpravili.
Ne zamerite mi, da sem omenil tudi ne-
dostatke — nedostatke vsaj po mojem
mnenju — tak je pač moj vtis.
Kaj pa pravite o naši komunalni de-
javnosti, saj ste danes marsikaj videli?
Izrabil sem vsak trenutek za ogled
Celja. K napredku na tem področju
vam lahko samo čestitam — mislim, da
je zelo malo mest v naši državi, ki so
dosegla take uspehe in napredek. Kako
ste le zmogli z obstoječimi sredstvi vse
to! Nove stanovanjske zgradbe, vele-
mestno urejen center mesta, nove ulice
in nove ceste in ine vem ikaj vse ste še
zgradili. Posebno pa mi je všeč novo
gledališče.
Ko ste že omenili gledališče, tovariš
Jardas, bi vam rad postavil še eno
vprašanje.
Prav rad, kar vprašujte!
Ali smatrate, da je bilo prav, da smo
se odločili in zgradili novo gledališče?
Ne isamo prav, to je bila vaša dolžnost
in če bi stalo še enkrat toliko, bi mo-
rali to storiti. Ponosni ste lahko na ta
svoj hram kulture.
lÄj pa mislite o turističnih perspek-
tivah našega mesta?
Na tem področju ste premalo storili
Celjsko kočo ste premalo popularizirali,
do nje je treba zgraditi cesto — prav
tako bi lahko postal Hudičev graben
turistična znamenitost. Imate Savinjo,
Stari grad, Logarsko dolino in ne vem
kaj še vse. Več turistične propagande!
Možnosti so številne. Lanskoletna bro-
šura Olepševalnega društva »Nekaj o
Celju« imi pa prav ugaja.
Tovariš predsednik, o Celju smo Vas
že skoraj vse izprašali — bi nam po-
vedali še kako besedo o mariborski
konferenci mest?
Take konference so nadvse koristne
ter bi se morale večkrat vršiti, čeprav
je to zvezano z znatnimi stroški. Vendar
pa je izmenjava misli o problemih naših
mest tako koristna ter dosedanji uspehi
tako lepi, da se bomo sedaj češče se-
stajali in skušali skupno reševati naše
probleme.
Tovariš predsednik, najlepša hvala za
razgovor. Veselilo nas bo, če nas boste
še kdaj obiskali.
Napišite še to, da sem se v Celju
izredno dobro počutil ter da mi je bila
tudi zelo všeč Rogaška Slatina.
Za razgovor smo še naprosili beograj-
sikega predstavnika tovariša Ilijo Djo-
kofvića in ker smo bili že neF>osredno
pred odhodom, smo mu lahko postaviH
samo eno vprašanje — vendar pa to
obširno.
Tovariš Djokovič, kako Vam ugaja
Celje, ali je pravilna komunalna poli-
tika našega mesta, kak je turizem na
našem območju in kakšno je bilo delo
konference mesit v Mariboru?
Celje je izredno lepo mestece ter ima
vse pogoje za nadaljnji razvoj indu-
strije in turizma. Po tem, kar sem videl,
je komunalna politika Celja pravilna,
uspehi zadnjih let pa izredni. Vse kaže,
da je Celje reševalo komunalne pro-
bleme vsestransko in sistematično. Po-
hvaliti moram tudi gradnje in poveča-
nje celjske bolnišnice. Takih bolnišnic
je malo v naši državi. Ce se bo Celje
razvijalo tako tudi v naprej, lahko re-
čem, da bo med vodilnimi jugoslovan-
sikimi mesti.
Razgovarjali smo se tudi s predsed-
nikom mestnega ljudskega odbora Beo-
grad tovarišem Djurico Jojkićem, ki je
tudi predsednik stalne konference jugo-
slovanskih mest. Tudi tovariš Jojkić je
pohvalil napredek Celja, predvsem na
komunalnem ipodročju. Izredno pa je
pohvalil tudi organizacijo obiska pred-
stavnikov jugoslovanskih mest v Celju,
ki je bilo nadvse skrbno pripravljeno in
ves dan časovno odlično izkoriščen.
Seveda smo se obrnili tudi na našega
delegata na konferenci mest, predsed-
nika Jermana. Tudi on nam je rad od-
govoril na naša vprašanja. Ker smo o
Celju izprašali naše goste, smo se s
predsednikom Jermanom razgovarjali
predvsem o delu konference.
Tovariš predsednik, ali nam lahko
poveste nekaj značilnih problemov, ki
ste jih obravnavali v Mariboru?
Najprej bi omenil referat tovariša
Kardelja o vlogi komune in vprašanjih
samoupravljanja in dela mestnih, okraj-
nih in občinskih odborov. V diskusiji po
tem referatu so bili razčiščeni mnogi
pojmi predvsem o mestnih občinah v
sklopu okrajev, odnosi ljudskih odborov
do podjetij in odnosi med posameznimi
organi oblasti. Metode dela za nadaljnji
razvoj samouprave, približanje zbora
proizvajalcev aktualnim problemom, vse
to je bilo temeljito proučeno.
Tovariš predsednik, na konferenci ste
tudi razipravljali o bodočem upravljanju
stanovanjskih zgradb ter o organizaciji
trgovine. Ti dve vprašanji bosta naše
bralce gotovo zelo zanimali.
O upravljanju stanovanjskih zgradb
in o stanovanjskem režimu smo zelo
mnogo razpravljali. Vse kaže, da smo
neposredno pred koncem distribucije
stanovanj ter da bodo v bodoče prevzele
stanovanjske skupnosti to nalogo. V naj-
krajšem času smemo pričakovati toza-
devnih novih predpisov. Stanovanjski
problem je povsod enak in pereč. Vzdr-
ževanje aparata za distribucijo je skoraj
brezpredmetno, ker ob tisočih prošnjah
te naloge več nihče ne zmore.
O trgovinah je bilo postavljeno na-
slednje vodilno načelo: ena prodajalna
— eno podjetje. Na tržišču se mora
razviti konkurenca, vedno pa moramo
upoštevati osnovni načeli našega gospo-
darstva: družbeno lastnino in blagovno
tržišče. Škoda, ki je nastala v velikih
podjetjih in so jo plačali potrošniki, bo
v majhnih podjetjih odpadla.
V referatih in v diskusiji je bilo iz-
menjanih toliko koristnih misli, tako da
vam lahko za zaključek rečem samo še
to, da smo dobili na konferenci mnogo
pobud lin idej хл; naše nadaljnje delo.
Zahvalil sem se tovarišu Jermanu za,
razgovor, medtem pa je zaklical za me-
noj predsednik MLO Reka tov. Jardas:
»Ampak napišite naše besede tako,
kakor smo jih povedali!«
Tovariš Jardas, vašo zadnjo željo sem
v celoti izpolnil. Ko boste prebrali tele
vrsitice, mi boste lahko samo pritrdili...
Kran.
Organizacije SZDL pred volitvami
ZBOR VOLIVCEV NA GOMILSKEM
Pred dnevi je bil na Gomilskem že
v drugič sklican zbor volivcev obč. LO
Gomilako, kateri je bil končno le sklep-
čen, ker se ga je udeležilo predpisano
število volivcev.
O pomenu volitev je spregovoril de-
lovni predsednik tov. Vitac, orisal vlo-
go, dolžnosti in''pravice ljudskega po-
slanca v republiški in zvezni skupščini.
Opaziti je bilo, da je bilo vse to lju-
dem zelo tuje. Zakaj? Odgovor je eno-
staven in dovolj jasen: vaški odbori
SZDL, prav tako pa tudi občinsiki od-
bor SZ Gomilsko, so stali ob strani, ni-
so delali ne politično, ne propagandno v
smislu bližajočih se volitev. Niso se-
znanili svojih članov o spremembah vo-
lilnega zakona!
Med volivci je bilo živahno razprav-
ljanje o izbiri kandidatov, ki so bili
predloženi kandidacijski komisiji v pre-
tres, katera pa je predlagala vse pred-
lagane. Za republiško skupščino so bili
predlagani: Kotnik, Natek, Rančigaj,
za zvezno sikupščino pa sta bila pred-
lagana: Avbelj Viktor in dr. Omladič.
Volivci so izrazili željo, da bi jih kdo
od predlaganih kmalu obiskal, seveda
še pred volitvami.
V diskusiji je bilo največ razpravlja-
nja o »Tednu Rdečega križa«, medtem
ko se volivci gospodarsko-kmetijskih
vprašanj sploh niso dotaknili.
Prav in celo koristno bi bilo, da bi
se pogovorili o vaški razsvetljavi in o
gradnji lokalne ceste Gomilsko—Zakel
—Parižlje, ki bi znatno zbližala pot do
železniške postaje, in o kateri je bilo
že mnogo govora pred zadnjimi občin-
skimi volitvami. In regulacija Boljske,
ki vsako leto poplavi precej zemljišča.
Navzoči so obsodili vse tiste, ki se
zalagajo z živili in obenem širijo vesti
o vojni. O problemih Trsta je navzo-
čim spregovoril tov. Virant.
Ob kraju zbora so volivci sprejeli re-
solucijo in jo poslali Izvršnemu svetu
FLRJ, v kateri obsojajo izdajalsko po-
litiko zapadnih držav. -k:.-n.-
V STRMCU PRI CELJU SO ZE SPRE-
JELI KANDIDATA ZA ZVEZNO IN
REPUBLIŠKO SKUPŠČINO
V nedeljo, dne 18. 10. so se zbrali vo-
livci občine Strmec v šoli z namenom,
da bi sprejeli kandidata za republiko
in zvezno skupščino in da bi se izgo-
vorili o zunanjem in notranjem politič-
nem položaju ter o gospodarskih na-
logah.
Udeležba je bua takšna, da je bila
velika učilnica skoraj premajhna. Zbor
volivcev je začel predsednik občine
tov. Menart. Po izvolitvi kandidacijske
komisije in po uvodnem govoru o po-
menu zbora, smo prvo zglasovali za
predlog za poslanca zvezne skupščine za
tov. Avblja, in so navzoči njegov pred-
log soglasno sprejeli.
Nato je drugi predlagatelj predlagal
za republiškega poslanca tov. Sumra-
da Vinka, srekretarja OK ZK Celje-
okolica, ki ga vsi že prav dobro pozna-
jo, saj rad prihaja k njim in rešuje raz-
na zelo važna gospodarska vprašanja v
naši občini, kot n. pr. elektrifikacija
Socke, Novak, Lemberga, gradnje ce-
ste Frankolovo—Socka itd. Zato ni ču-
da, da je bil tudi ta predlog soglasno
spejet.
Po sprejemu kandidatov je tov. Sum-
rada v svojem govoru razpravljal pred-
vsem o Tržaškem vprašanju, ki je za
nas trenutno najvažnejše. Govoril je
tudi o dosedanjih gosipodarskih uspe-
hih v naši državi in o gospodarskih
vprašanjih, ki se tičejo neposredno te
občine.
»IZBIRA« V ROGAŠKI SLATINI BO
BREZ ZASTOPNIKA V OKRAJNEM
ZBORU PROIZVAJALCEV
V predvolilnem času je büo v okraju
35 zborov volivcev, po industrijskih
podjetjih in 70 zborov volivcev po sku-
pini kmetijstva. Vse kandidate teh sku-
pin je okrajna volilna komisija že spre-
jela in deloma tudi potrdila, le »Izbi-
ra« v Rogaški Slatini bo letos brez
zastopnika v Okrajnem zboru proizva-
jalcev, ker zaradi malomarnosti in kljub
petkratni intervenciji niso tamkajšnji
odgovorni činitelji poslali volilni komi-
siji zapisnikov. Ce bi povsod tako de-
lali, bi se volitve mogle vršiti šele čez
kako leto. Brez dvoma bodo člani pri-
zadetega delovnega kolektiva zahtevali
obrazložitev tega slučaja, prav gotovo
pa jim ne bo všeč, da bodo zaradi
površnosti brez zastopnika v okrajnem
zboru proizvajalcev.
Odbor Rdeiega križa na Dolgem
polju je najbolj delaven v Celju
v času šolskih počitnic je odbor po-
polnoma samostojno organiziral in ma-
terialno vzdrževal v Rečici ob Savinji
počitniško kolonijo, kjer je 30 revnih
oitrok in partizanskih sirot tega terena
preživelo tri lepe tedne na zraku in ob
zelo dobri hrani. Ves trud s pripravo
kolonije požrtvovalnih tovarišic, na če-
lu s tovarišico Juhartovo, ni oplašil,
temveč obljubljajo, da bo kolonija v
bodočem letu še bolje uspela.
Odbor je dobro seznanjen s socialno-
zdravstvenimi problemi terena in pri-
skoči v potrebi na pomoč z materialno
podporo, z nasvetom ali s poročanjem
na odgovorno mesto.
Za Teden Rdečega križa pripravlja
poleg drugih del socialno-zdravstvenega
značaja tudi lutkovno predstavo za
podmladkarje RK.
Da se je organizacija RK močno uve-
ljavila s svojim pravilnim delom med
ljudmi, dokazujejo člani, ki so na tem
terenu najbolj številni.
K uspešnemu delu organizacije RK
prispeva vsekakor tesna povezava z
ositalimi množičnimi in polirtičnimi or-
ganizacij amL
Obdaritev dijakov in uîencev
v gospodarstvu OLO Celje-okolica
Dne 17. septembra 1953 je bila res
skromna, toda redka svečanost. Na Sve-
tu za ljudsiko zdravstvo in socialno po-
litiko in Svetu za prosveto in kulturo
je bilo obdarjenih 30 socialno ogroženih
dijakov in učencev v gospodarstvu iz
področja okraja. Vsak je dobil po izbiri
in okusu eno »Varteks« kompletno oble-
ko v vrednosti od 5000 do 9600 dinarjev.
Razen tega so bili zunanjim gostom po-
vrnjeni efektivni potni stroški.
Vse obdarjence so spremljali starši
ali redniki.
Po razdelitvi je büo za te dijake-
učence skupno kosilo v hotelu »Evropa«.
Ne samo nasmejani otroci, temveč
tudi Sitarsi in redniki so bui prijetno
I>resenečeni, ker so mislili, da bodo do-
büi manj vredne ali celo že ponošene
obleke — nikakor pa niso pričakovali,
da si bo v bogati zalogi EK>slovalnice
»Varteks« lahko vsak sam izbral po
okusu in velikosti ter barvi novo lepo
ukrojeno oblaouo.
Navzoči so bili zastopnik prosvete
tov. načelnik Borut Rajar in zastopnik
zdravstva in socialne ix>litike tovarišica
referentka Franja Mogu, ki je vodila
glavno skrb, da je büo vse brezhibno iz-
vršeno. Stanovanjsko zadrugo v likvi-
daciji pa je zastopal profesor tov. Albin
Podjavoršek.
Sredstva v znesku 215.000 din so bila
odobrena na občnem zboru Stanovanj-
ske zadruge v likvidaciji, ki je bua na-
slednica bivše likvidirane Potrošniške
zadruge v Celju.
Clan upravnega odbora in vsi dele-
gati na zadnjem občnem zboru niso pri
razdelitvi preostale imovine F>ozabili na
socialno ogroženo mladino celjskega za-
ledja. F.
Ob iO-letnici
Dne 15. oktobra je preteklo deset let,
odkar se je razbesnel gestapovski teror
v Celju ter posegel tudi v bližnjo oko-
lico. Ker so padle tisočere žrtve za časa
narodnoosvobodilnega gibanja širom
naše domovine, katerih se morda nihče
ne spominja, je dolžnost vsaj preživeUh,
da se te obletnice spomnimo.
Konec leta 1941 in sredi 1942 so padle
številne žrtve narodnoosvobodilnega gi-
banja. Uničena je bua soraj celotna
organizacija v Celju. Osvobodilno gi-
banje se je odslej vodilo iz Savinjske
doline. Gestapovci in narodni izdajalci
so že triumfirali kot zmagovalci.
Toda ne za dolgo. Seme osvobodüne
misli, ki je bilo vsajeno, ni usahnilo,
temveč ponovno vzcvetelo ter izpričalo
Nemcem odpornost našega delovnega
ljudstva. Že spomladi leta 1943 se je
ponovno formirala organizacija OF, ki
je segala tudi v bližnjo okolico Celja.
Udejstvovala se je v propagandi in
zbiranju podpore partizanom, poprav-
ljanjem orožja ter s sabotažnimi akci-
jami. Vidnejši aktivisti so bili tovariši
Križan, Rožič, Hribernik, Remih, Sarlah,
Marolt, Zalokar, Zabkar, Petek, Ferme,
Kliček in drugi. Organizacija je štela
preko 50 članov in članic. Stalno je na-
raščala, kar izpričuje izjava gestapa, da
so organizacijo še ravno pravi čas iz-
sledili Ш onemogočili. Kot po navadi, je
bua tudi ta organizacija uničena zaradi
izdajstva. Na nesrečo se je nahajala
med aretiranimi aktivistkami tudi neka
nezanesljiva ali pa morda celo gesta-
povska vohunka, ki je predobro poznala
vse podrobnosti ter jih izdala gestapu.
Okrog 25. septembra 1943 so aretirali
tov. Križana in Hribernika. Množično
aretacijo pa so izvedli dne 15. oktobra
v Celju, v Grižah, Braslovčah, Gaberju
in Storah ter vse aretirance zaiprli v
Stari pisiker.
Sledüa so mučna in dolgotrajna za-
sliševanja. Spričo izdajalstva pa je bila
vsaka obramba nemogoča. Izpustüi so
samo eno osebo, ostali pa smo čakali v
mučni negotovositi odločitve.
Negotovosti je bilo konec že dne
6. januarja. Ustrelüi so tov. Zabkarja v
Trbovljah, drugo skupino deseüh oseb
pa dne 14. februarja v Vitanju. Ob tej
prüiki so padli tovariši Hribernik, Re-
mih, Ferme, Cocej in drugi. Tretjo sku-
pino so ustrelili takoj drugi dan — dne
15. februarja — v Ljubnem. Padli so
tovariši Križan, Sarlah, Gabrovec, Mer-
jasec, Zalokar, Marolt, Zabkar II. in
drugi. Četrto skupino so ustrelili dne
9. marca 1944 v Smartnem pri Slove-
njem Gradcu. Ob tej priliki so padli
tovariši Petek, Rožič in Kesič. Zadnji iz
te s.kupine pa je bil tovariš Kliček, ki
je bü ustreljen dne 6. junija v Zagorju.
Ostalo nas je še devet moških članov,
ki smo pričakovali isto usodo, vendar
so nas ipo 6 mesecih zapora odpravüi v
Dachau, od koder se nas je vrnilo 7,
in sicer tovariši Grilanc, Kralj, Strop-
nik, Breznik, Hribernik I., Tumšek in
Flis. V taborišču pa so dotrpeli tovariši
Cizej in Višnar.
Aktivistke so bue internirane po raz-
nih taboriščih, od koder so se -po večini
vmüe.
Padli talci so bui po vojni prekopani
ter počivajo danes delno v Braslovčah,
po večini pa na celjskem pokopališču.
Kesič, Rožič in Petek pa v skupnem
grobu vSmartnem pri Slovenjem Grad-
cu, kjer jim je tamošnja organizacija
Zveze borcev postavüa lep spomenik.
Spominjajmo se padlih žrtev, s kate-
rimi smo skupaj trpeli in katerim ni
büo dano, da bi doživeli dan svobode.
—s. —1.
Obvestilo
OBVEŠČAMO VSE ODJEMALCE, DA BO OD 1. NO-
VEMBRA 1953 DALJE ODPRTA BLAGAJNA IN OD-
DELEK ZA REKLAMACIJE V CELJU, DNEVNO OD
6. DO IL URE, RAZEN OB PETKIH IN SOBOTAH.
ELEKTRO - CELJE
Celje
Stev. 425
»Savinjski vestnik«, dne 24. oktobra 1953
Stran 3
KULTURA NA DEŽELI
Možje starejše generacije na deželi se
še hvaležno spominjajo svojih »starih
učiteljev starega kova« in njihovih vse-
stranskih vrlin. Večkrat in na različnih
krajih sem slišal: »Da, da, naš pokojni
nadučitelj! To ni bU učitelj samo v
šoli, temveč učitelj za vso vas. Ko smo
s 14. letom zapustili šolo, je rekel:
»Fantje, do vojakov ste še moji!« In
morali smo vsako nedeljo popoldne v
šolsko drevesnico, kjer smo se učui
cepiti razno drevje. Tam smo tudi
lahko dobili cepike in sadno drevje naj-
boljših vrst. Zaradi tega se še danes
vsa vas lahko pohvali z izbranim sad-
jem. Ob zimskih večerih pa smo vzeli
vsak poleno pod pazduho in hajd dva-
krat tedensko na večerna gospodarska
predavanja. Še danes se mi zdi, da smo
se tam več naučili nego v šoli. In naš
pevski zbor, naše bralno društvo, naša
hranilnica in posojilnica, naše gleda-
liške predstave — vse je bilo njegovo
delo. In načrt za moje gospodarsko po-
slopje je tudi kar on naredil, da ga je
zidarski mojster trebal kar podpisati,
predno sem ga predložil oblasti v odo-
brenje. In gorje, če je učitelj videl v
gostilni fanta, ki še ni odslužil vojakov!
Tako ga je pognal, da se je za njim
kar kadilo. In »plehmuzika« je tudi
njegovo delo. Sele prva svetovna vojna
jo je razdrla.«
Tako govore cčanci o svojih starih
učiteljih. Po vojni se je marsikaj spre-
menilo. Učiteljstvo se je razdelilo v
razne tabore, delovanje se je osredo-
točilo na šolo in politiko, in tisti stari
»kov« je izumrl. In v teh vodah pla-
vamo še danes. Podaljšanje učiteljišča
na pet letnikov ni spremenilo dejstva
ne v prejšnji Jugoslaviji in tudi ne
danes. Kader radi tega ni postal nič
boljši. Da pa bi učiteljski kader le iz-
boljšali, se mi vedno znova vsiljuje sle-
deča zamisel:
Štirje letniki učiteljišča so skozi de-
setletja zadostovali. Zakaj ne bi še da-
danes? Pač pa bi Lzvzel iz učne snovi
razne predmete, za katere so nadarje-
ni le posamezniki, n. pr. glasba, petje,
telovadba, dramsko delo, govorništvo,
smisel za organizacijo, duševna vzgo-
ja, telesna vzgoja (Izraza »fizkultura«
se izogibam. To je ruska kratica za
fizično, t. j. telesno kulturo. Potem je
deklica, ki si barva lase, obrvi, ust-
nice, neguje in masira svoje lepo telo,
tudi kulturna delavka?) Skratka, vse
te »kulturne predmete« bi združil v
peti letnik, v katerega naj bi šli izra-
zito nadarjeni dijaki. Seveda bi se vsak
uču le tiste predmete, za katere je res
nadarjen, izvzemši one predmete, za
katere je treba le učenja in pridnosti.
Uspeh bi bil nedogleden: take učitelje
bi se porazdelilo na posamezne šole in
ti bi opravili svoje delo uspešno, te-
meljito.
S tem bi odpadlo mnogo učne snovi,
s katero se morajo mučiti dijaki na
prvih štirih letnikih, ker nimajo za
take predmete nikakega smisla in na-
darjenosti. Primer: Pouk glasbe je na
učiteljiščih ©bvezen. Iz prakse pa vem,
da imajo smisla za glasbo le oni, ki se
zanimajo tudi za jezike, dočim so ma-
tematiki in fiziki več ali manj anti-
muzikalčni, tudi če imajo posluh. Za-
kaj torej gnjaviti dijaka s predmeti,
katerih učenje ne bo rodilo nikakih
uspehov.
V ta peti letnik bi spadala tudi mo-
ška in ženska ročna dela. Naj navedem
nekaj primerov, ki sem jih videl na
Češkem: za starejše učence je bila na
šoli urejena lepa delavnica s skobel-
nikom, raznimi žagami, skobliči, dleti,
skratka mizarskim orodjem, pa tudi
tračno žago. Tam se je dečko naučil
marsikaj, kar mu je prišlo prav v go-
spodarstvu. Ni rabil v hišo ne mizarja,
kolarja in ne sedlarja. V vsaki hiši je
bila listnata žagica in v zimskih ve-
čerih so otroci po navodilih učitelja
izdelovali otroške igrače, katere je po-
tem učitelj skupno prodal v mestu in
porazdelil zaslužek. Kočar se mi je po-
hvalil, da si njegovi otroci zaslužijo v
zimskih večerih vsaj čevlje in še kak
klobuk ali kaj. Pa tudi s keramiko so
se pečali. V krušni peči se je peklo
nešteto glaziranih pepelnikov, ki so
tudi pomenili zaslužek. Se celo patro-
ne za slikanje sob so si dečki sami na-
redili po navodilih učitelja. Joj, kako
obširna in hvaležna bi bila ta panoga!
In za dekleta tudi!
Se en primer: Ko sem vodil obnovo
neke ceste v Savinjski dolini, me za-
prosi kmečki fant: »Trugo za gramoz
bi rad naredil. Dolžino in širino vem,
višine pa si ne znam izračunati. »No,
kaj kmalu sem mu to razložil. V teku
razgovora sva prišla na to, da se da
obseg, kubaturo debla tudi prav lahko
izračunati. In koliko desek, colarle je
v enem kubiku, itd. Drug večer je pri-
šlo že pet dečkov: »Povejte nam še
kaj!« Prav radi so prihajali. Ce ni büo
kaj drugega na sporedu, so ■ vsaj gle-
dali, kako sem risal napisne table itd.
»Vidite, vsega tega se v šoli nismo
učui, pač pa, da ima Jugoslavija ne
vem koliko tisoč kvadratnih küome-
troV.«
Le na ta način bomo dvignili našega
malega človeka. Naučiti ga moramo,
da bo sam ustvarjal. V tem je vse za-
doščenje v življenju. Prav nič pa ne
dosežemo, če pride iz mesta kak ime-
niten orkester in zaigra kako visoko
simfonijo ali če zapoje kak komorni
zbor umetne, moderne pesmi, in, če
zapoje kako narodno, je tako izumet-
ničena in »kunštna«, da je skoro nI
mogoče spoznati. Ce bi na ta način
nosili kulturo v vas, potem je bolj eno-
stavno, da se v vsaki vasi navije film-
ski trak, da si ljudje napasejo oči in
ušesa. Ali so v tem dvignili kulturno
raven? Mal primer: Trgatev, preša,
vino, pečenka, potice, harmonika, ples,
petje. Sestopili so fantje in zapeli: »Ko
fo fooontje prote vose šleee, löpö pö-
smö so pröpövolö...« Pri tem so se
drli, da je tramovje preše škripalo in
začeli so pesem tako visoko, da so jim
izstopile vse žile na vratu in sencih.
Vzel sem harmoniko in pesem sam za-
pel, kakor se spodobi: »Tako, sedaj pa
še vi poskusite brez kričanja in muke.«
In, neverjetno: kar na mah so eden
drugega brzdali in zapeli kar spodob-
no. Veselüo me je zvedeti, da so ti
fantje prenesli ta spodobni način petja
po vsej okolici, kakor jih je gospod
»Ceril« naučil. Nedavno je gostovalo
Kulturno društvo Prešeren v coni B,
med drugim v Borštu. mali, skoro hri-
bovski vasi. To navdušenje se mora
doživeti, ko so slišali med drugim naše
narodne pesmi, izvajane prav lepo od
zbora tamburašev. Od prve svetovne
vojne niso doživeli v vasi niti enega
nastopa. Vidite, kako potreben bi bü
v taki vasi absolvent petega letnika
učiteljišča, kakršnega tu predlagam!
Kaj je meni za to, če mi pokažete
najlepše rožice in zopet odidete. Posa-
dite jih na mojem vrtu, poučite me,
da jih bom lahko sama gojila!
To bi bila lepa in vzvišena naloga
petega letnika učiteljišča!
CR.
Mladina in kino predstave
Na ix>dlagi člankov iz Borbe — Ljud-
ske pravice z dne 11. oktobra in 19. ok-
tobra letos, v katerih se obravnava obisk
mladine kinodvoran in predstav raznih
za mladino neprimernih filmov, je upra-
va Kinopodjetja v Celju ob pomoči čla-
nov Notranje uprave in Sveta za kultu-
ro in pros veto MLO Celje sklenila se-
staviti posebno komisijo, v katero naj
bi se vključili zato odgovarjajoči član
Notranje uprave in Sveta za prosveto
MLO oziroma nekdo od profesorskega
in učiteljskega kadra, ki bi ga naj do-
ločil Svet za prosveto.
Ta komisija bi imela nalogo pregle-
dati in oceniti vsak film, ki ga bo
uprava Kinopodjetja prejela v prikazo-
vanje kot premiero. Sklep komisije pa
bo uprava Kinopodjetja objavila v na-
šem časopisu in v reklamnih omari-
cah, kjer se objavlja film, ki je na
programu in razstavljajo filmske slike
(fotosi) ter prospekti, dali je film za
mladino dovoljen ali ne, in sicer z be-
sedilom: »Za mladino dovoljen«, »za
mladino priporočljiv« ali »za mladino
prepovedan«.
Za mladino dovoljene fume bo lahko
gledala madina od 15 do 18 let, in si-
cer pri prvi predstavi ob delavnikih
oziroma pri prvih dveh predstavah ob
nedeljah in drž. praznikih. Pri predstavi
ob 20. uri je obisk mladini prepovedan.
Za mladino piporočljive filme bo mla-
dina od 7 do zaključno 14 let lahko gle-
dala le ob šolskih predstavah, ki jih bo
uprava Kinopodjetja organizirala le za
šole, v dopoldanskih ali popoldanskih
predstavah.
Za mladino prepovedane filme mla-
dina od 7 do 18 let ne bo smela obisko-
vati predstav.
OpKJzarjamo starše in vzgojitelje otrok,
naj ne pošiljajo otrok po vstopnice, ker
jih ne bodo dobili razen z listki, ki so
lastnoročno podpisani od enega izmed
roditeljev ali starejših (t. j. brata, se-
stre, strica ali tetke itd.). Vse kinoobi-
skovalce pa prosimo, naj otrok do šest
let ne vodijo v kinodvorano, ker je
strogo prepovedano že iz zdravstvenih
razlogov.
Uprava Kinopodjetja pa bo strogo vo-
dila račune, da se bodo sklepi zgoraj
navedene komisije izvajali.   M. Godler
Celjski prispevek v Ptujski zbornik
Za lansko Gledališko kroniko, izdano
za 40-letndco ptujskega gledališča (1912
do 1952), je Ptuj pred kratkim predložil
slovenski in jugoslovanski kulturni jav-
nosti nov obračun — to pot obračun
60-letnega delovanja ptujskega Muzej-
sikega društva. Več kot 100 strani ob-
sežna knjiga velike osmerke vsebuje
najrazličnejše zgodovinsko gradivo, ki
osvetljuje preteklost in sedanjost ptuj-
skih tal in človeka, ki je na njih živel,
delal in se boril za obstanek svojega
naroda. Avtorji, kakor Abramić, Kle-
mene, Bratanič, Cevc, Murko itd. —
sklicujem se prvenstveno na meni zna-
na imena, ne da bi njim zapostavljal še
ostala, kakor Sepec, Alič, Curk itd. —
zagotavljajo, da s Ptujskim zbornikom
nismo dobili le dokument o požrtvoval-
nosti raznih in številnih raziskovalcev
materialne in duhovne kulture ptuj-
skega območja od najstarejših časov
sem, marveč s številnimi ilustracijami
podprt ptujski zgodovinski učbenik v
naj'boljšem ркмпепи besede.
Našega čitatelja želimo ob tej priliki
opozoriti na celjski prispevek k po-
membnosti tega zgodovinskega tiska,
t. j. na umetnostno-zgodovinski oris —
ali, kakor pravi pisec »stilni oris« —
celjskega muzejskega ravnatelja Antona
Stupice »Plastična skupina Oznanjenja
celjskega oltarja na Ptujski gori« (str.
55—59) in narodopisni oris nestorja slo-
venskih etnografov dr. Franceta Kot-
nika »Makalonca« (str, 73—76).
Stupica se je torej v svojem spisu lo-
til detajla iz ptujsko-gorske cerkve —
zadnjega in najlepšega spomenika dveh
sorodnih, za Spodnjo Štajersko najpo-
membnejših grofovskih rodbin — Celj-
s:kih in Ptujskih. Stupičev spis obsega
izčrpen oris v naslovu omenjene plasti-
ke, primerjavo s skulpturo sosednjih
dežel in karakteristiko njenega mojstra.
Na obsežnem znanju temelječa raziska-
va je zanimiva za vsakega, ki se zani-
ma za prispevek celjskih grofov k na-
šemu cerkvenemu stavbarstvu.
Drugi, v naši sredi, v letih 1920 do
1927 pa kot profesor in znanstvenik v
Ptuju živeči dr. France Kotnik obrav-
nava pod že navedenim naslovom izvor
Finžgarjeve pravljice o Makalonei. Pre-
cizno analizirajoč vse razpoložljivo tuje
slovstvo o Lepi Mageloni in opirajoč
Se tudi na Drabosnjakov prevod Histo-
rije o lepi Mageloni, zaključuje zatrdno,
kar je pisatelj Finžgar le domneval, da
je pravljica ali no velica prišla k nam
od severa, dasi je fabula bila sicer po
ustnem posredovanju prenesena v Ev-
ropo iz Orienta in jo sredi 15. stoletja
najdemo v Provansi kakor v Spodnji
Italiji (Kotnik str. 75).
Kotnikova literamozgodovinska ana-
liza nam tedaj razširja naš razgled po
medsebojnih literarnih vplivih, še bo^j
pa utrjuje vero v medsebojno, za kul-
turno rast in izmenjavo duhovnih do-
brin prepotrebno sožitje ljudstev, ki ga
danes tako zelo ix)grešamo.
Kot »celjski prispevek« moremo ozna-
čiti tudi natisk Ptujskega zbornika, ki
je bil izvršen v Celjski tiskarni. Zal se
s tiskarskega vidika celjski tiskarski
kolektiv s tem rezultatom svojega um-
skega in fizičnega dela ne more pona-
šati v toliki meri, kakor se sicer vedno
lahko. G. Grobehiik
Strokovna izobrazba
kmečke mladine dobiva
novo obliko
Za nami so tisti časi, ko je lahko po-
stal kmet ali »posestnik« vsakdo, ki je
po dovršeni osnovni šoli ostal na do-
mači ali kaki drugi kmetiji, jo pozneje
podedoval, priženil ali kupil. Kmetje
so lahko postali tudi mnogi špekulanti
iz vrst drugih poklicev (trgovcev, obrt-
nikov, mdustrijcev, advokatov, urad-
nikov itd.), ki so svoj denar previdno
naložili v kmetijo, jo obdelovali s slabo
plačano najeto delovno silo: hlapci, de-
klami in dninarji. Le imena kmet so se
iz sramežljivosti ogibali in se raje na-
zivali posestnike. Le zdravo kmečko
ljudstvo se svojega poklica ni sramo-
valo in je bilo celo ponosno nanj. To
velja tudi danes. Nasprotno, še do več-
je veljave prihaja kmet v socialistični
družbi, ko skupaj z ročnim in umskim
delavcem ustvarja blagostanje celo-
kupne socialistične družbe. Nekdanje
omalovaževanje kmeta se je spremenilo
v vsega sipoštovanja vrednega proizva-
jalca.
Le nekaj pri našem dobrem in po-
štenem kmečkem ljudstvu še ni v redu:
namreč stara podedovana miselnost, da
je za kmeta dober vsakdo, da zanj ni
potrebna posebna strokovna izobrazba.
Na srečo je takih kmetov čimdalje
manj. Ze zmaguje prepričanje, da sta
kmet in delavec oba proizvajalca, od
katerih terjamo čim večje količine pri-
delkov in izdelkov in vedno boljšo ka-
kovost. Svetovno tržišče je tisti ukazo-
valec, ki terja vedno večje količine in
boljše kvalitete blaga. Tudi domači ku-
pec postaja izbirčen. Ce naj industrij-
ski delavec ustreže taki zahtevi, se mo-
ra izobraževati. Iz nekvalificiranega po-
stane kvalificiran delavec, specialist in
celo mojster.
Ali je iJri kmečkem poklicu kako
drugače? Prav tako, če ne še težje.
Dočim oblikuje delavec že pripravljeno
surovino v nov izdelek, mora kmet svo-
je kulturne rastline tako rekoč ustvar-
jati na strokovno obdelani zemlji, po-
znavajoč zakone narave in napredne
znanosti. Poleg najrazličnejšega moder-
nega orodja se kmet dandanes ukvarja
še s traktorji in stroji, s komplicirano
tehniko, kemičnimi sredstvi, s selek-
cijo semen in živali, z veterinarstvom
ter rešuje vrsto zamotanih vprašanj v
različnih panogah kmetijstva. Kmet je
hkrati producent in trgovec. Ce pri
vsem tem še upoštevamo njegovo sode-
lovanje v gospodarskih, in političnih or-
ganizacijah, smo s tem hoteli le pouda-
riti, kako obsežno mora biti njegovo
znanje, ki ga ne more doseči v osnovni
šoli niti v nižji gimnaziji, marveč le v
strokovni kmetijski šoli.
Napredni kmetje pozdravljajo osnu-
tek zakona o obveznem strokovnem šo-
lanju kmečke mladine. Sodobno kme-
tijstvo zahteva tudi za kmečkega de-
lavca, da po dovršeni strokovni izo-
brazbi postane iz polkvalificiranega
kvalificiran kmetijski delavec in moj-
ster. Tako bosta kmetijski in industrij-
ski delavec izenačena v svojih pravi-
cah in dolžnostih.
Po organizaciji dela in lastništva lo-
čimo individualna (privatna), zadružna
in državna kmetijska posestva. S pred-
pisano strokovno izobrazbo bo lahko
natančno določiti položaj in plačo pol-
kvalificiranega, kvalificiranega kmet.
delavca in kmetijskega mojstra, tehnika,
in agronoma. Novost v osnutku zakona
o nižjem in srednjem kmetijskem šol-
stvu so kmetijski vajenci, ki po tri-
letni učni dobi na državnem ^posestvu
in opravljenem strokovnem izpitu dobe
naziv kvalificiran kmetijski delavec. Isto
kvalifikacijo dobi tudi polkvalificiran
delavec, če dovrši enoletno prakso na
državnem posestvu in opravi strokovni
izpit. Kvalificirani kmetijski delavci po-
stanejo lahko tudi absolventi osemletne
šole ali nižje gimnazije, če po petletni
praksi na državnem posestvu opravijo
izpit za kvalificiranega delavca. Zani-
miv in važen je člen 16., ki pravi, da
si posebno sposobne osebe z že pridob-
ljenim nazivom kvalificiranega delav-
ca lahko pridobijo še naziv visokokva-
lificiran ega delavca ali mojstra, če po
dovršeni p>etletni praksi na državnem
posestvu opravijo strokovni izpit. Pri-
merno strokovno znanje si bodo bodoči
kmetijski mojstri pridobili na krajših
in daljših strokovnih tečajih z zaključ-
nim izpitom. V zakonskem osnutku po-
grešamo še natančnejše določbe o šo-
lanju kmetijskih vajencev in določbe,
da more podedovati posestvo le tista
moška ali ženska oseba, ki si je s stro-
kovno izobrazbo na kmetijski šoli pri-
dobüa vsaj naziv kvalificiranega de-
lavca.
Oglejmo si sedaj, kakšne kmetijske
šole predvideva ta osnutek zakona:
1. Obvezna dveletna kmetijsko-gospo-
darska šola za območje ene ali več
občin z obveznimi praktičnimi vajami
v dobi najvažnejših kmetijskih opra-
vil. Pouk traja v zimskih mesecih. Pred-
izobrazba je dovršena osnovna šola. Ab-
solvent doseže naziv ipolkvalificiranega
delavca.
2. Enoletna splošna kmetijska šola z
internatom. Pogoi za siprejem je dovr-
šena dveletna kmetij sko-gospodarska
šola z enoletno prakso in starost 17 let.
Absolvent postane kvalificiran delavec
v kmetijstvu.
3. Enoletna splošna kmetijska šola z
internatom. Pogoji so isti kakor pod 2.
4. Štiriletna srednja kmetijska šola
z internatom. Pogoj za sprejem je do-
vršena dveletna kmetij sko-gospodarska
šola ali osemletka odnosno nižja gi-
mnazija in enoletna praksa na primer-
nem kmetijskem posestvu.
5. Posebna kmetijska in gospodinj-
ska šola je enoletna. Sprejemni pogoji
zahtevajo dovršeno enoletno splošno
kmetijsko ali gospodinjsko šolo (3), dvo-
letno prakso v stroki teh šol in 20-letno
starost učenca ali učenke.
Po kratkem orisu velikega pomena,
ki ga ima za razvoj kmetijstva njegovo
strokovno šolstvo, moramo še pouda-
riti, da je okraj Celje-okolica med pr-
vimi, ki smotrno organizira in vodi to
prepotrebno šolstvo. Posebna komisija
za pošolsko mladino pri Svetu za pro-
sveto in okolico, ki ji načelu j e tovariš
Albert Ra jer, je na svoji drugi seji dne
17. oktobra t. L proučua omenjeni za-
konski osnutek, ga dopolnila ter dolo-
čila tipe za splošne kmetijske (2 in 3),
in sicer: živinorejsko-poljedelski (Šent-
jur), poljedelsko-živinorejski, sadjar-
sko-vinogradniški (za šmarsko-bizeljski
in konjiški okoliš) in hmeljarsko-sad-
jarski tip (Žalec).
V tekočem šolskem letu bo v okraju
delovalo 10 kmetijsko-gospodarskih šol,
in sicer v Konjicah, Braslovčah, na Ta-
boru, v Žalcu, Vojniku, Laškem, Šent-
jurju, Podčetrtku, Kozjem in Rogaški
Slatini. Ena enoletna splošna kmetijska
in enoletna gospodinjska šola v Šent-
jurju ter dveletna vrtnarsko-kmetijska
šola v Medlogu pri Celju. Za kmetijsko-
gospodarske šole, ki bodo pričele s po-
ukom 15. novembra, so bili imenovani
upravitelji teh šol. Pouk je brezplačen,
k vzdrževalnim stroškom bodo prispe-
vali okraj, OZZ in kmetijske zadruge.
Kmetijski vajenci bodo vključeni v
kmetijsko-gospodarske šole. V krajih,
kjer še ni mogoče ustanoviti kmetijsko-
gospodarskih šol, bodo organizirani go-
spodinjski tečaji s strokovnimi in po-
litičnimi predavanji.
Iz vsega je razvidno, kako se ljudska
oblast, naslonjena na krepko zadružni-
štvo, na samoiniciativo kmetijskih stro-
kovnjakov in učiteljstva, trudi izbolj-
šati položaj našega kmetijstva s smo-
trno in široko razpredeno strokovno iz-
obrazbo kmetske mladine. J. K.
Videčnik Aleksander
Vprašanje sadilnega trsnega materiala v celjskem okr§iu
v našem okraju se nahajajo vino-
gradniške površine v skupni izmeri pri-
bližno 2200 ha, in sicer v državnem
sektorju 40 ha, v zadružnem 39 ha,
medtem ko so vse ostale površine last
privatnikov. Stanje teh goric je veči-
noma slabo, tako da bo treba misliti na
obnovo vseh dosedanjih površin in ver-
jetno še ostalih, ki so po trsni uši ostale
nezasajene. V našem desetletnem kme-
tijskem planu je obnova vinogradov zelo
realno ocenjena. V bodočih desetih letih
bi prišlo letno 50 do 70 ha površin v
poštev za nove nasade. Ako pomislimo,
da na en hektar na moderen način na-
sajenega vinograda pride okoili 4000
trsov, potem si lahko ustvarimo pravo
sliko potreb na trsnem materialu — na
cepljenkah. Kako pa izgleda dosedanja
produkcija cepljenk v našem okraju?
Do nedavnega so bila vsa posestva in
vsi vinogradniki prisu j eni nabavljati si
trsni material izven okraja, pri čemer
so naleteli na različne težave. Kot eno
najvažneiših teženj vsakega vinograd-
nika predstavljajo zaželene sorte. Na
drugem mestu pa so vinogradniku važne
podlage, na katerih je cepljena žlahtna
sorta. Pri sedanji obnovi in pri raz-
iskovanju' različnih napak v pogledu
sajenja starih nasadov smo ugotovili,
da so vinogradniki največkrat grešili
prav v izboru podlag. Treba je torej
naše vinogradnike nujno opozoriti na
dejstvo, da zavisi v prvi vrsti uspeh no-
vega nasada v pravilni izbiri ameriških
podlag. V tem vprašanju se opaža na
splošno precejšnje neznanje med kme-
tovalci. Dogodi se, da vinogradnik na
vprašanje, na kateri podlagi ima cep-
ljen ta in ta trs, odgovori: na ameri-
kanski. Nikakor pa ne pojmuje, da je
teh amerikanskih podlag mnogo vrst in
tipov, ki se v bistvu med seboj zelo
razlikujejo. Vsaka teh podlag uspeva
pod različnimi pogoji. Sestav tal je pri
tem najvažnejši faktor, saj vemo, da so
nekateri vinogradi, posajeni na napačni
podlagi, popolnoma izpadli iz produk-
cije, kar pomeni veliko gospodarsko
škodo in splošno nazadovanje v tej pa-
nogi. Marsikateremu vingradniku je bü
prodan napačen material pod pravim
imenom, tako da je uspeh seveda že v
naprej nemogoč.
Ze v lanskem letu je prevzelo vodilno
vlogo v produkciji trsnega materiala
državno posestvo v Slovenskih Konjicah.
Novo vodstvo tega posestva z direktor-
jem tov. inž. Adolfom Tavčarjem na čelu
je pokazalo veliko razumevanja za ta
vprašanja. Uredili so že propadlo trsni-
co, popravili silnico in nasadili nove
matičnjake. Lanskoletna produkcija te-
ga posestva pa še ne bo mogla kriti
vseh potreb po cepljenkah v našem
okraju. V letošnjem letu ima posestvp
v planu cepiti okroglo 500.000 cepljenk
za prihodnjo sezono, kar bi že razmero-
ma krilo potrebe za obnovljene povr-
šine. Pokazalo se je, da je bil nakup
ključev (amerikanskih podlag), ki jih je
nakupilo posestvo zaradi pomanjkanja
doma pridelanega materiala po drugih
krajih, zelo varljiv. Popoln uspeh v
trsnici je izostal zaradi slabe kvalitete
ključev in sortno nečistega materiala.
Računali smo, da bomo lahko razpola-
gali s približno 300.000 komadi cep>-
Ijenk, kar pa ne bo mogoče iz že ome-
njenih razlogov. Pregled trsnice v Ko-
njicah pokaže točno sliko o kvaliteti
materiala. Cepljene so bile sorte: tra-
minec, laški rizling, modra frankin j a,
neuburgovec, zeleni silvanec, zeleni
veltlinee, Bouvirjeva ranina, muškat
otonel, žlahtnina, žametna črnina, beli
burgundec in renski rizling. Vse ome-
njene sorte so na podlagah berlandieri
X riparia Kober 5 BB, rupestris Goethe 9,
riparia portalis, berlandieri x riparia
T 8 B in rupestris riparia 3309. Od
omenjenih podlag bodo v šmarsko-sa-
vinjskem okolišu, večinoma zaželene
tiste sorte, ki so cepljene na Kober 5 BB
ali pa na Goethe 9. Prav potrebna bi
nam še bila podlaga rupestris du Lot
(montícola), ki bi v višjih suhih pre-
delih na težkih lapornih tleh najbolje
uspevala. Tudi v tem pogledu bo v
bližnji bodočnosti pomagano vinograd-
niku, kajti državno posestvo v Konjicah
namerava urediti nov matičnjak sorti-
menta berlandieri x riparia Kober 5 BB
in rupestris du Lot (monticola). Da bodo
te nove podlage tudi sorno čiste, je bilo
s pomočjo deviznih sredstev Okrajne
zadružne zveze Celje v preteklem letu
nabavljenih 2000 ključev selekcije Ko-
ber 5 BB direktno pri izvozni firmi
Kober Kohlfuerst v Wienerneustadtu.
Omenjeni ključi so bili predani v uko-
reninjenje posestvu v Konjicah in ka-
žejo letos zelo lepo sliko sortno čistega
in prvovrstnega materiala. Podlage ozi-
roma korenjake rupestris du Lot name-
ravamo dobiti preko Znanstvenega za-
voda za vinarstvo v Mariboru, ki raz-
polaga z odlično francosko selekcijo
tega trsnega materiala. Pri proizvodnji
cepljenk pa nastajajo letos finančni
problemi. Posestvu, ki je zaradi škode
po pozebi utrpelo precejšen izpad pro-
izvodnje tako v sadjarstvu kakor tudi
v vinogradništvu, manjkajo finančna
sredstva za nakup potrebnih ključev.
Lastna proizvodnja znaša sedaj le okoli
100.000 ključev, vse drugo pa mora ku-
piti od raznih kmetijskih gospodarstev.
Poleg tega je kupljeni material kvali-
tetno veliko slabši od domačega in de-
loma ne ustreza sortnemu nazivu. Treba
bo v interesu obnove gledati na to, da
se bo omogočilo državn :mu posestvu -
nadaljnji dvig proizvodnje trsnega ma-
teriala, prav posebno zaradi tega, ker
imajo na razpolago zelo dober strokovni
kader in vse ostale pogoje za pozitiven
razvoj. (Konec prihodnjič.)
stran 4
»Savinjski vestnik«, dne 24. aktoijra 1953
Stev. 42
Tribuna
OLEPŠEVALNEGA  DRUŠTVA  V  CELJU
Zunanjost lokalov v Sianetovi ulici
z ureditvijo zgornjega dela Stane-
tove ulice smo dobili tako najlepši tr-
govski center mesta. Vendar pa je ne-
kaj lokalov takih, da so nujno potrebni
adaptacije in ureditve. Kar začnimo pri
Ljudskem magazinu in pojdimo do
zgradbe bodoče lekarne in se vrnimo
po drugi strani.
Ljudski magazin je dobil novo, lepo
zunanjost in dokončan je novi prizidek,
ki bo izpolnil praznino, katero je po-
' vzročila bomba v zadnji vojni. Bife
Petek neha bas prvega novembra z
obratovanjem i.-.i- se bo bivša Achleit-
nerjeva hiša adrptirala, predvsem spod-
nji prostori, kjer bo imela Mestna pe-
karna dve svoji prodajalni. Ta adap-
tacija je nujno potrebna, narekuje jo
uničeni spodnji del zgradbe in potreba
po dobro urejeni pekarni, saj je sploš-
no znano, da so kapacitete sedanjih
pekarn nezadostne. V sledeči zgradbi
smo dobili poslovalnico Mladinske knji-
ge, ki je brez dvoma najlepše urejen
trgovski lokal v Celju. Pravo nasprotje
je grozna zunanjost prostorov gostilne
»Beli vol«. Prav bi büo, da kolektiv
tega podjetja pokrene vse potrebno, da
se zunanjost zgradbe čimprej uredi, si-
cer bo sam občutil ob padanju prome-
ta na lastni koži, sedanjo zunanjost svo-
jega podjetja. Poslovni prostori Ljudske
tehnike, pravtako kličejo po vsaj manj-
ši modernizaciji zunanjosti — enako
velja za prostore poslovalnice Slovenija
šport in Državne loterije. Zunanjost
drogerije Vrtovec in pa poleg se naha-
jajoče pekarne je skrajno slaba in na
tej strani ulice je najprej in najbolj
potrebna popravila. Enako velja za
zgradbo. Današnjemu času tudi ni pri-
merna zunanja ureditev trgovine Ma-
vrice, ki bo prišla »predvsem do izra-
za«, ko bo gotova nova lekarna. Meni-
mo, da bi solidno trgovsko podjetje
»Mavrica« moralo le malo gledati na
svojo »zunanjost«.
Vračamo se рнз nasprotni strani, kjer
kliče velika hiša v kateri ima svoje
poslovne prostore trgovsko podjetje
»Vesna«, nujne obnovitve fasade. Malo
modernizacije bi potrebovala tudi zu-
nanjost  »Klobučarstva«.  V zraven se
nahajajoči lokal pa spada prodajalna
glasbü in ne čevljarska delavnica! Bo-
dimo skronani ter pustimo zaenkrat še
prodajalno Državne založbe in obeh
brivnic pri miru — zunanjost urarstva
in Mohorjeve družbe pa joče po »so-
dobnizaciji«. Veietrgovsko podjetje
»Tehnometal« pa bi si lahko že davno
oskrbelo neonski napis — enako bi
lahko storüa tudi »Mavrica« ter mo-
goče še mesnica. Špecerijska trgovina
»Pri zvoncu« bo morala prej ko slej
prilagoditi svojo zunanjost lepo urejeni
prodajalni »Jugovinüa«. Putnikova zu-
nanjost, pa tudi notranjost, pa je kar
v redu.
Tako smo obdelali ta del Stanetove
ulice ter resno pričakujemo, da bo k
letu izgledala drugače in lepše. V ko-
likor tega ne bodo storüi imetniki lo-
kalov, bo pač treba izdati potrebne
ukrepe, ki jih bodo k temu prisili.
Toliko za danes, o kaki drugi ulici
pa mogoče prihodnjič ...
OLEANDRI PRED KOPROM
I-red restavracijo »Koper«, ki nam
je sicer drugače všeč, stojita dva ole-
andra. (Vsaj mislim, da se tako ime-
nuje ta vrsta rastlin, prk-odoslovec ni-
sem.) Pa saj se menda razumemo. Ole-
andra nam nista prav nič napoti —
celo pozdravljamo to pobudo, vendar
pa nas bo zelo veselüo, če bo.sta v naj-
krajšem času v primernejših posodah
ali zabojčkih, ki bodo podjetju v ponos
in ne v sramoto. Sicer je to malen-
kost, pa vendar.. .
NAČRT MESTA CELJA
Propagandni odbor Olepševalnega
društva bo izdal konec letošnjega leta
prepoireben načrt mesta Celja. Osnu-
tek za načrt je izdelan. Načrt bo dan
v grafično izdelavo takoj, čim Mestni
ljudski odbor pregleda imena mestnih
ulic in trgov. Poleg načrta bodo ob-
javljeni najvažnejši zemljepisni in sta-
tistični podatki, hoteli in restavracije,
kulturne znamenitosti, izletne in turi-
stične točke ter seznam uradov, dru-
štev in ulic po abecednem redu.
Težave preskrbe s premogom
(Prispevek k diskusijL)
Pričujoči članek, je preveden iz
beograjskega lista »NIN« ter ob-
ravnava problem oskrbe Beograda
s premogom. Zaradi približno ena-
ke situacije v Celju objavljamo ta
članek v celoti s pripombo, da se
z navedbami samo v glavnem stri-
njamo. Clamk je bil napisan pred
razpletom tržaškega vprašanja.
Transportne težave so danes še
večje, kakor pred 14 dnevi. Članek
je napisal direktor beograjskega
podjetja »Ugalj« M. Momirov ter
je zelo zanimiv.
Časopisi so že večkrat pisali, da je
pričakovati znatnega znižanja cen pre-
mogu. To je bilo tiste dni, ko smo imeli
premoga dovolj v skladiščih. Toda pre-
mog je ležal v skladiščih in nihče ga
ni kupoval. Obvestüo o znižanju cen
je zadržalo potrošnike, da nekaj časa
premoga sploh niso kupovali, pričaku-
joč ogromnega znižanja cen. Vedeli
smo, da bo zaradi te prekinitve enako-
merne prodaje prišlo do težav v tran-
sportu in v proizvodnji v jesenskih
mesecih. V maju in juniju nismo dova-
žali večjih količin v trgovska skla-
dišča.
Povpraševanje po premogu je posta-
lo medtem tako veliko, da sedaj nismo
V stanju dobaviti potrebnih količin.
Glavni razlog trenutnemu pomanj-
kanju premoga pa je v tem, da so do-
büi državni uslužbenci po celi državi
istočasno v mesecu avgustu, nakazüa
za nabavo premoga po znižani ceni.
In vsi so hoteli sedaj naenkrat kupiti
premog. Poleg tega pa so dobui še
drugi F>otrošniki kreditne čeke za na-
bavo premoga. Predvidevajoč tako si-
tuacijo, smo zahtevali, da se krediti v
banki izdajo čimprej, da bi preprečui
težave. Nastal pa je sedaj tak položaj,
da potrošniki realizirajo istočasno kre-
dite in nakazüa in to v kratkem raz-
dahu 30 dni. 90% potrošnikov je dobüo
istočasno sredstva v roke in hočejo
nabaviti celotno količino, katerih na-
bavo jim omogočajo njihova nakazüa
in čeki, to pa je nekajkrat več od nor-
malne nabave. Ti potrošniki tako one-
mogočajo nabavo ostalim, ker nimamo
na zalogi takih količin premoga, prav
tako pa ga ne zmorejo rudniki naen-
krat izdobaviti odnosno nakopati. Zgodi
se lahko, če ne bodo pravočasno pod-
vzeti potrebni ukrepi, da bo nekaj po-
trošnikov ostalo to zimo brez zadost-
nih količin premoga. To važno vpra-
šanje se mora rešiti s pospešenim do-
vozom premoga. Vendar mi ne moremo
izvajati kakega pretiranega pritiska na
rudnike in na transport, ki je sedaj
tudi zelo obremenjen s prevozom slad-
korne pese. Predlagali smo, da se omo-
goči potrošnikom, naj svoja nakazila
realizirajo v denarju. Tako bi jim omo-
gočui, da uporabijo trenutno denar tu-
di v druge namene, pozneje v zimskih
mesecih pa nabavijo prenaog iz rednih
tekočih sredstev. Prav tako predlaga-
mo, da se veljavnost nakazil podaljša,
kar bi povzročuo, da bo del potrošni-
kov nabavil premog šele na spomlad —
sedaj pa kupil samo tisto količino, ki
je za zimo nujno piotrebna. V številnih
primerih kupujejo potrošniki takšne
količine premoga, ki bi jim sicer za-
doščala ne samo za letošnjo, temveč
tudi za prihodnjo zimo.
Op, ur.
Vkljub novim transportnim težavam,
ki so nastale v zvezi z mednarodno po-
litično situacijo smo obveščeni, da so
podvzeti vsi možni ukrepi ter je pri-
čakovati, da se bo preskrba potrošni-
kov s premogom, že v kratkem izbolj-
šala.
Gibanje prebivalcev v Celju
v času od 10. 10. do 17. 10. 1955 je bilo ro-
jenih 24 deklic in 22 dečkoT.
Poročili so se:
Majcen Ignacij, nameščenec iz St. janža pri
Krmelju in Brečko Ivana, nameščenka iz Loke
pri Zid. mostu; Piki Adolf, trg. pomočnik ir.
Celja in Muzel Jožefa, gospodinja iz Celja;
Regulj Albert, trg. pomočnik z Celja in Ferjuc
Antonija, kuhinjska pomočnica iz Celja; Jurak
Franc, delavec iz Celja in Pisk Lidija, delavka
iz Celja; Hribernik Ivan, tkalski podmofster iz
Celja in Janežič Amalija, tkalka z Celja; Ja-
nežič Janez, tkalski podmojster iz Celja ia
Kvas Ljudmila, delavka iz Celja: Lazički Va-
troslaT, upokojenec iz Celja in Zorko Marija,
delavka iz Celja; Kocjančič Oskar, grafik iz
Celja in Zekar razv. Hojnik Kristina, патпе-
ščenkn iz Celja in Božič Silvan, gradb. tehnik
iz Celja in Suhač Ana Helena, nameščenka iz
Celja.
Umrli so:
Tumšek Marija, stara 62 let, gospodinja iz
Lopate št. 5, Celje; Vodovnik Kari, zidar, star
^■5 let. iz Zadobrare n. h., Skofja vas; Kager
Ana. gospodinja, stara 74 let, e Celja, Zidan-
.škova 5; Zeloznik Adolf, rudar, star 65 let, it.
Zabukovce 23 ori Grižah; Hanckam Jakob, upo-
kojenec, star 65 let. iz Celja, Kovinska 4; Tev-
šenak Ivan^ klepar, star 49 let. iz Celja, Čret
95a: Obreza Antonija, gospodinja, stara 57 let,
IZ Gorice 5 pri Smartnem т Rož. dol.; Pliberšek
Franc, upokojenec, star 60 let, iz Radane vasi
pri Zrečah; Žmaher Ivan, železničar, star 27
let, iz Celja, Sav. nabrežje 2 in Текатс, novo-
rojenček, star 11 dni, iz Prebolda 29.
OBJAVA
Izgubljena je bua ženska torbica iz
rjavega usnja velikosti 20 x 30 cm s
stranskim zapiračem in dvema preda-
loma, aktovka iz rjavega usnja z enim
predalom v velikosti okrog 30 x 50 cm,
ki se je na vsakem koncu zapirala z
dvema malima jermenoma, ženska ja-
kna brez žepov in ovratnika iz navad-
nega rjavega štofa z belimi in rdečimi
črtami v (premeru dveh milimetrov,
katere so se sekale in ustvarjale ve-
like kocke odnosno kvadrate, svüena
ženska naglavna ruta zelene barve z
rožnatimi vzorci, rjave ženske sandale,
ki so se vezale na straneh z dvema
jermenoma in zadaj so bile odprte.
Najditelj naj predmete odda v upravi
Savinjskega veetnika proti visoki na-
ffradi.
Malomarnost
ali kai?
Predvolilna dejavnost na Vranskem
je precej nenavadna. V nedeljo, 17. ok-
tobra je bü sldican zbor volivcev, na
katerega je prišel tudi član izvršnega
sveta LiRS tov. Kocjančič, a udeiezoa
JU bua zelo slaba, od kakm 1700 voliv-
cev se jih ni zbralo niti òO. Ce vprašaš
ljudi, zakaj jih ni büo na zbor, ti po-
reko, da ali niso vedeli ali pa, da ni-
ma smisla lioditi, ker da se ukrepa itak
brez njih in mimo njih.  Oglejmo si
nekoliko  te odgovore!  Da volivci za
zbor volivcev niso vedeli, more držati
samo delno, saj je občinski ljudski od-
bor sklical sestanek in to razglasil s
plakati in potem še v nedeljo na kia-
jevno običajen način, Neobvesčenih je
torej ostalo le malo ljudi in bo, po
vsern sodeč, važnejši drugi vzioii, M ga
navajajo: nezainteresúanost. Od kod ta
pojav? Da so mnogi lazočaram Djdisi
zaradi davkov ali züradi česa d.L:iiega,
je razumljivo, ¿.aj se vedno zgcai, da
S8 komu napravi krivica iz tega ali
drugega vzioka, marsikdo si pa krivico
tudi samo  umišlja. Ali pa ni ravno
zbor volivcev najbolj primeren kraj za
obrazložitev napak, ki se mogoče do-
gajajo.' ^akaj ljudje še vedno raje kri-
tizirajo nekje na skrivnem in si ne
upajo na dan z besedo? Ali ne verja-
mejo v demokratičnost in ne zaupajo
svoji oblasti?  Ali še vedno nasedajo
tihemu prišepetavanju reakcije?  Naj-
važnejše je pa to, da se ne kaže odlo-
čuen vpliv množičnih organizacij: ZK,
SZDL in drugih. ZK niti po svojem
preformhanju ni napravüa odločnega
koraka  naprej.  V občinskem odboru
SZDL je pa tudi nastopilo mrtvüo. Po
prvem zaletu je nastopüo zatišje  in
niti na sestankih tega odbora ni vseh
članov, razen predsednika in tu in tam
katerega  člana.  Zakaj  je tako kljub
vsem lep un sklepom in načrtom? Ali
je res jesensko delo vzrok vsemu mr-
tvüu v SZDL in drugod? Težko ver-
jame človek takim izgovorom in bliž-
nja bodočnost bo dala odgovor na po-
stavljena vprašanja.
Čudno je, da imajo ljudje tako malo
zanimanja za izvolitev svojega poslan-
ca. Ali nimajo nobenih problemov, ki
bi jih mogli zaupati svojemu bodočemu
poslancu, ali pa, kar je verjetneje^
podlegajo propagandi onih, ki jim ni
samo za svoje osebne koristi. Da je
tudi takih ljudi, je büo videti ob vpo-
klicu nekateriii rezervistov, ko je büo
slišati izjave: Naj gredo tisti, ki so
demonstrirali!« m podobno. Neumnost,
malomarnost m reakcija pač vedno ho-
dijo skupno pot, le, da ta pot ne vodi
T lepšo bodočnost.
AU bo bodoči zbor volivcev v ne-
deljo, dne 25. oktobra pokazal isto sli-
ko?
DOBRO BI BIEO^
če bi se neRđo zaletel v to
V Laškem so se nekaj mesecev razni
ljudje, z različnimi nameni zaletavali
v nepravünosti in celo malenkosti, ki
so jih opazüi pn ali na zdravuišču v
Laškem. Nihče ne trdi, da nepravünosti
ni büo in da jih še sedaj ni, vendar
bi pa le bilo pravilno, če bi nekdo na-
šel v Laškem še nek drug objekt in bi
ga obdelal vsaj približno tako, kakor
jo büo to storjeno z zdraviliščem.
Nič ne bi büo napačnega in verjetno
tudi ne grešnega (če se nekdo greha
boji) če bi nekdo o laškem župnišču
dal neko svoje mnenje in vsaj en pred-
log. Dobro bi bilo, će bi nekdo izdal
župnijskemu upravitelju odlok, da pre-
seü odnosno premesti vole in kreve iz
župnišča v za to določeni živinski
hlev, ki se nahaja stran od župnišča
in drugih stanovanjskih prostorov.
Zupnišče ima sedaj svoje krave in vo-
le (poleg pa še živino z Rifengozda) v
prostoru! župnišča, nad hlevom pa sta-
nujejo stranke, ki štejejo skupaj 11
otiok in 12 odraslih ljudi. Hlev pod
župniščem je oddaljen od cerkve ko-
maj 2,5 m (in je res čudno, da vei-nike
prav nič ne moti ta navzočnost in, da
jih pri verskih obredih ne vznemirja-
jo glasovi števune živine). Ker ti pro-
stori niso nikdar bili namenjeni za ži-
vino se na tem prostoru nahajata tudi
dve okni iz katerih izhaja neznosen
smrad in je res čudno, da župni upra-
vitelji uporabljajo ta prostor za živi-
no. Prav gotovo jim mora biti znano,
da lahko zaradi tega nastanejo za
zdravje škodljive posledice. Na dvorišču
župnišča se nahaja večkrat gnoj, dnev-
no in po cele dneve pa je dvorišče
ponesnaženo od živalskih odpadkov,
ker se živina napaja na dvorišču, ra-
zen tega je na dvoriiču, pozimi in po-
leti stelja za živino in razna di-uga na-
vlaka, ki se razkraja, kar je škodljivo
za zdravje in je leglo bacilov nalez-
ljivih bolezni — zlasti v poletnih me-
secih. V stanovanjih župnišča je mo-
gočo bivati sam.o pri zaprtili vratih in
oknih, ker sicer pinhaja v stanovanja
iz hleva in z dvorišča neznosen smrad.
V župnišču pa je tudi 1 primitivno
leseno stranišče, ki ga uporablja 19
ljudi, ob nedeljah in verskih prazni-
kih pa tudi nad 50 ljudi. Greznica iz
katere teče, ker je pokvarjena pa ne-
znosno stanje in smrad le še povečr.va.
V župnišču odnosno v kuhinji istega
je samo ena vodovodna pipa, ki jo upo-
rablja 6 v župnišču stanujočih strank.
Kadiu- je kuhinja zaprta (kar se po-
go.^to zgodi) ali pa v Laškem primanj-
kuje vode, so pa stranke primorane,
da uporabljajo vodo iz vodnjaka na
dvorišču, ki je iz zgoraj navedenih
vzrokov onesnažena in í-kotíljiva za
zdravje. Poleg vseh teh »prijetnosti«,
ki jih uživajo stanovalci v tej stavbi,
pa morajo prenašati še roje nadležnih,
umazanih muh, ki se sprehajajo od
nesnage do nesnage in uietavajo tudi
v stanovanja, tako da so stanovalci tu-
di zaradi tega prisiljeni v interesu
svojega zdravja, da držijo vrata in
okna svojih stanovanj zaprta.
Lep objekt za obširno obdelavo bo-
do imeli vsi tisti, ki so do kosti oglo-
dali zdravilišče v Laškem. Prav bi büo,
da bi tudi take stvari bue temeljito
prečiščene na sestankih masovnih or-
ganizacij in sicer s tako udeležbo, ka-
kršna je bila pri prejš:a,iih primerih.
Škodovalo pa tudi ne bi. če bi se za
ta problem zainteresirali tudi krajevni
oblastni organi in še prav posebno sa-
nitarna inšpekcija.
Smrtna nesreča pri delu s tmhtor¡em
v m.esecu marcu letošnjega leta smo
že imeli v bližini Žalca težko nezgodo,
ko so morali v bolnici amputirati trak-
toristu desno nogo zaradi poškodb, ki
jih je dobu pri delu s traktorjem.
V petek se je pri delu odnosno vožnji
s traktorjem zgodila še hujša nezgoda,
ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. V
Spodnjih Zrečah so je na m.aihni str-
mini prevrnü traktor з plugom in pod
seboj pokopal delavca traiiiorista iz
Kmetijske zadruge v Zrečah Brode j
Alojza in 6-letnega fantka Marinšek
Franca. Po naključju je ostal nepoško-
dovan Marinšek Jože, ki je pri vožnji
sedel na zadnjem levem blatniku trak-
torja.
Pri nas obstojajo posebni predpisi,
ki določajo higiensko-tehnjčno zaščitne
mere pri delu s poljedelskimi stroji. S
temi predpisi se morajo spoznati vsi
odgovorni ljudje in pa sami delavci,
ki. s temi stroji delajo. Ne smemo do-
voliti, da bi sam.ovoljni postopld. p>o-
sameznikov spravljali v nevarnost ne
samo njihovo lastno, temveč tudi
zdravje in življenje drugih delavcev.
Ta zadnji primer težke nezgode nam
jasno dokazuje, da je tudi delo s kme-
tijskimi stroji nevarno in da moramo
tudi tukaj, kakor pri drugih delih biti
previdni in upoštevati obstoječe pred-
pise.
Iz celjskega zaledja
IZ BRASLOVC
Gasilsko slavje
v Braslovčah
Malokatera slovesnost je tako globo-
ko iprodrla v srca Braslovčanov in mno-
gih oilioličanov, kakor je bü preteklo
nedeljo praznik našega gasilskega dru-
štva. Poleg domačega dnaštva so se
zbrale v povorki vse sosedjije gasüske
čete in drošitva iz Pvečice ob SavinjL
Ob zvoikih godbe Tovarne emajlirane
posode v Celju so praznično razpolo-
ženi gasilci strumno korakali sikozi trg,
zavedajoč se, da je to armada, ki stoji
ob strami vsakemu nesrečniku.
Gasilski gostje so počastili domače
društvo in mu čestitali k slovesnemu
razvitju novega prapora. Predsednik
braslovškega dnaštva tov. Avgust ŠvaJ-
ger jim je izrekel dobrodošlico in v
svojem nagovoru naglasu, kako prijet-
na je zavest vsakega gasilca, kadar mo-
re pomagati bližnjemu, če ga zadene
nesreča. Gasilstvo je z vsem svojim sr-
cem predano svojemu ljudstvu, domo-
vini in njenemu voditelju maršalu Titu.
Sekretar okrajne gasilske zveze tov.
Brvar je s ponosom nazdravü braslov-
ške gasilce in poudarü, da je to ena
izmed najagunejših enot v okraju. —
Orisal je lik požrtvovalnega gasilca, ki
ne glede na osebno nevarnost rešuje
imetje in zmanjšuje škodo svojemu bliž-
njemu. Njegov duh in čut odgovornosti
za skupnost sta tako močna, da mu je
v trenutkih nesreče v mislih samo naj-
hitrejša pomoč nesrečnežu. Ko se je
spomnil na Trst, so vsa srca gasücev in
zbranih množic vzkipela v ogorčenje
nad krivicami, ki jih prizadevajo tuje
sile našim narodom. Gasilci stojijo trd-
no ob strani našega državnega vodstva
in ljubljenega maršala Tita.
Ob kumovanju dveh najstarejših čla-
nov društva tovarišev Omladiča Jožeta
in Antona Turka je nato razvU pra^x^r
ter ga izroču društvenemu predsedniku
kot simbol enotnosti, ponosa, človeko-
ljubnega poslanstva gasilcev in globoke
predanosti ljudstvu in domovini.
Razvitju prapora je sledila razdelitev
častnih diplom najzaslužnejšim članom.
Po slovesnosti so se v počastitev tega
praznika množice pridružile gasilcem
še na veseličnem prostoru. Z ljudsko
veselico je bua svečanosit zaključena.
Koncert priznanega komornega zbora
m. Celja tx> v nedeljo, dne 25. oktobra.
Podrobnosti bodo razvidne ia lepakov.
IZ PILŠTANJA
Kakor na sejmo!
Ljudje, ki so šli mimüo soboto mimo
jfostiLne v Lesičnem, niso odobravali
vipitja, ki je odmevalo na cesto. Tisti
večer je bila namreč seja Kmetijske za-
druge v gostüni, čeprav je bua zadruž-
na pisarna odprta in tudi v temi vsa-
kemu dostopna. Seja se je vršila v tak-
šnem vzdušju, v kakršnem že dolgo ne,
zato si zadružniki želijo, da bi se kaj
takega ne ponovüo več.
Vštevši vodune uslužbence prisostvu-
je sejam upravnega in nadzornega od-
bora brez Zagorjanov 12 članov. Na-
slednji dan je bü v šoli na Puštanju
ebor volivcev, na katerega je prišel le
en član nadzornega odbora.
Razočaran zadružnik
ŠMARTNO OB PAKI
Zivahma predvolilna razgübaxiost
Zadnje dni se zbira članstvo vaških
odborov Socialistične zveze na predvo-
lilne sestanke, kjer razprav j a o pred-
volilnih priipravah in kandidatih, isto-
časno pa tudi o gospodarskih in politič-
nih problemih kraja. Udeležba je bila
z izjemo enega vaškega odbora povsod
prav dobra.
Lahko rečemo, da so se člani Sociali-
listične Bveze lotüi priprav na jesenske
volitve z vso resnostjo. Mnogo so raz-
pravljali tudi o komunalnüi zadevah.
Tako so ве n. pr. Rečičani odločui, da
bedo regulirali Hudi potok, ki dela v
času deževja mnogo škode na njivah in
travnikih. Stroški za to delo bi znašali
okrog 250.000 din. Ljudje sami so pri-
pravljeni prispevati dve tretjini v go-
tovini in delu, ostale stroške pa bi kril
občinski ljudski odbor s pomočjo okra-
ja. Zelo pogrešajo Smarčani tudi cestno
razsvetljavo. Želijo tudi, da bi uprava
cest na križiščih namestila potrebne
orientacijske table, ki so za neoviran
promet nujno potrebne.
Volivci so se odločili, da bodo zboru
volivcev predlagali kot kandidate za
republiško Ljudsko skupščino predsed-
nika okraja tov. Ulrih Toneta in tov.
Podvratnika Franca, tajnika okraja. V
zvezno skupščino zaenkrat še ni bü
nihče predlagan, vendar se bo to zgo-
dilo še v teku tega tedna, ker se bodo
vršili zbori volivcev te dni.
LovsM iapiti
Pretekle dni so se vršili v Smartnem
ob Pasi lovslci izpiti, katere je na pod-
lagi tozadevne uredbe predpisal okraj.
Izpite je izvedla Okrajna lovska zveza
pod predsedstvom tov. Mogu Ivana.
K iz;piitom se je prijavilo 67 lovcev
iz območja našega okraja. Izpit je opra-
VÜO 53 lovcev, medtem ko je büo 14
lovcev odklonjenih za nedoločen čas.
Ce lx>do ti pri drugem izpitu bolje pod-
kovani, potem bodo lahko še ostali na-
dalje v lovskih vrstah, drugače pa se
jim bo pravica do lova odvzela. Zani-
mivo pa je, da so najboljše odgovarjali
mladi ljudje, ki šele stopajo v lovsike
vrste, medtem ko starejši niso poka-
zali onega, kar se je od njih pričako-
valo.
Čedalje V€€ umetnih gnojil uporabija.$o
Po podatkih, ki smo jih dobili pri
Kmetijski zadrugi v Smartnem ob Paki,
so v njenem območju prodali lansko
leto 50.000 kg umetnih gnojil, letos pa
že 95.000 kg, za bodoče leto pa ima za-
druga že naročenih 105.000 kg. Ti po-
datki kažejo, da se kmetovalci v polni
meri zavedajo koristi, ki jim jih nudijo
umetna gnojila. Večina pa polaga tudi
vso pozornost na pravilno ravnanje s
hlevskim gnojem; kajti brez tega tudi
umetna gnojüa ne koristijo mnogo.
Gibanje prebivalcev v celjski okolici
T iasa od 10. 10. do 17. 10. 1953 je bilo r«-
jemik 7 iečkoT in 18 deklic.
Poročili eo se:
tt franc, mizar iz Podturna, obč. Rog. Slati-
■a ia Drofenik Roza, poljedelka iz Sp. K»-
striTnice, obč. ista; Emeršič Ivan, zidarski po-
močnik ▼ Sp. Gorčah, obč. Braslovče in Потаг
Jožica. loT. delarka iz Brega, obč. Polzela; An>-
bruž Franc, krojaški pomočnik iz Ljubncga im
Vratnik Ana, širilja z Dobrovelj, obč. BrasloT-
če; JanžoTnik Jožef, posestnik iz DobroTelj,
obč. BrasloTČe in Vodovnik Marija, poljedelka,
stanujoča istotam; Topolšek Franc, jamski p»-
.sloTodje iz Zabukovce in Kortnik Justina, sta-
nujoča istotam; Hrovatič Janez iz Levca, kljn-
čaTničar in Vcber Marija, tov. delavka, stane-
joča istotam; Jeseničnk Jožef, poljski delaree
iz Pake, obč. Vitanje in Jerernik Marija, polj-
ska delttTka i/. Hudinje, obč. Vitanje; Sturm*
Marjan, miličnik iz Puštanja in Zlendcr Fran-
čiška, poljedelka iz Loke, obč. Zuscm; Primozié
Franc, vodja predilnice iz Maribora in liamšak
Antonija, poljedelka iz Jezerc, obč. Šmartno r
Rož. dolini; Kovačič Maksimiljan, šofer iz To-
polšice iu Novički Marija, delavka, stanujoče
istotam; Pečnik Alojz, delavec z Nove Dobro-
ve, obč. Zreče in Štrukelj Marija, torbarski
mojster iz Ljubljane; Taks Franc, učitelj iz
Zreč n Marčič Frančiška, kmečka hči, stanujoča
istotam; Kukovič Ivan, tov. delavec iz Celja
in Tič Karolina, kmečka hči iz Sp. Zreče, obč.
Zreče in Serti Marjan, ključavničar z Vrbja,
obe. Žalec in Slogar Nada, poljedelka, stana-
joča istotaai.
Umrli so:
Gajšek Aan, poljedelka iz Luterja, obi. Po-
nikva pri Grobelnem, stara 74 let; Pelko Franc,
pek ii Sp. Sečevo, obč. Rog. Slatina, star 75 let;
Knez Alojz iz Brez, obč. Breze, kmetovalec,
itar 63 let; Pivec Marija, gospodinja iz Sta-
novskega pri Poljčanah, stara 36 let; Govek
Marija, preužitkarica iz Kasaz, obč. Petrovce,
stara 80 let; Medvod Jože. upokojenec iz Do-
briše vasi, star 62 let; Sket Ana, preužitkarica
iz Cače vasi, obč. Rog. Slatina, stara 75 let;
Kajba Ana, preužitkarica iz Babne gore, obč.
Slivnica, stara 63 let; Svet Jožef, upokojenec ia
Ločice ob Savinji, star 75 let in Krašovec Fran-
«ieka, posestnica iz Дашепа, obč. Braslovče.
^itev. 42_
»Savinjski vestnik, dne 24. oktobra 1963
Stran f
Otvoritev novega operacijskega trakta
v celjski bolnišnici
v soboto, dne 17. t. m. je celjska bol-
jiišnica doživela velik praznik, zgodo-
^ski mejnik v svojem razvoju: slo-
vesno je bil otvor jen nov operacijski
trakt, ki je bil v gradnji pet let in ki
predstavlja zares pomembno pridobitev
jje samo za mesto Celje, marveč tudi za
QŽjo in širšo okolico, v ponos pa je tudi
slovenski in jugoslovanski zdravstveni
Iculturi. Celjska bolnišnica je z novim
traktom postala v pravem pomenu be-
sede zavod I. reda, v katerem se bodo
odslej lahko uporabljale sodobne dia-
gnostične in terapevtske metode, brez
Icaterih si modernega zdravstva skoraj
jie moremo misliti. Za napredek zna-
nosti, kulture in kulturnega standarda
namreč niso dovolj samo hotenja in be-
sede, za to je treba — po besedah ve-
likih družbenih teoretikov — material-
nih pogojev, strokovnega osebja, inšti-
tutov, šol, klinik, bolnišnic i. dr. Te po-
goje je dobilo v petih letih na področju
zdravstva mesto Celje. Ni še storjeno
vse, temelj za nadaljnji vsestransiki raz-
voj pa je položen. Tri četrtine osred-
njega poslopja je dovršenega: zavodima
zdaj moderno kotlarno, svoj transfor-
mator, novo vodovodno instalacijo, novo
moderno prosekturo, ki jo vodi univ.
prof. dr. Cunder, centralne laboratorije
(biokemijski, hematološki, bakteriološki
in urinski), ima poseben transfuzijs'ki
oddelelt. poseben oddelek za ustne in
ušesne bolezni, ki ga vodi dr. Cadež,
nove prostore za upravo, pa tudi nove
komunikacije, skratka, ustvarjeno je
bilo nekaj velikega, velepomembnega,
kar je v čast vodstvu bolnišnice, grad-
benemu odboru, upravi mesta Celja in
vsem, ki so pri tem veledelu sodelovali
kot strokovnjaki in delavci. V petih
letih je vodstveno osebje bolnišnice
vzgojilo sposoben srednji in nižji kader,
ki bo modernim napravam lahko služu
v korist delovnemu ljudstvu bližnje in
daljne celjske okolice, saj gravitira k
temu zavodu nekaj sto tisoč ljudi. Bol-
nišnica je zrcalo strokovnega nivoja
tistega mil je j a, v katerem je sezidana,
je, kakor je strokovno povedal ravna-
telj prim. dr. Zvonimir Sušteršič, ire-
verzibilna precipitaci j a (nepovračljiva
oborina) sodobne medicine v kamen, v
material.
Da bi dobila otvoritev primeren od-
mev v javnosti, je ravnatelj dr. Sušter-
šič dne 17. t. m. ob 15 povabil na ogled
novega trakta zastopnike celjskega po-
litičnega, gospodarskega in kulturnega
življenja. Pri sprejemu v avli novega
oddelka je goste pozdravil predsednik
gradbenega odbora tov. Andrej Svetek.
ravnatelj Železarne v Storah. med niimi
na prvem mestu sekretarja MK ZKS
tovarišico Vrabičevo, predsednika MLO
Celje-mesto tovariša Jermana ter pred-
stavnike republiških zdravstvenih fo-
rumov. Za njim je v jedrnatih besedah
podal referat o pomenu te zdravstvene
pridobitve dr. Zvonimir Sušteršič, nakar
je s pomočjo svojih sodelavcev zdrav-
nikov razkazal vse prostore v novem
traktu, transformator in prosekturo. —
Gostje so trakt ogledovali poldrugo uro,
vodniki pa so jim razlagali najpomemb-
nejše prednosti in vrednosti ustanove.
Denarna vrednost gradbenih in vseh
drugih del predstavlja danes okoli 500
milijonov dinarjev.
Izpo'polnjevanje celjske bolnišnice in
celjskih zdravstvenih ustanov s tem se-
veda še ni končano. Mestni ljudski od-
bor in vodilno zdravstveno osebje imata
resno voljo, da po enotnem načrtu, smi-
selnem, smotrnem in ekonomičnem, do-
vršita veliko delo, čigar začetek pred-
stavlja novi operacijski trakt. Tak eno-
ten in enovit načrt je nujno potreben,
ker je zdravstvenih ustanov več in so
v svojem delovanju navezane druga na
drugo. Potrebno je torej vzajemno, pa-
ralelno in soglasno delo za vzpostavitev
in modernizacijo tehnične baze celjske-
ga zdravstva. Vsi, ki za tak načrt od-
govarjajo, so dolžni, da spričo resne
volje za nadaljnje delo, kar je poudaril
tudi dr. Sušteršič v svojem referatu, tak
načrt pravočasno preskrbe, preskrbe pa
tudi sredstva za njegovo izvedbo.
T. O.
Kršili so socialistično moralo
v dneh po objavi zloglasnega sklepa angleške
in ameriške vlade o izročitvi Trsta in cone A
STO Italiji, so nekateri potrošniki navalili na
trgovine  in   pokupili  ogromne  količine  deloma
zaradi nepotrebne liojazni, da bo teh zmanjkalo,
deloma pa iz špckiilativiiih namenov. Levji delež
pri   tem   pojavu   pa   imajo   tudi   uslužbenci   v
trgovski   mreži,   ki   so   prodajali   nc'^oruzmerne
količine živil ali pa to dopuščali v lovu za za-
služkom. Da bi se napravil red in кс;г so posa-
mezne oselle s tini storile kaznivo dejanje da-
janja i)rednosti kupcem po členu 228 kazenskega
\ zakonika,  so organi  trgovinske inšpekcije, LM
' in notranje uprave izvedli nekatere ukrepe.
\4da Felieijan, poslovodja trgovinske posloval-
nice KZ Vransko št. 2, je od 9. t. m. dalje proda-
jala posameznim kupcem nesorazmerne količine
moke. l'oskrbela pa je tudi za svojo družino in
sorodstvo,   ki   so   dobili   skupno  5   vreč  moke.
S takšnim poslovanjem ni prenehala niti tedaj,
ko je bila že opozorjena od organov LM. Zase
sta nameravala poskrbeti tudi upravnik tamkaj-
šnje KZ Franc Vrbovšek in uslužbenec Jože
Kune, katerima pa imenovana ni mogla postreči,
ker je medtem moke že zmanjkalo.
Mara Krajnik, poslovodja trgovinske posloval-
nice KZ v Sentjuriju, je v kritičnih dneh pro-
<lajala nesorazmerne količine moke, med drugimi
Slavi Urleb 120 kg moke, Zinki Boštevc pa 70 kg
bele moke. Slednja je moko nabavila za gostil-
no, ki pa nima abonentov, a kruh kupuje in si
je hotela ustvariti zalogo za >potrebe kuhinje«.
Sebe je Krajnikova upoštevala pri sladkorju,
prodajalki pa je dopustila, da si je kupila 10 kg
masti.
Ivan Raček, poslovodja trgovinske poslovalnice
KZ št. 1 v Vojniku, je kljub tozadevnemu raz-
glasu občinskega ljudskega odbora Vojnik še po
11. t. Ш. prodajal nesorazmerne količine živil.
Tako je 12. t. m. prodal trem potrošnikom tri
vreče moke, najbogatejšemu kmetovalcu т Voj-
niku Jožetu Vrečarju pa je prodal 100 kg soli,
60 kg sladkorja in 293 kg ječmena.
Vlado Ulipi, poslovodja trgovinske poslorai-
nice KZ v Ljubečni. je v kritičnih dneh proda-
jal večje količine soli, sladkorja in moke. Doma
je s Frankolovega, pa je poskrbel tudi za tam-
kajšnje potrošnike. Pri tem mu je zvesto po-
magala njegova žena, ki je v trgovini zaposlena
kot prodajalka.
Ferdinand Zagernik, poslovodja trgovinske po-
slovalnice KZ v Celju na Mariborski cesti 10,
je v kritičnih dneh prodajal posameznikom ne-
sorazmerne količine moke, za nekatere je rezer-
viral in spravil v skladišče vrečice moke,' bele
in krušne, po 10 do 20 kg. Poskrbel pa je tudi
zase. Čeprav ima doma 60 kg pšenice, dovolj
masti, za nujne potrebe tudi moko in sladkor,
si je že 10. 10. 1953 pripravil v trgovini 50 kg
krušne moke, 30 kg bele moke in 25 kg slad-
korja. Ko je to 14. 10. 1953 poslal po delavcu na
dom. ni računal z. budnostjo miličnikoT, ki so
pošiljko preslregli in jo vrnili v trgovino. Tam
je bil takoj izveden pregled poslovanja in se je
ugotovilo, da je skrbel tudi za druge.
Franc Vajdič, poslovodja trgovinske posloval-
nice >Enotnost« trgovskega podjetja >Potrošnik«
v Celju, je zelo premožnemu celjskemu obrtniku
Sumečniku 12. 10. 1953 prodal 100 kg bele moke,
50 kg sladkorja in 50 kg soli. Storil pa je to v
času, ko je javnost na splošno to že obsojala.
Zalika Sešlar, poslovodja poslovalnice >Pri
gledališču« (>Potrošnik<), je v kritičnih dneh
prodajala po 50 do 100 kg moke, 20 do 50 kg
sladkorja. V nekaterih primerih je vedela, da
gre za družine, ki takšnih količin živil ne po-
trebujejo, ampak si ustvarjajo zaloge. V tej
trgovini je tudi Frančiška Intihar, kmetovalka
iz Lise št. 55, 3. t. m. kupila 450 kg bele moke.
Nekaj dni kasneje pa je ista v neki drugi trgo-
vini nabavila še 240 kg krušne moke — očitno
vse v spekulativne namene, saj ima doma žito
in tudi sicer je premožna.
Prve razprave bodo v soboto, dne 24. t. rii. pri
okrajnem sodišču.
Z. J.
Člani socialistične zveze, delovni kolektivi, pod-
jetja, zadruge, ustanove in vsi državljani,
prispevajte v volilni sklad!
Vsa denarna sredstva nakazujte na tek. rač. pri nb št. 601-t-290
Obveščamo naše kupce in podjetja,
s katerimi smo imeli poslovne stike, da »e je
„ŽfTO«
podružnica Celje
U k i n i S a zaradi decentralizacije
Ustanovijo se je novo podjetje
„ŽITAR"
podjefje za odkup, nai<up in prodajo žita
in mlevskih izdelkov
C E L J E - Stanetova ul. 4
i
s skladišči Celje, Mariborska cesta 13, Trbovlje in Šmartno
ob Pak i — Prevzete naloge trgovanja z žitaricami in moko
ostanejo neizpremenjene — Prosimo, da se odslej vsi obra-
čajo na naš novi naslor
Vprašanje financ v turistični izgradnji
Ob obravnavi 10-letnega načrta za
turistično izgradnjo, ki smo ga za Celje
mesto, okolico in okraj Šoštanj obrav-
navali 9. avgusta t. 1. na Teharju, so
marsikoga razburjale razmeroma visoke
številke investicijskih sredstev, ki stoje
v načrtu. SteviBce pa so pravzaprav
majhne spričo velikih potreb: saj je
treba obnoviti stare turistične objekte,
zgraditi nove, sodobne tehnične pogoje
Ln izrabiti v naši ožji domovini (da ne
govorimo o širši) vse osnovne činitelje
turizma, prirodne pogoje, modernizirati
promet in gostinstvo ter izrabiti psiho-
loške pogoje, ki jih Savinjski dolini za
turizem ne primanjkuje, s katerimi pa
po vojni vendarle skoraj nismo raču-
nali.
To se pravi, za izgradnjo turizma, za
povečanje turističnega prometa je treba
velikih investicijskih sredstev, tako da
njihov obseg sega skoraj preko okvira
lokalnih možnosti ožjih turističnih pod-
ročij, kakor je n. pr. prav Zgornja Sa-
vinjska dolina od Letuša navzgor ali
Rogašika Slatina, kjer bi bile na mestu
milijardne investicije, saj ima vse po-
goje, da ustvarimo tu nove Karlove
vary. Ker so taka področja v gospodar-
sikem ix)gledu navezana na turizem (z
le.som je za Zgornjo Savinjsko dolino
za delj časa odzvonilo), ne morejo niti
sedaj niti v bodoče računati na znatne
viške iz lokalnega gospodarstva, ki bi
se lahko uporabili za izgradnjo turizma.
Na takih oodročjih prav turizem omo-
goča razvoj ostalih danih prirodnih go-
sipodarskih možnosti. Ker je podobnih
krajev v naši državi precej, je finan-
siranje turizma eno od splošnih vpra-
šanj naše gospodarske izgradnje, posega
torej v sistem finansiranja na sploh:
tehnična baza turističnega prometa, iz-
boljšanje receptivnih pogojev ali izbolj-
šan ie komunalnih naprav, lokalnega
prometa, objektov za kulturno in šport-
no življenje, za razvedrilo, dvigniti pro-
fesionalni nivo osebja, voditi srtalno
strokovno turistično propagando in za-
ščititi prirodne turistične ix)goje, vse to
spada k problematiki turizma. Izgradnja
turizma je torej, kakor pravimo, kom-
pleksnega značaja, ki se lahko vrši samo
po določenem programu in v daljšem
roku. Tako delajo in so delali Francozi,
Švicarji, lalijani in Avstrijci. Francija
s svojimi rivierami, s Chamonixom in
Grenoblom je imela po vojni triletni
turistični plan (1949—1951). V področjih
turistične industrije, ki je pri nas sploh
še ni, čeprav imamo lepše prirodne po-
goje kot na Azumi obali okoli Nizze,
imata Francija in Švica vrsto krajev,
ki imajo za seboj stoletno etapno siste-
matično turistično izgradnjo. Treba je
torej v turizem investirati iz splošnih
družbenih fondov, ker samo na ta način
bomo odpravili nesorazmerje med na-
šimi izrednimi turističnimi možnostmi
in med tehnično bazo našega turizma,
ki je nesodobna in neekonomična.
S tem pa nastopi vprašanje rentabil-
nosti. V ekonomiki je priznano dejstvo,
da turizem vedno več daje, kakor pa
prejema. Ce so ustvarjeni tehnični po-
goji in če se turistični promet organi-
zirano odvija, sam sebi krči gospodar-
sko pot, išče novih oblik ter podreja
sebi vedno večje število raznih gospo-
darskih dejavnosti. Sodobna turistična
statistika v vseh deželah zajema turi-
stični promet kot činitelj ixvtrosnje, ne
računa pa s turizmom kot s činiteljem
proizvodnje. Ta se vrši večinoma izven
turističnih področij in vsi njeni proiz-
vodi niso namenjeni direktni potrošnji
turistov. Od razvitega turističnega pro-
meta imajo mnoga področja, mnoge go-
spoda:-ske veje direktno ali indirektno
korist. Od razvitega turizma in od
u :"š*iega turističnega prometa zavisi
ekonom:2:a usoda nacionalnih gospodar-
stev Francije (cf. letošnja stavka, ki je
zadela predvsem turistični promet), Ita-
lije, Svice in Avstrije. Posebni komitet
za turizem v okviru organizacije evrop-
ske ekonomske skupnosti dela za to, da
se odstranijo zapreke svobodnemu tu-
rističnemu prometu med državami t«
organizacije (OEEC).
V čem je jamstvo za rentabilnost in-
vesticij v turistično izgradnjo? — Na
kratko: Turistični centri razgibljeja fo-
spodarstvo svoje okolice, odpravljajo
neenakomemost v gospodarskem raz-
voju med aktivnimi Ln pasivnimi ркк!-
ročji; turizem preobraža turistične kra-
je, izkorišča spomenike v rentabilne
gospodarske objekte, nujno izboljšuje
zdravstvene, vzgojne in kulturne usta-
nove in s tem dviga splošni družbeni
standard. Turizem je danes življenjska
zahteva velikih ljudskih množic, 5zJ-
vira iz celotnega življenja in zato vedno
globlje prodira vanj.
Analiza turističnega prometa in eko-
nomska fimkcija vsakega posameznega
novo zgrajenega tiirističnega objekta
prav tako potrjujeta rentabilnost turi-
stičnih investicij. Narodni dohodek go-
stinstva in dmgih turističnih dejavnosti
je večji kakor v mnogih drugih gospo-
darskih dejavnostih. Ce so usluge rea-
lizma v devizah, je rentabilnost toliko
večja. Izvoz preiko turizma se ugodneje
plasira kakor preko zunanje trgovine.
Tu se realizira tudi manj vredno blago,
v majhnih količinah, blago, ki bi sicer
nikoli ne zašlo med izvozne artikle.
Rentabilnost? V turizmu, ki ni na
višini niti v organizaciji niti v propa-
gandi, a kaj šele v tehnični bazi, v
turizmu, ki zmore samo kratko sezono,
pa je možen tudi deficit. In tak turizem
imamo več ali manj pri nas. Zato bomo
morali kompleksno, harmonično, vzpo-
redno, etaipno graditi tehnične pogoje
za sodoben, moderen turizem. Z eno mi-
lijardo dinarjev v Zgornji Savinjski do-
lini res lahko vzpostavimo do dvajset
modemih, komfortnih hotelov. Pa bi
bilo napak, če bi se spravili samo nanje,
kajti modernizirati moramo vse ostale
splošne in posebne receptivne pogoje
kot urbanistični kompleks. S tega sta-
lišča je treba presojati vse, česar se
bomo v prihodnjih letih za razvoj tu-
rizma v zgoraj omenjenih okrajih lotilL
To so splošna načela, ki naj nas vodijo.
O posameznih problemih pa prihodnjič.
T. O.
Elektrika in žičnica na Mozirski planini
Celjski smučarji in ostali iz Savinjske
in Šaleške doline še brez dvoma ne ve-
do, da je na Golteh zrasla nova smu-
čarska postojanka, ki bo s sosednjo pla-
ninsko »Mozirsko kočo« služila še več-
jemu razmahu smučanja na prostranih
smučiščih Golt in sosednjih vrhov, ki
obkrožajo ta svet.
Le nekaj dni svojega letnega dopusta
sem preživel na Golteh, saj v te pre-
dele rad zahajam pozimi in poleti, pa
sem v novem smučarskem domu nale-
tel na neumornega gospodarja »Mozir-
ske koče« tov. Lužnik Franca, ki je v
pleskarski obleki s čopičem v roki ple-
skal še zadnje prostore tega doma. Pri-
jazno me je povedel v vse prostore no-
vega doma, pri tem pa je bil izredno
molčeč na razna vprašanja, ki sem mu
jih postavljal.
Novi smučarski dom po kapaciteti ne
zaostaja od sosednje Mozirske koče. V
njem je v 11 sobah nameščenih 50 po-
stelj, poleg teh sob pa je v pritličju
še prostorna dnevna soba za preda-
vanja, shramba za smuči, sanitarne na-
prave, prostomi hodniki itd. Vsi pro-
stori bodo ogrevani s centralno kur-
javo. V novem domu je že tudi vse pri-
pravljeno za električno razsvetljavo.
Čakajo le še na postavitev električne-
ga voda, ki bo popeljal elektriko iz-
pod Belih vod prav na Golti mimo Smi-
hela in obrobnih kmetij nad Radegun-
de. Na Golteh bo zasvetua električna
luč v obeh kočah. S to akcijo pa bodo
končno elektrificirane tudi vse kmeeke
hiše prav v tistih predelih, kjer so
ljudje v času NOV za skupno stvar
ogromno žrtvovali. Kdo bi se ne veselu
tega dne, ko bodo v območju 20 km^
zamenjali lesčerbe, karbidovke, sveče
in treske z električno svetilko! Zato
tudi kmetje marljivo pomagajo, da bo
luč posvetila še v tem letu. Električni
vod na Golteh bo pripomogel tudi iz-
gradnji žičnice, ki bo v dolžini 300 m
izpeljana iz Morave oz. hlevišča (po
celjski govorici »Mulde«) po smučiščih
Smrekovca, ki so ga prav v letošnjem
letu močno iztrebili. »Vsa ta dela bodo
izvršena še letos« mi je med drugim
dejal tov. Lužnik, ki že od lanskega
leta neumorno dela pri gradnji smu-
čarskega doma. Novi dom je bü izgra-
jen izključno s pomočjo podpor delov-
nih kolektivov iz Celja in Savinjske
doline. Trenutno še primanjkuje no-
tranja oprema, za katero so zmanjkala
sredstva, vendar smučarji računajo na
uvidevnost podjetij, da bodo pomagala
premostiti še to zadnjo oviro. 2e doslej
pa predstavlja novi dom objekt v vred-
nosti 5,000.000 din.
S pridobitvijo novega smučarskega
doma, električne napeljave, žičnice in
ostalega udobja, ki ga je sleherni pla-
ninec in smučar deležen v obeh kočah
na Golteh, postajajo Golte po zaslugi
tov. Lužnika, ki je za zadnje gradnje
žrtvoval ogromno delovnih dni, smu-
čarski center savinjsko-šaleškega ba-
zena, saj v celjski okolici daleč na
okrog ni ugodnejših smučišč kot jih
nudi prav ta svet.
Morda nas niti mesec dni ne loči od
otvoritve novega doma, prve postojan-
ke naših smučarjev. Ko bodo smučarji
prihajali na to slovesnost jih bo pri
vhodu v kočo opozoril napis na mar-
mornati plošči.
Ta dom posvečajo smučarji spominu
herojev XIV. proletarske divizije Bo-
risa Kidriča, ki so se tod bojevali in
krvaveli. Svet na Golteh je posejan s
partizanskimi grobovi. Zato je prav,
da vsakega obiskovalca teh predelov —
planinca in smučarja — prav spomin-
ska plošča v novem smučarskem domu
opozori na našo bližnjo preteklost.
Celjski smučarji, ki itak v zadnjem
času posvečajo svoje večje prireditve
in tekmovanja spominu tistih, ki so za
naše sedanjo brezskrbno življenje žrt-
vovali vse, tudi s F>osvetilom v novem
smučarskem domu kažejo povezanost
svojega udejstvovanja z našo stvarnost-
jo. Pristnejši stik z našo bližnjo zgo-
dovino ustvarja pri naših ljudeh, v tem
primeru s športniki — smučarji, tudi
večje moralne kvalitete, prispeva pa
tudi svoj delež k poglabljanju patriot-
ske zavestL Prav v tem pa moramo
vodstvu celjskih smučarjev potrditi
pravilnost njegove poti, ker dajejo svo-
jemu delu politično obeležje in pečat.
J.
ANEKDOTA
Operni skladatelj Offenbach je šel
s prijateljem po Parizu. Z nekega okna
so jima na uho prišli akordi lepe me-
lodije.
»Zdi se mi, da je to tvoja skladba?^
vpraša ljubitelj.
Offenbach pa odvrne: »Se ne.«
Delavnost ..Mednarodnega deijega fonda" v našem mestu
v okviru programa MDF in ob pod-
pori in vsestranskem prizadevanju naših
ljudskih oblasti so tudi ob pričetku šol-
skega leta 1953/54 pričele z delom šolske
mlečne kuhinje poleg že stalne brez-
plačne delitve jwlnomastnega mleka v
prahu za dojenčke in ribjega olja
(kap)S'ul).
Cilj tega članka ni, da čitatelje po-
drobno seznani s programom in nalo-
gami MDF, ker smatramo, da je vsa
naša javnost s tem že dovolj sezna-
njena. Na tem mestu bi hoteli samo
pokazati na nekaj važnih vprašanj r
zvezi z delom te mednarodne organiza-
cije v našem mestu.
Najprej bi se ustavili na delu šolsklhi
mlečnih kuhinj. S privolitvijo »Mleko-
prometa« se za šolske otroke mleko,
kava, kakao in čaj pripravlja na naj-
kvalitetnejši in obenem najcenejši na-
čin v mlekarni za vse šolske kuhinje.
Za čim boljši okus se napitkom doda
.še med, sadni sdk oziroma malinovec.
Tako odpade često nehigiensko in
otežkočeno kuhanje po šolah, otroci pa
dobivajo vsi enako kvaliteten napitek,
h kateremu se redno dodaja kruh z
marmelado, medom, margarino, sirom
in salamo.
To je jedilnik mlečnih kuhinj, s ka-
terim verjetno starši niso dovolj sp>o-
znani. Nekateri še vedno mislijo, da ni
vredno žrtvovati po 10 din za obrok.
S tem v zvezi obveščamo starše, da v
najkrajšem času nameravamo še znižati
omenjeni znesek, kljub temu pa še iz-
boljšati kvaliteto obrokov. S tem bo
dana možnost še tistim otrokom, kate-
rih starši niso zmogli tega zneska kljub
prejemanju otroškega dodatka, da za
malo denarja preskrbijo otrokom izdat-
no malico in v tem je tudi skrajni cilj
celokupne dejavnosti te nadvse koristne
mednarodne institucije.
Posebej opozarjamo starše na nasto-
pajoče zimske mesece, ko bo otrokom
topel napitek v veliko korist, da se še
neprijavljeni otroci lahko prijavijo ob
pričetku vsakega meseca. Zlasti velja
to za zdravstveno šibke učence in tiste
iz oddaljenih krajev. Starše seznanjamo
s tem, da njihov prispevek še daleč ne
"krije materialnih stroškov, temveč večji
del stroškov krije MLO. Da se bo pri-
spevek lahko zmanjšal, je dosti pripo-
mogla Tovarna sadnih sokov ter poslo-
valnica »Bohor« z znatnim popustom
pri nakupu materiala in se jim na tem
mestu za razumevanje toplo zahvalju-
jemo.
Kot smo že omenili, spada v delo
MDF tudi brezplačna delitev polno-
mastnega mleka v prahu za dojenčke.
Ta delitev se redno opravlja 13. in 14.
v mesecu — kot že znano — v skla-
dišču MDF, Zidanškova 7. S tem v zvezi
bi omenili dejstvo, da nekatere matere,
ki jih je žal precej, gledajo na mleko
v prahu z nezaupanjem in ga uporab-
ljajo v druge namene v gospodinjstvu,
tako da dojenčki, ki jim je pravzaprar
namenjeno, do njega le redko ali ni-
kakor ne pridejo. Vzrok za to je pred-
vsem nezadostna prosvetljenost mater,
to je nezadostno poznavanje priprave
in mnogih prednosti tega mleka pred
tako imenovanim svežim oziroma teko-
čim mlekom. Mislimo, da na tem mestu
ni î)otrebno navajati teh navodil, ker
jih lahko vsaka mati dobi na sleherni
posvetovalnici za matere in otroke.
V počastitev 25. oktobra — dneva MDF
(UNICEF) — bo od 19. do 24. oktobra
teden MDF, ki ima pri nas tem večji
pomen, ker je naša država ena od po-
budnic aktivnosti OZN na polju dajanja
učinkovite pomoči nerazvitim ali ne-
zadostno razvitim državam v njihovih
naporih za- socialni, ekonomski Ln kul-
turni napredek. Ob tej priliki bodo pri
blagajnah celjskih trgovin naprodaj
znamkice po 2 din in smatramo, da naj
ne bo nikogar med nami, ki bi mu bilo
težko prisp>evati tako neznaten znesek
tej mednarodni organizaciji, ki skrbi za
zdravje in blagostanje naših najmlajših.
Rehar Dana.
PODJETEN GOLJUF
27-letni Jurij Selič, rudar brez stalne
zaposlitve in brez stalnega bivališča, je
v Suhi pri Kranju pregovoril Antona
Zibreta, da mu je »posodil« nekaj oble-
ke in čevlje, vse v vrednosti okrog 8000
dinarjev. Zibret seveda ni ničesar več
videl. Z Marijo Gostečnik v Šoštanju je
navezal ljubezenske stike in ji celo ob-
ljubil poroko. Zato je pri njenih starših
delj časa imel brezplačno stanovanje in
hrano. v Slovenskih Konjicah se je iz-
dajal za pooblaščenca Okrajnega komi-
teja LRS za pobiranje pristojbin za
diplome Ln nagrade, ki jih bodo na-
knadno prejeli na več mladinskih akci-
jah sodelujoči mladinci. Tako mu je več
mladincev plačalo za diplome po 60 din.
V Britofu pri Kranju je Cirilu Zibretu
ukradel 5000 dinarjev vreden vetemi
jopič. Za te in še nekaj takih podvigov
ga je okrožno sodišče т Celju nagradilo
s 6 meseci zapora.
stras 6
»Savinjski vestnik«, dne 24. oktobra 1953
Stev. 42
Svet za kulturo in prosveto v Žalcu
je do sedaj spal
Dolgo, res že dolgo je poteklo od
dneva, ko je Občinski ljudski odbor v
Žalcu izvolil predsednika in 6 članov
sveta za prosveto in kulturo. Odločbo
o izvolitvi tega pomembnega kolegij-
skega telesa je bila izdana 7. januarja
letos, torej pred polnimi devetimi me-
seci.
V 99. členu Zakona o občinskih ljud-
skih odborih je navedeno, da se pred-
sednik in člani sveta volijo za dobo
enega leta, v prvem odstavku 101. čle-
na pa je povedano, da so sveti za svo-
je delo odgovorni občinskemu ljudske-
mu odboru, da svet daje poročila o
svojem delu in tudi predloge za reše-
vanje tistih zadev, ki jih ne smejo
sami rešiti.
Mandatna doba tega sveta bo torej
potekla čez tri mesece in v Žalcu na-
staja važno vprašanje, kakšno poročuo
lo bodo podali člani tega sveta in nje-
gov predsednik, če še do danes po to-
likih mescih niso imeli niti prve seje,
ko se člani sveta niti niso poskušali
sestati, kaj šele, da bi se pogovorili o
programu svojega dela in njegovi iz-
vedbi.
Pred kratkim so na enem od teh se-
stankov načeli to vprašanje in se do-
taknili tega sveta, vendar pa se niso
mogli sporazumeti o tem, kdo je bil
dolžan sklicati prvo in nadaljnje seje.
Nerodno je, če državljani, ki so pre-
vzeli važno funkcijo, kljub jasnim do-
ločbam Zakona o občinskih ljudskih
odborih, razpravljajo po tako dolgem
času šele problem tehničnega funkcio-
niranja sveta. V 102. členu je o vseh
teh zadevah zelo jasno napisano in
dolčeno: Seje sklicuje predsednik sve-
ta. Sejo mora sklicati tudi, če to za-
hteva predsednik Občinskega ljudskega
odbora ali tretjina članov sveta. V nuj-
nih primerih sme sklicati sejo sveta
tudi predsednik občinskega ljudskega
odbora.
Nastane vprašanje, zakaj je bil ravno
svet za prosveto in kulturo v Žalcu
ves čas neaktiven. Ali je kriv samo
predsednik sveta, ki ni sklical seje, ali
člani sveta, ki niso zahtevali takega
ukrepa, ali morda predsednik občine,
ali celotni občinski odbor, ki je dovo-
lil, da tako važen njegov organ za
opravljanje nekaterih upravnih zadev,
ostane tako dolgo popolnoma pasiven.
Po zakonu o občinskih ljudskih odbo-
rih je bü občinski ljudski odbor dol-
žan, da o tej zadevi razpravlja in da
izvede določene ukrepe za aktivizacijo
sveta ali pa da izvrši zamenjavo po-
sameznih članov ali celotnega sveta.
Za delovanje tega organa in za na-
doknaditev vsaj del zamujenega dela
je ostalo še precej časa in verjetno
polno nakopičenih problemov, ki čaka-
jo skoraj eno leto na obravnavo in re-
šitev. Nerazumljivo je zakaj je lahko
svojo nalogo in dolžnost pravilno ra-
zumel in jo vsestransko obdelal in iz-
vajal svet za gospodarstvo tega občin-
skega ljudskega odbora, ko je na svo-
jih 6 pomembnih sejah zajel in naka-
zal gospodarsko problematiko občine,
zakaj je svoje delo na treh sejah oprav-
ljal svet za zdravstvo in socialno po-
litiko in zakaj tega ni mogel storiti svet
za prosveto in kulturo. Iz odločbe o
izvolitvi sveta je razvidno, da so iz-
voljeni samo najboljši člani, taki, ki
to delo dobro poznajo, ki so in še de-
lajo na tem področju.
Morda bi büo le koristno, če bi ob-
činski ljudski odbor na eni od svojih
prvih sej resno načel vprašanje odgo-
vornosti sveta kot celote in istočasno
vsakega posameznega člana. Verjetno,
da člani sveta s svojo nedelavnostjo
niso povzročui neke materialne škode
v ožjem smislu te besede, prav gotovo
pa so storüi drugo škodo, da namreč
kulturno-prosvetna problematika v tej
veliki občini ni bua obdelana in da
v občini ni deloval organ, ki bi moral
dajati smer tej dejavnosti in jo vskla-
jati z gospodarskim in drugim razvo-
jem.
MESTNA VOLILNA KOMISIJA
CELJE
Oprav. štev. 27/2-1953
Razglas
Upoštevajoč določila člena 61. Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov Ijud-
sküi odborov (Uradni list LRS štev. 31/102-1953), razglaša
Mestna volüna komisija v Celju, da je za volitve ljudskih
odbornikov v zbor proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora
v Celju, ki bodo dne 8. novembra 1953, potrdüa v skupini
kmetijstva v 21. velini enoti
kandidaturo
zbora volivcev, ki je bü dne 4. oktobra 1953 v zadružnem
domu na Babnem, Celje s kandidati:
1. Korbar (Anton) Franc, Medlog 18
2. Lipovšek (Jože) Minka, Ložnica 9
3. Krajne (Franc) Rudi, Loče 1
4. Legvart (Franc) Ivan, Zvodno 27
Predsednik
Mestne volilne komisije
(Sok Franc)
MESTNA VOLILNA KOMISIJA
.CELJE. 
Oprav. štev. 27/1-1953
Razglas
Upoštevajoč določila člena 61. Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljud-
skih odborov (Uradni list LRS štev. 31/102-1953), razglaša
Mestna volilna komisija v Celju, da je za volitve ljudskih
odbornikov v zbor proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora
V Celju, ki bodo 4. novembra 1953, potrdüa v proizvajalni
skupini industrije, trgovine in obrti v naslednjih volilnih
enotah naslednje
kandidature
I. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v Tovarni
volnenih odej, Skofja vas z dne 6. oktobra 1953 s kandidati:
1. Kuhar (Janez) Albin, Celje, Bežigrajska 17 I
2. Cedilnik (Franc) Franc, Celje, Aškerčeva 9 j
3. Božič (Franc) Pavle, Celje, Tomšičev trg 13 ]
II. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora voUvcev Lesno-1
industrijskega podjetja. Spodnja Hudinja z dne 6. okt 1953;
s kandidati: '
1. Cerar (Ignac) Terezija, Trnovlje 128 '
2. Doberšek (Ivan) Ivan, Celje, Tkalska 5
3. Sah (Alojz) Stefan, Celje, Mariborska 89
III. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v Žele-
zarni, Store z dne 6. oktobra 1953 s kandidati:
1. Pečar (Ivan) Osvin, Celje, Oblakova 12
2. Šeliga (Kari) Vinko, Store 45
3. Spolenak (Janez) Franc, Šentjur, Nova vas
4. Voga (Anton) Tugomer, Šentjur 38
5. Kresnik (Ivan) Jože, Štore, nova kolonija
6. Stare (Viktor) Darko, Store, Lipa 20
7. Franulič (Jakob) Anton, Store, nova kolonija
8. Plahuta (Franc) Müia, Store, samski dom
IV. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v pod-
jetju »Beton«, Store z dne 6. oktobra 1953 s kandidati:
1. Beve (Franc) Jože, Store, naselje
2. Medved (Anton) Jože, Ponikva, Bolitina 2
3. Püüi (Ivan) Julij, Celje, Dečkova c. 50
4. Valentinič (Ferdinand) Ferdo, Teharje 31
5. Bole (Leopold) Vladimir, Store 27
V. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v Tovarni
perua, Celje z dne 5. oktobra 1953 s kandidati:
1. ing. Štrukelj (Ivan) Janko, Celje, Medlog 76
2. ing. Božnik (Kari) Edo, Celje, Kersnikova 8
3. Krajne (Jožef) Rozika, Celje, Kersnikova 19
4. Lednik (Anton) Anton, Celje, Pod Kalvarijo
5. Grm (Janez) Anton, Celje, Gregorčičeva 1.
VI. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev rudnUc
Pečovnik z dne 6. oktobra 1953 s kandidati:
1. Božnik (Vinko) Anton, Celje, Zg. Hudinja 42
2. Cater (Blaž) Kari, Celje, Partizanska 5.
3. Sonenwald (Karl) Karl, Pečovnik 49
4. Poženel (Anton) Anton, Celje, Vrunčeva 7
VII. VOLILNA ENOTA: kandidaturo volivcev sekcije JDZ,
Celje z dne 6. oktobra 1953 s kandidati:
1. mg. Mlejnüc (Rajko) Vüal, Celje, Ulica XIV. div. 2
2. Matjaž (Franc) Anton, Celje, Zidanškova 4.
VIII. VOLILNA ENOTA: kandidaturo volivcev v hotelu
Celje, dne 15. okt. 1953 »Evropa«, Celje z dne 2. oktobra 1953 s kandidati:
1. Godnik (Josip) Vüctor, Celje Miško Kranjčeva 39
2. Jovan (Marko) Vinko, Celje, Drapšinova 1
3. Hribar (Martin) Cirü, Celje, Kovinska 10
4. Kune j (Ivan) Anton, Celje, Kocenova 1
IX. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev AERO,
Celje z dne 6. oktobra 1953 s kandidati:
1. Štruc (Katarina) Stefan, Celje, Cankarjeva 6
2. Hojnik (Stefan) Anica, Celje, Levstikova 6
3. Zagoričnuc (Fortunat) Stanko, Celje, Tončke Cečeva 2
X. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v Ljud-
skem magazinu, Celje z dne 5. oktobra 1953 s kandidati:
1. Blazin (Peter) Marica, Celje, Cret 6
2. Šimenc (Ignac) Rudolf, Celje, Tomšičev trg 1
XI. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v Celjski
tiskarni, Celje z dne 6. oktobra 1953 s kandidati:
1. Melik (Ivan) Gojmir, Celje, Savinjsko nabrežje 4
2. Ločičnik (Albin) Huda, Celje, Ipavčeva 18
3. Ložar (Franc) Rado, Celje, Dečkova c. 32
XII. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v Ko-
vinskem podjetju, Celje z dne 3. oktobra 1953 s kandidati:
1. Sentjurc (Ivan) Hari, Celje, Ulica XIV. divizije 6
2. Kodrič (Franc) Franc, Celje, Stanetova 15a
3. Zupane (Maks) Maks, Celje, Razlagova 3
4. Bratec (Jakob) Stanko, Celje, Muzejski trg 3
5. Janušič ing. (Vladimir) Aleksej, Celje, Gregorčičeva 3
XIII. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v To-
Celje, dne 15. okt. 1953 varni tehtnic, Celje z dne 5. oktobra 1953 s kandidati:
1. Virant (Janko) Kazimir, Laško 137
2. Skerlj (Ivan) Štefan, Celje, Mariborska 1
3. Kolšek (Jože) Jože, Celje, Plečnikova 11
XIV. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v pod-
jetju »Tehnometal«, Celje z dne 1. oktobra 1953 s kandidati:
1. Polajnar (Andrej) Stane, Celje, Vodnikova 14
2. Prezelj (Franc) Franc, Zg. Hudinja 17
XV. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v To-
varni emajlirane posode Celje z dne 2. okt. 1953 s kandidati:
1. ligo (Alojz) Lojze, ing., Celje, Mariborska 62
2. Gaber (Jože) Matüda, Celje, Sp. Hudinja 15
3. Mežnarič (Ivan) Alfred, Celje, Dečkova c. 5
4. Tofant (Martin) Anton, Celje, Delavska 18
5. Golja (Jakob) Ivan, Celje, Aškerčeva 9
6. Doberšek (Ivan) Mirko, Celje, Stanetova 19
7. Orel (Ana) Franc, Celje, Kersnikova 4a
8. Kralj (Jakob) Štefan, Celje, Kersnikova, nova hiša
9. Kroflič (Ivan) Jernej, Celje, Kersnikova, nova hiša
10. Ribič (Anton) Franc, Celje, Delavska 20
XVI. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v Cin-
karni, Celje z dne 6. oktobra 1953 s kandidati:
1. Hilbert (Julij) Kamüo, Celje, Kajuhova 10
2. Deržek (Alojz) Avgust, Celje, Kajuhova 10
3. Poklšek (Franc) Franc, Celje, Cinkarniška 1
4. Šemrov (Anton) Anton, Celje, Gregorčičeva 7
5. Murovič (Vinko) Drago, Celje, Kersnikova 59
6. Bricman (Jakob) Franc, Celje, Cinkarniška 1
XVII. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v Ke-
mični tovarni, Celje z dne 5. oktobra 1953 s kandidati:
1. Malgaj (Marija) Marica, Celje, Zvezna cesta 13
2. Kegu (Anton) Leopold, Celje, Nova vas 51
3. Potočnik (Kari) Alojz, Bukovžlak 40
4. Brinovec (Franc) Stane, Celje, Ljubljanska 8
XVIII. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v
podjetju »Beton«, Ljubljanska cesta, Celje z dne 5. okt. 1953
s kandidati:
1. Jeras (Jakob) Venceslav, Celje, Dečkova 46
2. Cvetko (Ivan) Janko, Celje, Ljubljanska 19
3. Tratnik (Avgust) Stanko, Celje, Zagrad 35
XIX. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v
tekstüni tovarni »METKA«, Celje z dne 2. oktobra 1953
s kandidati:
1. Kristanšek (Franc) Anica, Celje, Mariborska 13
2. Gorinšek (Anton) Valter, Celje, Dečkova 40
3. Kolenc (Anton) Tine, Celje, Cankarjeva U
4. Povše (Ignac) Elza, Celje, Nova vas 12
XX. VOLILNA ENOTA: kandidaturo zbora volivcev v To-
varni pohištva, Celje, Kersnüíova ulica, z dne 6 .okt. 1953
s kandidati:
1. Pipan (Franc) Franc, Celje, Cankarjeva 4
2. Prelovec (Franc) Slavko, Celje, Miško Kranjčeva 40
3. Melavec (Jože) Alojz, Dobrna 57
4. Klenovšek (Stefan) Stefan, Celje Gregorčičeva 5
5. Letojne (Janez) Anton, Teharje 8
6. Kršmanc (Josip) Miran, ing. Celje, Pod Kalvarijo 2
Predsednik
Mestne volilne komisije
(Sok Franc)
Razstava del übe Meša r Celju
Ena izmed
predvojnih
slüc
M. Maleša
V foyeru celjskega gledališča je od-
prta umetniška razstava del akadem-
skega slikarja Mihe Maleša. Razstavo
je pripravüo celjsko gledališče v so-
delovanju z Društvom slovenskih upo-
dabljajočih umetnikov in tako dalo
celjskemu občinstvu edinstveno mož-
nost, da se seznani z deli tega pomemb-
nega slovenskega slikarja.
Miha Males sodi med redke sloven-
ske moderne slikarje, ki so s svojim
delom prodrli preko meja domovine in
dosegli v inozemstvu večje uspehe. Ma-
les je dobesedno preromal vso Evropo,
na svojih potovanjih neumorno slikal,
se uču in razstavljal. Za njegove raz-
stave v domovini so zato značuni listi
z motivi iz evropskih umetnostnih sre-
dišč, za razstave v tujini pa izredno
barviti, modernistično poudarjeni listi
s folklornimi motivi iz življenja ju-
goslovanskih narodov. Njegova nedav-
na razstava v Parizu, v mestu, kjer so
razstave   najpomembnejših   evropskih
slikarjev na dnevnem redu, pomeni
enega najresnejših uspehov v umet-
nostnem življenju tega mesta v zad-
njih mesecih.
Moderna galerija v Ljubljani pri-
pravlja Maleševo monografijo, ki bo
izšla še letos. To dovolj zgovorno iz-
pričuje Maleševo mesto med sloven-
skimi slikarji, saj imamo Slovenci do-
slej vsega dve monografiji slikarjev.
Maleševa razstava v celjskem gle-
dališču bo odprta do konca letošnjega j
leta. Kulturno Celje ne sme zamuditi
edinstvene prUožnosti! Odprta je ob
dnevih rednih gledaliških predstav, in
sicer eno uro pred pričetkom in med
odmori. Posebne vstopnine ni, pač pa
veljajo vstopnice h gledališkim pred-
stavam. Večje skupine, ki žele na raz-
če nekaj dni prej gledališki upravi. Po-
stavi strokovno vodstvo, naj to sporo-
sebej priporočamo skupinski obisk šol-
skim vodstvom! L. F.
ANEKDOTE
Veliki začetnik
Angleži že 100 let izpričujejo svoje
izredne alpnistične sposobnosti v vsqh
gorovjih sveta. Prvi so ustanovili svoj
znameniti »Alpine Club«, prvi pisali
gorske vodiče, prvi stopili na teme Mat-
terhoma in Comolungme. Silno pazijo
alpinistično kvalifikacijo: kdor si hoče
pripeti na prvi zeleni gumb AC, mora
predložiti dobro preverjeno listo tri in
štiritisočakov. Vendar so izjeme. Ka-
petan Geoffrey Bruce je 26. maja 1922
z ekspedicijo, ki jo je vodil George In-
gle Finch na Mt Everest, dosegel vi-
šino 8360 m (od 14 osemtisočakov jih U
ne dosega te višine). Zvezni oficir Bru-
ce ni imel pojma o gorništvu. Na je-
ziku ledenika Rongbuk si je prvič na-
vezal dereze, Finch pa ga je učil delati
prve korake na ledu. Tudi kaplar iz ro-
du Gurkha, Tedjbir, je bü prav toliko
izurjen kakor Bruce. Finch je v spret-
nem Bruceu, ki je bil močan kakor med-
ved, izbral moža za poslednji naskok.
Bruce se je dobro izkazal, čeprav so mu
moči prej pošle kot Finchu. Do vrha
sta imela 500 m višinske razlike in 750
metrov horizontalne razdalje. Kljub
zmrzlim nogam sta isti dan zmogla
2000 m sestopa. Bruce je bil seveda ta-
koj sprejet v Alpine Club, čeprav še ni
bil stopu dotlej na noben vrh. Tudi leta
1924 je bü na Mt. Everestu v poslednji
»jurišni« navezi. Tega leta je bil v na-
vezi novinec — začetnik, Andrew Ir-
vine, ki ga je iz'kušeni Mallorö izbral
za tragični naskok na vrh 8. junija leta
1924. Irvine je bil all-round športnik,
na alpinistiko pa se ni razumel toliko
kakor Odeli, ki je bil tudi v ekspedi-
ciji. 8. junija ob 12.50 je zagrnila megla
najboljšega moža Mt. Everesta, Mallo-
ryja in pogumnega Irvnea, 250 m pod
vrhom. Popoln začetnik je seveda tudi
vodja nemške ekspedicije na Nanga
Parbat dr. Herrligkoffer. Istega dne,
ko je Herman Buhl sam stopil na vrh
osemtisočaka, ga je njegov vodja opa-
zoval raz vrha nekega šesttisočaka. Dr.
Herligkoffer je dotlej obiral predgorja
bavarskh Alp le na nedeljskih izletih.
Ananias in Salirà
Finch in Bruce sta na vrh, Mt. Eve-
resta tovorila nič manj kot po 30 kg.
V tovoru sta imela tudi dva aneroida,
ki ju je dala Kraljeva geografska druž-
ba v Londonu oz. Komite za Mt. Eve-
rest. Vendar se je izkazalo, da oba in-
OKOLI
L AJ E
strumenta šepata kljub najboljšim iz-r
pričevalom in preizkusom. Zato sta obe
merilni pripravi dobili ime Ananias in.
Safira (lažnivi zakonski par iz Biblije)..
Finch je v višini 8360 m z vso napetost-
jo pogledal na »Ananijo«. Aneroid je
pokazal natančno 2000 m nad morjem^
60€0 m pa je gladko zamolčal. Tedaj je
Finch spregovoril z biblijskimi beseda-
mi: »Ananija, zakaj je hudič obsedel
tvoje srce, da tako nesramno lažeš?*
Zakaj si sklenü to v svojem srcu? Na-
lagal si boga, ne človeka!« Ko je Ana-
nija slišal te besede, je padel na tla in
izpustil dušo. (Dej. apostolov V, 4). In.
Finch je povzel: »Res, rečem ti, ^po pra-
vici se imenuješ Ananija. Tvoje truplo^
ni vredno, da ga požro krokarji. Izgini
v tisto globočino, katero si zatajil svoje-
mu gospodu n zapovedniku.« S posled-
njimi močmi je zalučal lažnivi aneroid,
preko prepadov Mt. Everesta.
„Doroteja" na Mt. Everestu:
v časnikih se je to leto spet pojavila
časnikarsika raca o lepi Doroteji, ki je-
prodrla v višino 8000 m. Raca je stara
30 let in kakor vidimo, še vedno trdo-
živa. Angleži so namreč pri nosačih iz.
plemena Gurkha in Serpa ugotovili na-
ravnost otroško veselje nad opremo-
Evropejcev pa tudi nad njihovimi ime-
ni. Ko so videli »sahibi« (gospodje), ka-
ko domačinom, spretnim in hrabrim-,
gornikom, ustrežejo, če jih poimenujejo^
s svojimi imeni, so postal s tem darež-
ljivi in krstili najboljše z lepozveneči-
mi ženskimi imeni: Jožica, Majda, Ana-
marija, Doroteja. Domačini so zarde—
vali od počastitve in še z večjim vese-
ljem upognili hrbte pod težkimi bre-
meni. Serpa Tergio je dobu ime »lepa-
Doroteja«: na p>ovratku z Mt. Everesta
ga je dobil v roko časnikar, ki je po-
kablu vrgel v svet prečudno novico, da
so se med nosači in »tigri« najbolje ob-
nesle ravno ženske, ki niso odpav?dale-
niti v višini 7700 m. Kaj bi časnikarji,
brez rac! In kako hi brez njih ubogi
bralec!
,§tev. 42
»SAVINJSKI VESTNIK«,dne 24. oktobra 1953
Stran 7
Anja:
Cuite, smo li žrtvovali naša življenja
zastonj...
Ze v zgodnjem jutru so se močni
¿arki zagnali v stekla in prijetno ogre-
vali notranjost železniškega voza. Obraz
sem naslonila na okno in strmela v
bežeči svet, iz katerega se je kadila
sveža moč zemlje, da so ginevali po-
slednji utrinki umazanega snega. Misli
so se mi mudile pri očetovem pismu,
]ci smo ga prejeli iz taborišča. Pred
seboj sem videla razgrnjen droban li-
stič in v duhu prebirala vrstico za vr-
stico ... zdajci me je nekdo sunil, da
sem se zdrznila. Tujec, katerega obraz
je kazal pokrov podle duše, je zbijal
ostudne šale, sovrstniki pa so se mu
smejali. »Ljudje brez kulture, psički,«
je tuje režal. Ozrla sem se po vozu,
bilo mi je tesno, da bi skočila skozi
okno. Meni nasproti je sedela suhotna
bleda žena. Spogledali sva se in ogor-
čenost, ki sva jo brali druga drugi v
očeh, se je ustavila na najini okolici.
Razumeli sva se. Na prvi postaji sem
izstopila in pospešila korake, da bi bila
čimprej daleč, daleč od te grozne tuje
Solazni. Za menoj je nekdo hodil, saj
so koraki poškrtavali ob kamen. Z ne-
gotovostjo sem se ozrla. Bila je moja
sopotnica, tista suha, bleda žena. Po-
čakala sem jo, da bi ji odvzela nekaj
prtljage. Hvaležno se mi je nasmeh-
nila, opazila pa sem, da ima vlažne,
izjokane oči. Z mirnim, izmučenim gla-
som je pripovedovala: »K sorodnikom
grem, če imajo še dom. Jaz sem doma
na Primorskem. Morala sem bežati, ker
so me zaznamovali za garjevo ovco že
Jcoj po prvi svetovni vojni, ko so mi
Italijani ubili moža. Ostal mi je sinko,
tega sem sama preživljala. Prala sem,
tako pri družinah okoli. Takoj v pri-
četku te vojne so fašisti pričeli s po-
dvojenim terorjem, mi s podvojeno
upornostjo. Jaz sem spet morala bežati,
sin je odšel v gozdove.« Samo za hip
se ji je zjasnil obraz, menda je v tistem
hipu povasoval njen duh po sončnih
domačih goricah, hitro je dostavila: »O,
saj bo prišel kmalu dan, ko se bom
vrnila in poljubila zemljo, v kateri spi
mož in za katero se bori sin. Ste že
bili pri nas? Pa kako odločni so naši
ljudje, ne dado se kar tako!« »Ko bo
Istra svobodna, boste zadoščeni za vaše
velike žrtve,« sem pripomnila. Njene
oči so dobile prijetno svežino, ko me
je pogledala in rekla: »Da, ko bo Istra
svobodna... Potem boste prišli k nam,
kaj ne?« In spet je bila tožna, ko sva
se razšli, kot smo se razhajali križem
.po raztrganem zemljevidu slovenske
zemlje. Prav visoko nad to zemljo je
viselo sonce, bogato in razkošno, pri
tleh pa se je še vlačila megla, gosta,
skoro temačna ...
Drugič je že prispela pomlad za tem.
Sonce je tokrat le razklalo megle, pu-
ščica, ki je priletela iz loka močnih,
krepkih src je začrtala pot svobode in
po tej poti je sedaj donela pesem v
zeleni svet. Pesem se je razlila in po-
jila svobode žejna srca ... Pomlad je
sijala na zagorelih obrazih naših bor-
cev, pomlad je sevala iz okrašenih
oken svobodnih domov, vzklila je sredi
razvalin, prerasla je grobove junakov
in cvetje je raznašalo pozdrave ... Mla-
dinci smo objemali borce in jih posi-
pali s cvetjem. Gnetli smo se po naših
-ulicah, da bi izpeli svoje navdušenje
in svoja mlada prekipevajoča srca ...
Ozrla sem se po ulici in onemela. Pred
vogalom stoji neka drobna, suha žena.
Kje sem jo videla, razmišljam, te vlaž-
ne, izjokane oči, kje?... Da, to je ona!
»Glejte, sedaj se boste pa spet lahko
vrnili na svojo sončno domačo zemljo.
Svobodna je!« tako sem ji zacvrčala,
vesela, da bo tudi ta žena dosegla svojo
srečo in z njo vsi primorski bratje. —
»Da, vrnila se bom, da zrahljam dvoje
grobov... V borbi, pred Trstom, je
padel.« — Pomolčala je, iz vlažnih oči
je pridrsela solza, prav kot bi kanila
iz samega modrega Jadrana ob Istri. —
»Toda vse je za svobodo darovano,*
je še pristavila smehljaje, mi stisnila
roko in tiho odhajala. Gledala sem za
njo, okoli mene pa je krožila pesem
svobode in tešila žejo. Da, tudi tam v
sončni Primorski so si jo natočili v
kozarce po borbi izmučeni ljudje, ki
jim je trpljenje osušilo ustnice. In ko
so jih dvignili, da hi pili, so jim raz-
bili čaše, da je pesem usahnila... Be-
gunka s Primorja! Vidim jo, kako kleči
ob grobovih svojih dveh, suhotna in
bleda z vlažnimi očmi. Krog nje je
megla, še prav taka ko tedaj, ko sva
se prvič razšli. Zdi se ko svečnica pred
žrtvenim oltarjem. Za njo se odražajo
silhuete tisočerih žrtvenic, klečečih
pred svojimi žrtveniki, na katere so
položile svoji dragocenosti in jih pri-
žgale s plamenom, ki preganja meglo,
s plamenom velike ljubezni. Tihe so
njih solze, toda tako velike, da kap-
Za rešetkami—
Ijajo na dno Jadrana, da je še bolj
sinje in modro; tiha in močna je njih
ljubezen, še tišje njih trpljenje, tam
kleče žrtvenice — iz grobov, iz grobov
na slovenski zemlji pa doni kot grom,
da se stresa zemlja in drhte oblaki:
Cujte, smo li žrtvovali naša življenja
zastonj?...
Za smeh
in dobro voljo ...
ŠKOTSKA
Šofer se ponesreči. V bolnici dobi kri
'Od nekega Skota. Skota je nagradil.
Šofer se ponesreči drugič. Spet mu
je dal kri Skot. Šofer mu je dal komaj
Polovico prejšnje nagrade.
Tretjič mu je spet Skot dal kri, pa
je šofer le zahvalil, imel je namreč
*e popolnoma škotsko kri.
IMENITEN UPNIK
»Prijatelj, posodi mi pet stotakov.
■*^enarnico sem pozabil doma.«
»Glej no. To je že tretjič. Imaš pa
*"es smolo ...«
»Nič ne de. Denarnica je itak vedno
^^'razna.«
CELJSKE BODICE
UGANITE, KDO JE TO?
Zavezniška preljuba mačka
v tesnobni ulici sedi
in njena mehka topla tačka
za blagor praznih duš skrbi.
CELJSKI OBRAZI
11.
Cez dan je mešal praške in mazila,
zvečer je stopal v Hermanov sijaj,
politika mu dnevnic ni nosila,
hram celjske Talije ga greje zdaj.
12.
Pod javorom mu zibelka je tekla
in v njej krepko je rastel pedagog,
prebosti ni ga mogla hmeljska preklja,^
zadružnika ugnati v kozji rog.
Popravek: Pri 10. »Celjskem obrazu«
je tiskarski škrat zamenjal besedo »ne-
kemu« v »našemu«, bilo bi pa tudi
prav, če se ta beseda nadomesti z »rim-
skemu«, š
DOBRODOŠEL UKAZ
Mojster: »Poslušaj, hučman. Razbe-
lil bom železno palico, jo postavil na
nakovalo in ko pokimam z glavo, udari
po njej.€
Učenec je ubogal, ne vemo pa, kaj
je rekel kovač, ko so ga spravili k
zavesti.
DOMAČA AVDICIJA
»Za zlodja. Umiri pamža, dere se kot
žerjav.«
»Dobro. Mu bom pa zapela.«
»Nikar. Potem je že bolje če se dere.*
PARADIŽ
— Dober dan. Kako gre?
— Hvala. Kot v raju.
— Res, zakaj neki?
— Ej, tako pač. Prvič nimam kaj
gbleči, drugič pa me lahko vsak hip
vržejo ven.
Jurček:
Nad gamse...
Logarska dolina v začetku oktobra.
Jesen ima v planinah poseben čar...
Prelestne so barve gozdov, ožarjeni
vrhovi razdrapanih alp, v kotanjah, če-
reh in drčah pa se nalik dimu dvigajo
lahne meglice kvišku; vse to človeka
čudovito prevzame, pomiri in odobro-
volji. Toda dojemanje in način iskanja
zadovoljstva zavisi od človeka ...
V planinskem hotelu nas je komaj
za vse prste na roki. Nekatere vidimo
le pri kosilu, potem kdo ve kod hodijo.
Nekateri urijo svoje krače po skalah
in vršacih, drugi pa se zadovoljijo s
pogledom skozi okno restavracije, kadar
jim pogled od časopisa, šaha in kart
to dovoli.
Imeli smo v svoji sredi profesorja.
Črnogorec, visokorast, plečast in po-
staven. Pa se je zvesto držal (kakor
je sam pravil) materinega izročila: Ni-
koli težjega tovora kot je dva deci čr-
nine in nikoli višje višine od postelje.
Tako človek težko najde družbo za
ves dan. Tovariš Cveto je danes pobral
šila in kopita, ter se s svojim psom
Argom, ki je preskočil vse ograje oko-
liških pašnikov, vrnil domov v Celje.
Pa je tovariš Jože iz Reke, privatno
strasten lovec, pogruntal, da se dolgo-
časim. Med svojim dopustom v tem.
prekrasnem kotičku Savinjskih alp je
prelezel malone vse gozdove, vse ska-
lovje, preštel vse srnjake, ruševce in
ostalo planinsko perjad ter naposled
zavohal tudi hitropete, kozobrade gam-
se.
»Ce vam je prav, pojdiva na večer
nad gamse?«
No, meni je bilo prav.
Priporočila sva se torej kuharici, ki
za nobeno ceno ne mara gledati lačnih
'judi. Pripravila nama je sira, šunke,
iabolk, kruha in čaja, oblekla sva se
kar se da toplo in se poslovila. Seveda
ni manjkalo roganja, češ da bodo vso
zverjad kosmato pojedli, kolikor jo bo-
va prinesla. No, nama ni bilo ravno
toliko do lovske slave, kolikor do užit-
ka, naposled pa, če bo sreča blago-
hotna, zakaj pa ne ...
Raztegnila sva korak od hotela proti
slapu Savinje. Sonce je poševno sijalo
na vrhove Ojstrice, Skarij in Brane,
midva pa sva pred kasarno zavila čez
suho strugo hudourne Savinje in se
zagrizla v breg. Slo je bolj po štirih
kot po dveh, pod nogami je pokalo
dračje, kotalilo se je kamenje v str-
mino, da je kar odmevalo po dolini.
Vzpenjala ali bolje plezala sva navkre-
ber, dokler naju ni, kot nalašč, pri ne-
kaki votlini zalotil mrak. Odložila sva
nahrbtnike in ostalo šaro ter pohitela
nabirat kurjavo. Ce je bilo malo nižje
toliko drv, da bi lahko celo Celje mesec
dni kurilo vse peči, je bilo tu med
skalovjem že pomanjkanje kurjave. Ne-
hala sva, ko je bila že tema, da nisi
videl prsta pred nosom. Tedaj je ži-
vahno zaplapolal ogenj pred duplino,
v katero sva nanosila suhega listja in
ga pregrnila z odejo. Dim je prijetno
božal zunanje stene, medtem ko je v
notranjost votline udarjala blagodejna
toplota. Povečerjala sva in ko sva ho-
tela vse použito še zaliti z vinskim ča-
jem, sva ugotovila, da sva ga pozabila
v hotelu. Bila sva žejna tembolj, ker
je medtem nekje globoko pod nama
živahno klokotala voda. Kurila sva od
šeste ure zvečer, pa nama je okoli dru-
ge ure zjutraj začelo zmanjkovati drv.
Medtem je pritisnila megla, postalo je
hladneje, da so celo bunde odrekale
gostoljubno pokorščino. Ni bilo pomoči.
Vtaknil sem v žep vžigalice, v dru-
gega pa svaljkane liste moje beležnice
in se s takimi baklami spustil po hri-
bu navzdol. V slabotnem svitu te za-
silne razsvetljave je bila strmina še
bolj grozeča, globina pa kar, pošastno
brezkončna. Nabral sem toliko dračja
in preperelih stebel, da je bilo do jutra
dovolj. Dremala sva izmenično in kon-
čno dočakala šesto uro, ko se je začelo
daniti. Pogasila sva ogenj in se zavih-
tela med skalami navkreber.
Joža se je jezil na meglo, ki je za-
pirala ves razgled. Slabo uro sva še
plezala in hodila v breg ter naposled
prišla do cilja. Bila sva v drčah pod
Mrzlo goro. V megli so bile prepadne
pečine še bolj grozne. Postavila sva se
na stezo med borovim grmičjem, ki je
izgledalo, ko da je vihar podsul borova
debla, pa samo še veje silijo vetru v
objem.
Bila sva prepričana, da sva prišla
prepozno, kajti nekje v grapi pod na-
ma, ki jo je zakrivala gosta megla,
sva slišala ropotati kamenje, ki so ga
prožile divje koze. Ker pa sva prišla
tako daleč, sva vendarle še počakala.
Megla se je počasi dvigala. Naposled
je bila že tako redka, da sva razločno
videla grapo in mrke stene v nasprotni
strani. Toda divjačine, ki sva jo slišala,
ni bilo nikjer. Ni čudno, da sva v jezi
sem in tja zaklela.
Jaz sem bil kljub temu zadovoljen.
Pogled na divjo planinsko idilo je bil
čudovit. Nad nama razrito skalovje,
rdečkaste votline, nad previsi pa v
oblake kipeči mogotci. Pod nama skal-
nata strmina, kruljavo drevje in gr-
mičevje, ki se je zagrizeno oklepalo
polic in krušljivih skal.
Naložila sva spet prtljago na hrbte
in se namenila nazaj v dolino. Ura se
je pomikala k deseti. Bila sva pre-
pričana, da sva zamudila in da namá
je megla pokvarila lovski užitek ...
Tedaj pa iznenada ...
Tam od rdečkastih skal se je odkru-
šilo nekaj debelih kamnov in s tru-
ščom zgrmelo v dolino. Za njimi se je
pridrsal po skalah mlad gams, sledila
pa mu je, kot se spodobi, mlada koza,
»Fant« je bil kake tri leta star, »dekle*
morda še manj. Bila sta prikupno za-
lita, on skorajda črn, ona pa sivkasto
rjava. Nad previsom sta se ustavila in
zrla za kamenjem, ki sta ga sprožila,
potem pa se gibčno spustila po strmini,
kjer bi brez vrvi tudi Cic potreboval
največje spretnosti... Joži je puška
kar sama zletela z rame. Onadva pa,
kot da ne slutita nikake nevarnosti,
dirjata v varni razdalji pred najinimi
očmi. Kakšna smola. Ce bi ostala le še
pet minut na »štantu« kjer sva celo
jutro prezebala, bi se nama lepotec
brez dvoma prikotalil naravnost pred
noge. Tako pa je Jože bolj iz jeze, ko
iz prepričanja, da bo zadel, usekal po
gamsu, ki pa je lepo odnesel svojo
brado in rožičke po skritem žlebu na-
zaj v kraljestvo skal.
No zdaj, ko sva ju pošteno prepla-
šila, ni imelo smisla ostajati. Sla sva
navzdol in kovala načrt, kako bova
čez kake tri dni spet prišla, takrat pa
gotovo ne praznih rok nazaj v dolino.
(Dalje na 8. strani)
PEI TRGOVSKEMU PODJOJU . . .
KOLEKTIV,. KI SKRBI
PREDVSEM ZA
POTROŠNIKE ...
»Dejali boste, kaj nam
tveziš, vsi ljudje imajo ro-
ke k sebi obrnjene, pa bi
trgovci bili izjema.«
Ne bom trdil, da je tr-
govsko podjetje »VOLNA«
) Celju ravno izjema, da
druge trgovine nimajo pra-
vega odnosa v socialistični
trgovini. Dejstvo pa je, da
si kolektiv tega podjetja
prizadeva čim bolje, čim
lepše in kar se da poceni
zadovoljiti odjemalce.
Kolektiv trgovskega pod-
jetja »VOLNA« v Celju se
je odpovedal vsakršni de-
litvi presežkov plač. Vsak
dobiček, in brez tega to
trgovsko podjetje ni, je na-
menjen potrošnikom. Z zni-
žanjem režijskih 'Stroškov
znižuje kolektiv cene svo-
jemu prodajnemu blagui
V to smer nalaga kolektiv
tudi svoje dobičke. Zadnje
čase je kolektiv »VOLNE«
znižal cene mnogim ar-
tiklom, dasiravno niso do-
bili nikakršnih regresov, še
več, znižali, oziroma izrav-
nali so cene tudi tistemu
blagu, ki je büo nabavlje-
no pred znižanjem stopnje
akumulacije v tekstilni in-
dustriji.
Jasno je, da podjetje z
dobrim glasom, dobro pro-
daja. Velik napredek je
podjetje pokazalo letos v
odnosu na lansko leto. Za
celih 133% več prometa ima
podjetje letos, kot lani.
Z LASTNIMI SREDSTVI
BODO MODERNIZIRALI
LOKAL...
Sedanji zunanji videz in
deloma tudi notranjost ni
v skladu z razvojem časa.
Nekam pust in starokopi-
ten zunanji obraz, ene naj-
bolj obiskanih trgovin v
Celju. Kaj je bilo bivšim
lastnikom — privatnikom
že do tega, kako se bo ku-
pec počutil v »lodnu«? Mi
pa »lezemo« že v drugo po-
lovico dvajsetega stoletja,
zato je razumljiva težnja,
da se uredi sleherni koti-
ček, kjer delovni človek
prebiva, kjer dela, kjer ho-
di... Čemu delovni človek
ne bi čutil zadoščenje, da
mu delo in ustvarjanje vse-
povsod s pridom cvete. De-
lovni človek zasluži, da se
povsod čuti domačega, da
je povsod postrežen kot mu
gre. Delovni kolektiv
»VOLNE« se je odločil iz
lastnih sredstev preurediti
zunanji videz svojega obra-
ta, deloma pa tudi notra-
njost. Zunanja dela bodo
izvršila podjetja »Ograd« in
»Impol« iz Slovenske Bi-
strice ter »Cementnine«
Celje. Poleg dosedanjih šti-
rih oddelkov bodo uredili
še oddelek za hišno opre-
mo, kjer bodo prodajali vse
tkanine za dom, posteljni-
no, zavese, prte itd. Poseb-
na novost za Celje pa bo
oddelek za dojenčke, kjer
bo mati lahko kupila prav
vse za svojega otroka od
rojstva pa tja do dveh ali
treh let.
»VOLNA« PRODAJA NA
OBROKE VSE KAR PRE-
MORE BOGATA ZALOGA
Izredna ugodnost pri Tr-
govskem podjetju »VOL-
NA« je to, da potrošnik
lahko kupi na obroke vse,
kar trgovina premore. Na
obroke dobite od volnenega
blaga, štofov, trikotaže, svi-
le, perila tja do robcev in
nogavic prav vse. Podjetje
zaupa kupcem brez posre-
dovanja banke. Kupec pri-
pelje le dva podpisnika in
si za določeno vsoto lahko
v trgovini nabere najraz-
ličnejšega blaga. Podjetje
daje mesečno po dva mi-
lijona kredita potrošnikom,
ki nakupujejo na obroke.
Izkoristite to prednost.
Uslužbenci vam radi gredo
na roke in vam pomagajo.
Nobene razlike v trgovini
ni med tistimi, ki kupu-
jejo za gotov denar in oni-
mi, ki kupijo blago na
obroke.
JESEN JE TU — ZIMA
SE NAM ZGODAJ OBETA
Mošt je odvrel, listje od-
pada, po vseh koncih mesta
diši po pečenem kostanju.
Ni dvoma, jesen je tu. Ob
jutrih je že hladno, treba
se bo topleje obleči.
»VOLNA« nudi vse vrste
blaga, za ženske in moške
obleke, za moške in žen-
ske plašče od enostavnih do
krombi tkanin. Bogata je
izbira blaga za toplo pe-
rilo. Opozarjamo na veliko
zalogo trikotaže, pletenih
izdelkov, moškega perila
itd.
NA ZIMO SPOZNAMO
VREDNOST TOPLE
POSTELJE...
če boste pravočasno na-
kupili toplo posteljno pe-
rilo, volnene odeje, prešite
odeje in podobno, si boste
prihranili denar za kur-
javo. V spalnici naj bo po-
stelja topla, zrak pa svež
in čist, priporočajo zdrav-
niki.
»VOLNA« vas postreže
z vsem. Na zalogi blago za
perilo, brokati za odeje,
pregrinjala itd.
PRIDNA GOSPODINJA SI
RADA SAMA SPLETE
JOPIČE...
za to podjetje »VOLNA«
drži na zalogi bogato iz-
biro volne vseh barv in
kvalitet.
MOZJE, MISLITE ZE
SEDAJ, KAKO BOSTE
OBDARILI SVOJE
DRUŽINE...
Med vsemi darili je naj-
boljše praktično darilo. No-
vo leto bo kaj hitro tu. Kar
lahko storiš danes ne od-
lašaj za jutri. Zelo boste
razveselili svoje žene z da-
rili, ki Vam jih v oddelku
za svilo nudi »VOLNA«. Na
zalogi je bogata izbira svi-
lenega perila, spalne sraj-
ce, kombineže, stezniki, pa-
sovi, modrčki, nogavice, ro-
Jesen JG tu...
kavice itd. Na jesen se
preseli družabnost iz nara-
ve v dvorane. Presenetite
svoje žene z blagom za ve-
černe obleke. Velika zaloga
svile vseh vrst vas ne bo
spravila v zadrego.
ZATOREJ NIČ STRAHU
PRED ZIMO...
S toplimi nogavicami v
čevljih, s toplim perilom,
v topli obleki in plašču vam
zima ne more do živega.
Zato obiščite trgovsko pod-
jetje »VOLNA«, ki vam po
znižanih cenah, ob vzorni
postrežbi in z odličnim bla-
gom ustreže vsakršni želji.
PRED VSAKIM NAKU-
POM OBIŠČITE TRGOVI-
NO S TEKSTILNIM BLA-
GOM »VOLNO« V CELJU
— PREPRIČANI SMO, DA
BOSTE ZADOVOLJNI, DA
BOSTE OSTALI NASI
STALNI ODJEMALCI!
stran 8
»SAVINJSKI VESTNIK«, M. oktobra 1953
Stev. 42
Telesna vzgojain Šport
Ob zaklfučhu atletske sezone v državi
Preteklo soboto in nedeljo se je ▼ Beogradu
Tršil finale ekipnega državnega prvenstva, na
katerem je nastopilo 6 najboljših društvenih
moških in ženskih ekip atletskih kolektivov Ju-
goslavije. Celjski Kladivar, ki že več let spada
v vrh atletskih kolektivov naše države, je na
tem tekmovanju sodeloval z moško in žensko
ekipo.
Atleti, ki so odšli na to pot brez petih prav
dobrih svojih članov, niso zaradi okrnjenosti
ekipe mogii ponoviti lanskega uspeha. Kljub
temu, da so v celotni leto.šnji sezoni bili boljši
ed Dinama, kar so potrdili v vseh kolih zvezne
atletske lige, so v tem odločilnem srečanju mo-
rali oddati častno 3. mesto zagrebškim atletom.
Odsotnost Peterke, Rojea, Mlinarica, Debeljaka
itd. niso mogli nadoknaditi še tako dobri tekmo-
valci kot Vipotnik, Lorger, Zupančič, Kopitar.
Nekateri atleti so na tem tekmovanju tudi od-
povedali. Kdo bi pričakoval od Golea, ki je bil
v letošnji sezoni v rekordni formi, da bo na
najvažnejšem tekmovanju letošnjega leta vrgel
kroglo kar za 1,5 metra manj kot znaša njegov
rekord? Isti tekmovalec je močno zatajil tudi v
metu diska in kladiva. Tudi Hanc ni izpolnil
pričakovanj v tekih na 5000 in 10.000 metrov.
Bivši državni reprezentant in rekorder Lojze
'/agore je v troskoku dosegel le 12,92 m, v skoku
v daljino pa niti 6 m! Od vseh moramo najbolj
pohvaliti mladega Andreja Vipotnika, ki je y
teku na 1500 m postavil nov mladinski državni
rekord z odličnim časom 3:55,6. Prav v tem teku
je 150 m pred ciljem v sijajnem finišu prehitel
vso jugoslovansko elito, vendar mu ta napad Se
ni prinesel zmage, ker finiša ni vzdržal do cilja.
Beograjski tisk daje Vipotniku veliko priznanje
in napoveduje, da bo kmalu prišel >njegov dane,
ko bo pobiral zmage . . . Poleg Vipotnika je na
tem tekmovanju poškodovani Marijan Kopitar
pokazal primer vztrajnega in borbenega dru-
štvenega tekmovalca, ki se je kljub poškodbi
boril za dosego čim boljšega rezultata. Lorger,
Kopše, Urbajs in Zupančič eo s svojimi dobrimi
rezultati opravičili svoj sloves. V splošnem
lahko smatramo zaključni nastop atletov Kladi-
varja in njihovo doseženo 4. mesto v družbi naj-
boljših Jugoslovanov za prav dober uspeh.
Ženska ekipa Kladivarja je imela letos sijajno
priliko, da po treh letih zopet iztrga Mladosti
najvišji naslov — prvaka države. Kljub pro-
gnozi v dnevnem časopisju, ki so atletinje Kla-
divarja že postavljale na 1. mesto, je tekmo-
vanje samo pokazalo, da trenutno še niso do-
segle svojih večnih nasprotnic. Mladost je za-
služeno že štirikrat zapovrstjo osvojila naslov
najboljše ženske ekipe v državi, Kladivar pa se
je moral zadovoljiti z 2. mestom. Zasluge, da
naše atletinje niso resneje posegle v borbo za
prvo mesto, imajo predvsem metalke, ki so do-
segle zelo slabe rezultate. Tudi od Knezove smo
pričakovali nekoliko več, saj je v daljino do-
segla le 4,70 m, v višino pa le 135 cm. Celesni-
kova, ki je odpovedala v metu krogle in kopja,
je v metu diska z 38,90 m dosegla nov slovenski
rekord. Celjanke so zadovoljile le v tekih na
zaprekah, na 100 m in 800 m, Majcnova pa še v
skoku v daljino. Vsi ostali rezultati so več ali
manj povprečni.
Letošnja zaključna atletska prireditev, ki v
finalu pokaže moč jugoslovanske atletike v po-
sameznih atletskih kolektivih, zaradi poznega
termina ni prinesla kljub sezoni rekordov nekih
posebnih rezultatov. Vsi atleti — med nje spa-
dajo tudi celjski — so prav na tem tekmovanju
dokazali, da so že utrujeni in da je obilica
letošnjih tekmovanj bila prevelik napor za po-
sameznike. Organizacija tekmovanja je bila iz-
redno slaba in so skoraj vsi sodniki bili le
preveč odkriti navijači za ogorčen boj med
atleti Crvene zvezde in Partizana, v katerem je
Crvena zvezda po šestih zaporednih zmagai
Partizana končno prekinila njihovo zmagovito
pot in se sama prepričljivo usidrala na 1. mesto,
na katerem bo verjetno vztrajala še nekaj let.
Dva poraza Kiadivarja
Slaven (Borovo) : Kladivar — 3:1 (1:0)
Odred : Kladivar - 6:3 (3:0)
V V. kolu hrvatsko-slovenske lige so vsi slo-
venski zastopniki imeli črn dan. Tudi Kladivar
v Borovem je moral prvikrat kloniti in pustiti
nasprotniku obe točki. Poraz sicer ni težak.
V tem srečanju se je pač ponovila stara pesem
— napadalci niso znali streljati na gol! Obram-
ba Kladivarja je bila boljši del moštva. Kladivar
je po kritiki dnevnega časopisja pokazal lepo
igro. Domačini so bili boljši nasprotnik in so
zasluženo zmagali. Častni gol za Kladivarja je
dosegel Kokotec.
V j>prijateljski< tekmi na Glaziji proti od-
ličnemu moštvu Odreda iz Ljubljane je Kladivar
ntrpel svoj drugi poraz, ki je kar časten, če
upoštevamo zadnje uspehe Odreda v zvezni ligi.
Igra sama je zadovoljila vse gledalce, če. . .
No, o tem »če bi< bom navedel nekaj komen-
tarja ob zaključku poročila.
Komaj je sodnik dal znak za pričetek, je že
bila žoga v mreži Kladivarja. Toplak je pohitel
po desnem krilu do same prečne črte, od tam
poslal žogo pred vrata, kjer jo je z glavo pre-
stregel Hočevar in mreža se je zamajala. . .
Golov bo kot toče! Tako so ugibali vroči gle-
dalci. Pa se je Kladivar le zbral in polnih 24
minut se je uspešno upiral, nakar je nevarni
Toplak zaradi nepazljivosti obrambe popolnoma
aeoviran iz 16 m z ostrim strelom dosegel že
drugi gol za Odred. Deset minut kasneje je bil
zopet Toplak uspešen. Klanjšek se je lovil nekje
daleč izven gola, Toplak pa je lepo v paraboli
poslal žogo preko njega v prazen gol. Z vod-
stvom 3:0 za Odred sta obe moštvi šli na
odmor.
Drugi polčas je imel razburljivejši potek.
Kladivar je zamenjal nekatere igralce in s tem
vnesel več živahnosti v samo igro. Tudi Odred
je menjaval nekatere igralce, med drugimi je
prišel v igro tudi nevarni Hacler. Moštvo Kla-
divarja je zaigralo mnogo bolje kot v prvem
polčasu. Okrog 15. minute je Kladivar nevarno
oblegal Odredova vrata. Oster strel Posineka se
je odbil od vratnice, žogo je dobil Kvartič in
zopet je ni spravil v mrežo, čeprav je vratar
Bencik zapustil trenutno svoja vrata. To je bila
idealna situacija, ki sta jo zamudila Posinek in
Kvartič. Dve minuti za tem pa je iz neposredne
bližine Posinek le dosegel prvi gol za domačine.
Kladiva«-, ki je bil deležen bodrenja 2500 gle-
dalcev, je nadaljeval z ofenzivno igro. Vendar
se je sreča zopet nasmejala Odredu v 23. minuti
tega polčasa. Belcer, ki je že dolgo čakal, da bi
Celjanom pokazal svoje sposobnosti, je ušel Po-
dobniku, znašel se je v sredini igrišča blizu
kazenskega prostora in je z ostrim strelom po
tleh dosegel že četrti gol za Odred. Klanjšek
se je sicer pognal za žogo, njegov skok pa je
bil prekratek .. . V protinapadu je Kokotec si-
loTÍto streljal, žoga pa je zopet zadela vratnico
in se od nje odbila v igrišče. Res smola! Zopet
je Belcer izvedel svoj Jsprehod< po sredi igrišča
in iz neposredne bližine dosegel vodstvo 5 : 1.
Nekoliko minut kasneje je bil že drugič uspe-
šen za Kladivarja Posinek, ki se je prebil skozi
Odredovo obrambo in bil le za las hitrejši od
Bencika. ki je poskušal ujeti žogo. No, 5 : 2 pa
že kar gre z Odredom. Pet minut za tem pa so
domačini zopet bili uspešni. Posinek je lepo
podal prostemu Kvartiču, ta pa je iz neposredne
bližine še enkrat prisilil Bencika na kapitula-
cijo. Ze kar naslednjo minuto pu je iz indirekt-
nega strela v kazenskem prostoru Kladivarja
Hacler skozi gnečo postavil končni rezultat
tekme.
Kladivar je zaigral v tej težki tekmi in na
slabem terenu kar dobro. Brez dvoma je bil
Odred mnogo boljše moštvo, ki se je odlikovalo
s tehnično dobro igro. Domačini pa so nadokna-
dili to njihovo prednost z borbenostjo. Od Kla-
divarja je bil zelo uspešen Podobnik, ki je
večji del tekme popolnoma onemogočil Belcerja,
v napadu pa Posinek. Obramba domačih je na-
pravila nekaj težkih napak, iz katerih so se iz-
cimili zgoditki. Pri Odredu so bili najboljši
Toplak, Berginc in Belcer, pa tudi ostali so bili
le za spoznanje slabši od omenjene trojice.
Vsega obsojanja vredni pa so bili izpadi po-
sameznih igralcev, ki gredo na račun nevzgoje-
nosti igralcev samih, na drugi strani pa ne-
odločnosti slabega sodnika Hajsingerja. Belcer-
jev surovi izpad, ko je na sami aut liniji po-
tisnil Podobnika v mlako, je izzval val ogor-
čenja. Za njim je Klančišar v borbi za žogo
surovo udaril z roko Božiča, višek pa je dosegel
sicer mirni Pelicon, ki je tako nešportno po-
kosil nevarnega Posineka, ko je ta nevarno
prodiral proti golu Odreda. Gesta Posineka, ko
je hotel udariti za plačilo Pelicona, ni nikakor
opravičljiva. To ozračje, ki ga je ustvaril na
igrišču sodnik Hajsinger in igralci sami, se ni
poleglo niti po zaključku tekme. Prenapeti gle-
dalci so čakali pred slačilnico na sodnika Haj-
singerja, da bi z njim obračunali! Ali vsi ti do-
godki na igrišču in po končani tekmi še imajo
kaj skupnega z zdravim športom in »prijatelj-
skim< stikom z Odredom? Odgovor je menda
odvisen. Vsekakor se pošteni gledalci čudimo,
da organi javne varnosti ne morejo v takih pri-
merih poseči po svojih sredstvih in napraviti
red na naših igriščih. Prireditev je bila pri-
javljena in njihova dolžnost bi bila, da bi pre- ,
napeteže na tej prireditvi primerno kaznovali.
Sobota : Celje — 4 : 3
Celjani so kljub vodstvu s 3:1 na domačih
tleh izgubili srečanje v zadnjih minutah igre.
.Sobota je bila mnogo boljši nasprotnik, od vseh
pa se je najbolj odlikoval Zeljko.
Radar (Velenje) : Kovinar (Store) — 1 : •
Storjani so doma bili zopet poraženi. Velenj-
čani so s pičlo zmago odnesli domov obe točki.
Po tekmi Odred : Kladivar
SRAM NAS JE
Da, re.s sram nas je bilo vse tiste, ki Sport
drugače pojmujemo kakor en — sicer majhen —
del celjske nogometne publike, katerega dru-
gače ne moremo imenovati kot drhal.
Funkcionar Kladivarja nam je še pred tekmo
pravil, da je tokrat Odred sam ponudil pod
izredno ugodnimi pogoji prijateljsko srečanje
v Celju, ki naj bi služilo obema moštvoma kot
kondicijski trening za čim boljšo uveljavitev
slovenskega nogometa v 1. zvezni in hrvatsko-
elovenski ligi v prihodnjih tekmovanjih. In kaj
imo doživeli?
Namesto toplega sprejema edinega slovenskega
predstavnika v J. zvezni ligi — hladen sprejem
s strani enega dela publike, sprejem, ki se je
T teku tekme spremenil v odkrito iovraštvo.
Nekulturni izrazi in zmerjanje igralcev Odreda
so šli na živce večini gledalcev. Lahko trdimo,
da se veča število simpatizerjev pravega športa,
ki tudi zaradi takega vedenja že zapušča Gla-
sijo. »Ne grem več na tekmo, ne zaradi Kladi-
varja, temveč zaradi publike.< Take izjave si
•lišal po končani tekmi od številnih gledalcev.
Res je — gostujoče moštvo menda še ni doži-
velo v Celju priznanja za lepo, uspešno in fair
igro — razen izjem . . . Ta tekma, kakor pred
dvcraa letoma tekma BSK : Kladivar in letos
•pomladi Branik : Kladivar nam je zopet po-
trdila, da so v Celju med nogometnim občin-
stvom na delu ostanki nekdaj suženjsko vzgoje-
aih ljudi — nemškutarjev, ki danes ne samo
prikimavajo nešportnemu vedenju tujih, n. pr.
avstrijskih nogometašev, temveč skušajo cel«
tudi tu rušiti v narodnoosvobodilni borbi skova-
no bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov
ter pri tem zapeljujejo v take sovražne izpade
•zke in fanatične klubske pristaše Kladivarja.
Se več! Tokrat smo slišali zmerjanje na račun
»Kranjcev<, »inteligentov iz province Ijubljan-
skec itd. Pri teh medklicih posameznih »navija-
čeve Kladivarja nisi imel občutka, da so to
Slovenci, državljani nove Jugoslavije, temveč da
»e to ljudje iz časov Avstro-ogrske in stare Ju-
goslavije, a da o okupaciji ne govorimo — ko
je urnetno zasejano sovraštvo med jugoslovan-
skimi narodi in celo med posameznimi deželami
Slovenije bilo smoter takratnih oblastnikov. Kaj
bosta rekla na primer gledalca te tekme in
aktivna sodelavca pri tem zmerjanju — gospoda
Kopušar in Poitlin.šek? Ali sta pri tem sodelo-
vala samo kot podzavestna zapeljanca ali pa kot
pobudnika?
Pa še nekaj. Vodstvo Kladivarja ni pri tem
ničesar krivo, pa tudi igralci ne, saj smo videli
po končani tekmi, da jim tako vedenje nikakor
ni bilo všeč. Vendar pa predlagamo vodstvu,
da če že ne bodo za to poskrbeli merodajni
forumi, naj samo izključi iz igre za daljši čas
igralca Posineka. ki je napravil gest*, nad ka-
tero se lahko samo zgražamo. Dobro, nepravilne
je bil fauliran od Pelicona, sodnik je žvižgal
kazenski strel — razumemo njegovo fPosineko-
vo) nejevoljo — toda kako naj on ali kdorkoli
opraviči zaušnico kot odgovor na prijateljsko
ponujeno roko s strani Pelicona?
In na koncu: Odred ni kriv, če je tekmo sodil
tako slab in nemogoč sodnik, domačin Hajsin-
ger. Mnenja smo, da bi ga bilo potrebno dis-
kvalificirati. Kdo je tudi kriv, če nam je Odred
(pokazal, da je boljši? S teat smo menda lakko
samo zadovoljni, saj zastopa slovenski nogomet
v ixbrani skupini najboljših v državi, kakor
smo tudi za enkrat zadovoljni, da nas Kladivar
g svojo igro dostojno zastopa v hrvatsko-slovea-
ski ligi.
O problemu okoli enega dela celjske publike,
ki ne spada na igrišče, naj bi se pozanimali
naši merodajni faktorji in vodstvo Kladivarja.
Mnenja smo, da je sedaj že čas, da Nogometna
zveza Slovenije za določeno dobo prepove vse
prijateljske in prvenstvene tekme na igrišče
Glazije v Celju. M—L
Korotan : Ktadivar
v nedeljo, 25. oktobra 1953 ob 15. nri se bo-
sta srečali na Glaziji enajstorici prvakov obek
lig v okvirju tekmovanja hrvaško-slovenske
lige. To srečanje bo eno najzanimivejših, ki bo
odgovorilo na vprašanje: »Kdo je boljši?« Po
zadnjih rezultatih sodeč ima prednost Kladivar,
kateremu lahko štejemo v prednost še domače
igrišče. Vendar je kranjski Korotan moštvo, ki
je že marsikomu prekrižalo račune in bo po-
trebno, da domača enajstorica v tem srečanja
zaigra resno in odločno, če hoče srečanje uspeš-
no zaključiti. Posebno obramba bo morala pre-
vidneje čuvati svoja vrata, dočim mora napad
opustiti nepotrebna podajanja v širino ter iz-
brati vse možnosti za streljanje na vrata.
Gotovo je, da bo neđeljsl^ srečanje nndilo
celjskim nogometnim gledalcem lepo borbeno
nogometno tekmo in s tem lep športni užitek.
Opozarjamo pa prenapeteže, ki s svojimi ne-
Sportnimi izrazi kvarijo nogometne prireditve
v Celju, da jih bo društvena uprava s pomočjo
organov notranje uprave odstranila z igrišča.
V predtekmi ob 13.15 bosta igrali moštvi JLA
Celje in B moštvo Kladivarja. Tndi v tem sre-
čanju bosta moštvi nastopili z nekaterimi do-
brimi igralci in bo tndi to srečanje izredno za-
nimivo.
Kapelico
so si postavili
Znano je, kako Zgornjehudinjčani
preklinjajo okrog davkov, češ, da so
previsoki in za njihova gospodarstva
nezmogljivi. Kadar pa je treba v »božjo
slavo« kaj žrtvovati, se v njihovih vot-
lih žepih še vedno najde kak »jurček«.
Tako so si v Zg. Hudinji nedavno
zamislili, da bi poleg dveh vaških kaoel
potrebovali še tretjo. Iniciator te »pro-
svitljenosti« — in obenem tudi glavni
nositelj denarnih bremen — je bü
Krampi Ludvig, ki je kapelico kupil
in ji tako spet vrnU mesto, ugled m
moč, ko je bila v letošnjem letu zaradi
regulacije ceste odstranjena.
Kar na tihem — toda v organizira-
nem glasnem viku — so priredüi žeg-
nanje, po žegnanju pa so dogodek na
domu iniciator j a tudi primerno zalui
in založilL
Napredni Zgornjehudinjčani so se
nad tem dejanjem Krampla Ludvika
upravičeno zgražali, zlasti še, ker sma-
trajo to njegovo gesto za neke vrste na-
gajanje, norčevanje ali izzivanje.
Krampi, ki se je znal tako velepotez-
no lotiti te akcije, namreč ni znan kot
bogaboječ vernik in tudi sam ne za-
haja v cerkev.
Zg. Hudinja ima lepe pogoje, da bi
si lahko postavila svoj zadružni dom,
saj jim je ljudska oblast dovolj šla na
roke. Denarci pa se pri njih še vedno
najdejo, kot je pokazal prav omenjeni
primer. Skrajni čas bi že bil, da bi si
Zg. Hudinja oskrbela vsaj primeren
prostor za nastope in sestanke, da ne
bi bilo treba sej in zborovanj organi-
2àrati v gostinskih prostorih, v družbi
vinskih bratcev.
Ce bi tovariš Krampi v to smer za-
stavil svojo spretno organizacijsko
zmogljivost, bi mu Zg. Hudinja brez
dvoma vedela več hvale kot za posta-
vitev tretje kapele v vasi...
J. G.
obvestilo odjemalcem
električne energije
mesta celje
V nedeljo, 25. oktobra 1953 bo vsled
vzdrževalnih del na elektro-napravah
od 8. do 11. ure prekinjena dobava
električne energije v središču mesta.
Iz varnostnih razlogov je smatrati,
da bodo električne naprave pod nape-
tostjo.
ELEKTRO CELJE
Tehnična izpostava Celje-mesto
Ljudska republika Slovenija
MESTNI LJUSKI ODBOR CELJE
Oddelek za gospodarstvo in komunalo
Uprava za dohodke
OPOMIN
vsem davčnim dolžnikom
ea področju Mestnega ljudskega odbora Celje
Opominjamo vse davčne dolžnike, da poravnajo dospeli
davčni dolg iz leta 1952 in III. četrtletja 1953. Dolgovi se
morajo poravnati v 8 dneh po objavi tega opomina. V smislu
določil 8. in 9. člena uredbe o prisilni izterjatvi davkov in
drugih proračunskih dohodkov, Uradni list FLRJ št. 33/53
je to objavo smatrati kot splošen ;opomin. Kdor ne bo po-
ravnal v zgoraj navedenem roku davčnih dolgov, se bo mo-
ral davek prisilno izterjati. V izogib stroškov prisilne izter-
jatve pozivamo davčne zavezance, da poravnajo vse ostale
dblgove.
Uprava za dohodke MLO Celje
IZ SODNE DVORANE
ZARADI LAHKE TELESNE
POŠKODBE
je bil pred okrajnim sodiščem Fi-anc
Antloga iz Ostrožnega pri Celju. Antlo-
ga je 22. 7.1953 v prostorih Gasilskega
društva na Ostrožnem vrgel stol v Olgo
Brecej, ki je bila lahko telesno poško-
dovana. Antloga je bil obsojen na en
mesec zapora. Kazen se mu odloži za
dobo enega leta.
ZA URADNO OSEBO SE JE IZDAJAL
Simon Gajšek, elektromonter, zaposlen
v istem svojstvu pri rudniku Zabukovca,
se je z namenom, da bi drugemu pri-
zadejal škodo, lažnivo izdajal za uradno
osebo s tem, da se je 18. 6. 1953 na
Ložnici pri Celju strankama Viljemu
Višnerju in Leopoldini Gseknan pred-
stavil, da je inšpektor za elektriko iz
Zidanega mosta z namenom, da bi Leo-
poldinl Gselman izklopil tok in ji s tem
škodoval. I>ažni »inšp>ektor« je bil ob-
sojen na 1 mesec zapora.
ZARADI KAZNIVEGA DEJANJA
ZOPER VARNOST
se je pri sodišču zagovarjal 24-letni
Rafael Bremec iz Trnovelj. Dne 8. 6.1953
zvečer se je z dvokolesom peljal pod
železniškim nadvozom pri pošti v Celju.
Na kolesu je zraven njega bila še od-
rasla Suzana Weiss. Zaradi preobreme-
njenosti kolesa se je v nadvozu zlomila
sprednja vilica, zaradi česar sta oba
padla na cestišče. Weissova je pri padcu
utrpela pretres možgan ter poškodbe na
čelu in levi roki. Zaradi kaznivega de-
janja zoper splošno varnost je bil Bre-
mec obsojen na 3 mesece zapora. Ta
obsodba naj opozori kolesarje, da po
Uredbi o cestnem prometu kolesar ne
sme voziti druge osebe, izjemoma otro-
ka do osmega leta starosti, če je na ko-
lesu za to primeren sedež.
PREPIR ZARADI DEDI SCINE
Franc Kolar, poljedelec v Drobinskem
pri Slivnici pri Celju, je 29. 3.1953 pred
svojo hišo v Drobinskem v prepiru za-
radi dediščine s tako silo vrgel po tleh
Jakoba Kolarja, da je le-ta pri tem
utrpel hude telesne poškodbe. Franc
ELolar je bil obsojen na 3 mesece za-
pora. Kazen se mu odloži za dobo enega
leta.
VROCEKRVNE2
je Viljem Kotnik, zaposlen kot strojni
ključavničar v Tovarni kovanega orodja
T Zrečah. Dne 5.7.1955 je na cesti v
Križevcu pri Stranicah udaril Franc.,
Preloga s palico po glavi in roki in
lahko telesno poškodoval. Kazen 1 me-^
sec zapora, pogojno za dobo enega leta.
ŠOFER POVZROČIL SMRT IZ
MALOMARNOSTI
30-letni šofer Ludvik Ketiš, zapxxslen
pri Vinogradniškem gospxKÌarstvu v
(Gornji Radgoni, je 16. 5. 1953 vozil trak.,
tor »Unimog« s prikolico skozi Zeče pri
Slovenskih Konjicah. Zraven njega je
sedel Vujem Jerman, v prikolici pa je
bil Ivan Šlag. Na traktorju in prikolici
je bilo 4200 kg cementa. Ketiš je vozil
s preveliko hitrostjo ter se ni točao
dogovoru z Ivanom Šlagom glede za-
viranja prikolice, ki je imela samo me-
hanične zavore, zaradi česar je traktor
pričelo nositi na stran, uporaba zavor
na zračni pritisk na traktorju pa ni
mogla spraviti več traktorja v ravno-
težje, nakar je prikolica s težo pritisnila
na traktor ter se je traktor s prikolico
vred prevrnil na cesto z navzgor obrh j e-
ninrá kolesi. Pod seboj je pokopal Vilje-
ma Jermana, ki mu je zmečkalo prsni
koš in lobanjo ter je bil na mestu mrtev.
Tudi sam Ketiš je bil pri nesreči hudo
poškodovan. Zaradi kaznivega dejanja
zop)er splošno varnost je bil Ludvik Ke-
tiš pri okrajnem sodišču v Celju obsojen
na 1 leto in 2 meseca zapora.
PROSTOVOLJNA SMRT
Na Miklavškem hribu so te dni nasLi
obešenega Ivana Žmaherja, ki je bil kot
vozovni preglednik zaposlen na celjsM
železniški postaji. V smrt so ga baje
gnale neurejene družinske razmere.
PAZITE NA OTROKE
Pri postaji v Storah so bili potniki
v nedeljo priče razburljivega dogodka.
Na železniškem tiru so se igrali otroci.
Vlak je privozil in pri tem je bil neki
otrok poškodovan. Svarilo staršem, naj
ne puščajo majhnih otrok izpred oči.
SMRTNA NESREČA V ZAVRSAH
PRI PONIKVI
Pri nas se je te dni zgodila težka ne-
sreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. —
Kmet Cretnik je vrgel žico preko elek-
tričnega voda. Elektrika je neprevidnega
Cretnika na mestu ubila.
»ALI RES NI V CELJU PRIMERNEJ-
ŠEGA PROSTORA ZA PODJETJE ZA
CESTE IN  KANALIZACIJO  KOT V
LEVSTIKOVI ULICI ST. 6
Upravi cest in kanalizacij je bü na-
kazan pirostor bivše poslovalnice pivo-
varne »Union« v Celju leta 1948. Z dvo-
rišča imata dostop v dodeljena jim sta-
novanja dve stranki. Prostor služi usta-
novi kot skladišče za opremo in gradivo.
V članku je trditev o plavanju otrok v
asfaltni smoli. Presojo plavanja px) tej
tvarini prepusitimo tistim, ki to gradivo
poznajo. Ustanova je imela in še ima
na tem porasto-ru bitumen, nima pa otro-
škega igrišča. Na dvorišču je tudi še
drugo gradivo, oprema in stroji za gretje
bitumenskih izdelkov ter les, večinoma
vsakodnevne rabe, ki ni sproti zložen v
navpični in vodoravni legi. Prostor služi
ustainovi razumljivo tudi kot obratova-
lišče, o čemer članek molči. Besede o
na pol pxìkriti strehi so neresnične, ker
na objektu, v katerem stanuje tudi
prisée, Uprava cest na vsakokratno pri-
javo povzročene [poškodbe pxjpravi. Kar
se obnove mesta Celja tiče, je kolektiv
Uprave cest nalogo dovolj častno rešil
e trdim delom pri izvršitvi purograma
Obnove cest. To px>trjujejo vsi resnico-
ljubni opazovalci. Kolektiv bo tudi v
bodoče mal ceniti, kje je težišče njego-
vega dela.
Delavski svet
Uprave cesrt. in kanalizacije
Celje
(Nadaljevanje s 7. strani)
NA GAMSE...
Ko sva prišla v hotel, sva zvedela
dvoje. Kapetan KNOJ tovariš Joco
nama je povedal, da so naju grani-
čarji ponoči, ko so zagledali ogenj ho-
teli sneti s tistega skalm^ja, če nc hi
njemu predhodno povedala, kam sva
namenjena. Druga novica pa je bila
ugodna le za gamse, Jožetu je sin iz
Reke sporočil, da mora k vojakom, pa
se je še tisti dan z ženo, snaho in
vnukom poslovil od Logarske doline.
Strah se je polotil še nekaterih drugih,
tako da sem ostal skoraj sam v hotelu.
Danes pa sem obiskal starega Plesnika,
ki je lani s Titom streljal izpred svoje
hiše v nasprotno skalovje in sta oba,
kahor mi je zatrjeval, pokazala, da sta
odlična strelca. Grčasti Plesnik se je
kar dobro zlizal od poškodbe po tisti
nesreči, ko je s konjem vred padel čez
čeri v razpenjeno Savinjo. Le hodi še
težko, pa mi je obljubil, da me bo sin
vzel s seboj naslednje dni. Upam, da
bo uslužbence hotela in preostale goste
takrat minilo zbadanje o surovi poje-
dini. Seveda je odvisno od vremena,
kajti megle se zbirajo in do polovice
pokrivajo mogočne inhove Savinjskih
alp.
Tudi s te moke ni bilo kruha. Na-
slednji dan sem dobil telegram. Pridi
takoj! Uredništvo.
OBJAVE IN OGLASI
OBVESTILO
Obveščamo v8e, ki prihajajo na pokopališča v
Cretn. Golovcu in bivšo bolniško pokopališče,
ал je strogo prepovedano jemati seboj na po-
kopališče dvokolcsa ter ista naslanjati na mrt-
vašnice ali na ograje pokopališč. Po pokopali-
žčih je prepovedano voziti z ročnimi ali otro-
škimi vozički, kakor vodenje psov, pa če se
tndi na vrvici.
Opaaiti je tudi. da udeleženci na pogrebik
gazijo po sosednjih grobovih in s tem povzro-
čajo škodo ter kršijo pokopališki red.
Škranjevalnica koles in vozičkov je pri gro-
karjevi hiši.
Opozarjamo vsakogar, ki se tega obvestila ne
b* držal in upošteval pokopališkega reda, da bo
kaznovan glasom odloka MLO Celje št. 435-51
ics 15. ilena. v težjih primerih pa izročen od-
Wílk» 7.a notranje zadeve.
Pogrebni zavod Celje
ZAHVALA
Dne 14. I. И53 nas je po dolgotrajni in
Mačni bolezni v prerani mladosti za vedno za-
pasti] Frane Oberžan iz Prožinske vasi.
VseM, ki ste spremili predobrega moža, atka,
eina, brata in svaka na njegovi zadnji poti,
vsem, ki ste mn za slovo poklonili toliko «▼et-
ia ter nas ▼ težkih dneh njegovega trpljenja
lodrili in stali ob naši strani, iskrena hvala.
— Zahvaljujemo se npravnemn odbora gasil-
skega društva, da je poskrbel za polnoštevil-
Bo adeležbo, za poklonjeni venec in za poslo-
vilne govore, s katerim ste dokazali, da ste ga
cenili kot soustanovitelja in prvega tajnika ga-
silskega draštva, kar nam je v tolažbo.
Žalujoči  družini:  Oberžan-Stropailt
in ostalo sorodstvo!
OBVESTILO
Člane Mestne ljudske knjižnice in čitalnice
•bveščamo. da bo knjižnica in čitalnica poslo-
vala za člane do nadaljnjega dopoldne od 8. da
11. are in popoldne od 19. do 18. are.
OPOZORILO
Opeaarjara  vsakogar, ki bi  razširjal lažnive
vesti o nakapa riža. da bom proti njemu pravno
^•iitepa}. Dolžan Franjo. Celje.
Državno gospodarsko podjetje >Cementnine<-
Celje, Mariborska cesta 16a sprejme v nk:
3 vajence za kamnoseško stroko,
3 vajence za pečarsko stroko.
Interesenti ali njihovi starši uaj se zgla-
sijo pri  npravi našega podjetja.
Okrajni Ijndski odbor Celje-okolica išče hiš-
nika, ki zna ravnati s centralno kurjavo i«
drobnimi hišnimi popravili. Na razpolago sta-
novanje z vsemi pritiklinami.
Ponadbe naj se dostavijo na personalni odsek
OLO.
ODDAM SOBO upokojenki, ki bi v popoldan-
skih urah pazila na otroka. Naslov v upravi.
KUPIMO pisalni stroj z dolgim valjem (65 cm)-
Vrtnar.ska šola, Celje. Medlog.
KDO BI Ml POPRAVIL klavirsko harmonikof
Vpra.iSati na upravi lista.
PRODAM avto >Hudson< (1933), 8 cilindrov. Po-
nudbe pustiti v upravi lista.
PRAZNO .МЛ OPREMLJENO sobo z dvoma po-
steljama iščem s 1. 11. 1033. Dr. Grilc, OLO
Celje-okolica.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 25. 10. 1953: tov. dr. Fišer Jože, Celje.
Kržišnikova ulica 7. — Nedeljska zdravniška
dežurna služba traja od sobote od 18. ure dulj«^
do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
KINO UNION CELJE
Od 22. do 28. 10. 1953: »Trenutek obnpa«. angl
film
Od 29. 10. do 4. II. 1953: »Dumbo«, amor, barv-
na risanka
Predstave dnevne ob 18. in 20. uri, ob nede-
ljah ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM CELJE
Od 24. do 30.  10. í9->3: >Pravna identiteta«,
franc, film
Od 31. 10. do ?.. 11. 1953; »Cheyenne«, am. fil"*
Predstave  dnevno  ob   16.15  in 20.15   uri,
aedrljah ob  16.15, 18.15 in 20.15 uri.