• »^..f VrjnW»: '••v*' ^ u Tf.rtk.ll m. I mMt (<w
•kr« uil «. ».,«1*4. U*}. J
j&rs,""""' * - ti*
Alk'flMBMMI 4BA
»BKOvUfJU^
»H* " .-j.^' ■ s-j^kr'' ' ■' " " ''	,,ak t"* S ■
nT»m>n .flnjrr	.	u aMtldk
■	T.	»(•"■. «• r'i '•(» i pit« >
' „	, , . v..... _ .__, . A.lrl l»U t» .. Kdor itm-r^VO
aa donuria, aloranake in občne potrebe.
J V k^a ■ ■ i ■1 f »» ^ l»!lt'K «/ w fwrk !«#. la ml
V fiiriei, I petek 2i.»te«sU I8«8
s	hhjihi.1 _
fi.fr I IMA M « K4tr ,___^
P1*'* " Ml* U MNU lf.au >„ a. MILI I, ao..,.. iW I.TO.a N.r.SII.« [I... U r.iU«MlJ.».J
•• ».MJ>J«	.'..ie-
P»»il 11.11 uM>|<l> ' Wll v lilnilM t. 8.»«M«l.« Tr.v.1-lt |l j
T
m' >
; (,oi("'f. •■ %...........v.v■ 'i
• Tabor v KJatMierB;
.. Prti pretro. I. 1848 ja Uiwlh tadl ia nai««* domač.ga kremena iakro narodnoati; vhoko krilko J t
Mfb^l j)rr( fcna wrodno navdairooatl; «li drv nI lila ia',p»rjifl«brili, d« U h ma bilo neproaebama jkhI-tlUlo; podtikali amo večidel la a »kopo; pogorela Ja Jrehtoo i« skoraj aam pepel zapustila, le malo Irjkvlee od drrl ja ostalo, butar pa ja bil papal tadl, da smo nekaj Irjaviae ia dragi pot va-nj »agreMi, nokaj pa J« jo Vo-atalka oaia—.Novio«"— podplhavala, da lUo vlak «a» med dobo absolutizma toliko niklja imoli, da »o Je iireg naa svetilo In da u j«, kdor a« Jo ognja Pf)Mh.
Ulio ogrel. ~ Po lom ko aao a* bili ■traa.nUi nrerili aino a«, da cM mnllo abbmoei«, nulla stflitfij (kdor voliko Objame, ni« ne stisne lo aeeae); atreajll inro se, da počaaf ae daleč pride, 'd» )m* Je .Veliko peg nai jezik in da ga je treba ie dolgo obdelovali, predno je koa vaeni zahtevam javnega življenje | od
▼adno prime, pa ptocej tfsahha, ditftobfi tofaj pri ka-, renikah začeti: po stopinjah d »J ali h* OrgadMen, a-inoilseben razvoj našega ljudstva. To preVdrjouje, p» tudi politične ^razmere V Bachovi dobi, ktera diso dopuščale drnzega izkazovanja narodnosti, nego tiho, soanstveao,—notranja potrobnost in vnattja sila sto naš iavrnlle na književno, soacbno jezikoslovsio polje, in, komur je bilo ono preveč snhoparno, hladil si joN vneto srce s pesmarenjem; vsi smo bili slovničarji ali—pesniki! Ki ga pa zlega, da bi so kaj dobrega iž nJega ne izcimilo. Tako tudi tukaj: Sčistili in izobrazili smo ai jezik v isti dobi menda bolj ko vsako drugo pleme elovansko. V tem ko ima n. pr. hrvaščina še zdsj mnogo Čez noč narejenega v sebi, ja naša slovenščina čista, ke zlato, samo da je kdo iz nevednosti,ae pači. —
JPodUetek.
. rognmna lovca.
(Di.cn, .pi.it Fnitlo Z.kraJ»ki.)
Vaeailnega pogledi,
Ko dva Stempibarja, Sad groznega medveda Sta loroa v hostb fila. Ored^ ni brke viha
Nimrodtki indni par: Bolj aineien pač parfiba Na avet nl bil nikdar. Uboz'ga koamatina
Žo vid'ta ubitega, Po njib. bo vsa dolina .Dana klavno reSena. Ta čin bo doati prida,
Končan bo jok i stok, Že r jnisiih »jajni zida Se njima almrofok. —
Zraven aplob nepolitifiuega, nbfiekorlstnega MiilMvi j« akrliola te V Isti dobi za nbCim omiko noUrekljl.O dobrotna driilba .ti. Mohora.
'' DrugI lnelroa I. 1BSS na. je nalel «1 ta vse pri-praHjeuo. 1,. 1HIK) te zatae v Avstriji boren)« z* »lavo. Nadopolil oktoHelni diplom ih iplbb dBli tistega (aili jo zakuril med nami ne aloef tacoga kresa, Itilcot predat i. 1848, pa il» ogtnj, kteri Je cJm naMieji gora( in gori, kor Ji bilo (o dovolj pristojne kurjave: ailloineje «1,milino zdpnjo Jeziki, poinanje slovstva li »gijttovlnd domačo knjifoVooeli In raled tagi obl)i«ji ' MUIa narodna In po njej ob|hieja zavodnoat Da bi pa n« ostalo mrtva glavnic.^ da ne M o»tal ta kvaa -.M liroz tosta, ki ga Ima preMsavatl; da lili« kiMlo '(iteJivarjail vsaj druiblnakb tivljibije, intinivljala Mi tl$ ''v prvi |iolovlol tega deMtlnlja UtaUfci. To j« doba talilnic, ktere so glDdi ni innanje rizjlrjanje itoren-ttvl to, kaf tiba literarni delavnoit poprejlnjlh deset Ietj[led6 na notranje nkropeitje. ' '"J'i v Ali ue lo zunanje llfle drnibinskega (irlfiaja rabiti narodno; nI zadosti, da je"kkki' reS le Mfiak--po vrbu olikana In di a« blUfl, tudldiia iiillii od [raj mora biti In ostati Čvrsta, ftdn*,' iti4xirru& enstvn najemu iiUa podajati In bran i U to i^traigo -Matica, ktera se jo r čitalniikl ilobl rvffllfc - ! Rodila au ae' pozneje CltalhftioTTle dva trata talilno dnltiK, ktero ima raVTiafi vplivapolno gle-II igranje, ki ae Je v čitalnicah- pričelo,, In vtli (". —Vzn)emno delovanje vseli teh faktorjev niori' itkem povzdigniti slovenstvo na listo stopirijo, na atojč druga ljudstva, ia to tim loie, ker pri na« ue ^re za to, da bi izobraženci omike in olike sploh ie le iskali, ampak aamo za to, da frak za inrko ti-meiljamo.
' V lakom etanu naa je naiel tretji pretres 1.1868. Zopet se je država zmajala, zopet je trebalo novega
Zdaj nekaj z&Anmati,
Strab lovca že ima — „Preanet', če je kosmati!..." Strmč pri.luA.ta-
1 zajček iz grmiča
Nedolžen priSnmi: Njn srčnosti je priča,
V	nju licih ni krvi. Pred njima — mož beseda —
Se čndež zdaj godi, Ker zajček n medveda Se jima spremeni .... Brezsanna, glej, zbežita
Zdaj lovca v dvo strani, Ter udri, Ijc drvita, Da križem vso loti. » o « Pravljica ta jo stara:
V	porodu brili ječi, T ko znebi BO kvari, Se amešiia mi£ rodil
uravnavanja.— Precej po praškem miru ae je zdelo, da vstaja t Avstriji slovansko sojnce, kterega zora je že davno napodila. Ali, ko tmo je imeli gledati lo rado-vati so ga, pride oblak— dualizom—zakrije nam n1^6 aolnce; osupnjeni gledamo va-nj; pa razvedeli amo ao; —nič ne dč; mj vcrao, da za oblakom sijo solneo — poet mibilu Pboebua.
Ne mi, nasprotniki naši so to prvi izrekli, da Slovenci smo političen faktor, s kterim ju trobu raču-niti. Nasprotuik pa ima bistro oko. Iu, Čo je veljal ta rek pred poldrugim letom, o lanski volilveni borlji, volja limveč zdaj: potrjuje ga tabor ljutomerski. Da, tabor v Ljutomeru znzniimuje novo dobo v zgodovini narodnega našogu razvoju, zaznamuje določni prestop Ijmlatva natega na politično polje.
Spominjam ao Ae dobro, kakor da hi bilp danim, nekega dopisu iz peresa načelnika tukajšnjo nkrigno laške stranke I. IHti-1 v tedanjem tržaškum „ Tempo " u. Gledali so takrat nafti sosedje pisuuo uuš napredek in nahajali smo marsikuj zabavljlvega v iyih organih. Med drugim sem naletel ua to-le misel (besed so no spomipjam več na tanko); j,Nuj ne mislijo Slovenci, du samo a prepevanjem svojih narodnih pesmi po čitaluioah kaj opravijo; za napredek treba omike, troba obrtni jakuga meščanstva " itd. Ta stavok je meno globoko zbolel ju tudj drugo promišljivo našinco. rustimo pa danas drugi del stavku in držimo se prvega v s sumim petjem.....niš no opravijo....". Tudi tukaj ju nasprotnikovo bistro oko,, ki tako sodi—in — prav sodi. Čitalnice ao velevažna naprava; one ao ljudske učilnice, so ognjišča narodnosti, so prijetno oaze v puščavi našo javnosti. Pa kaj bi drugi narodi rekli, ko, bi oni drazega no imeli nego—kazino? Vto .javnost moramo razkvasitl In prestvariti. V ta namen pa je- bilo trobu prestopiti čez prag čitalnic.
Ko sem čital vabila k prvemu taboru, naletel sem v nekem časnika -v „Zukunfti" menda—na isto misel, ki sem jo iz „ Tempo "-a zgorej navedel. „ Izviti se moramo iz pftja in čitalniških n živio"-in »slava "-kliccv, ter prestopili na politiška t|a", tako no-kako jo tam pisano. In—prestopili smo, srečno prestopili!
7000 (/udi, ki se na en migljoj nekterih rodi-ljubov zberejo,—čudopolno zgledni red in akoz in skoz spodobno, dostojno obnnšanjc, da nista imela niti prvo-sednik, nili vladiu komisar kaj opominjati: to raoru VBakoniu imponovati, še nam samim imponuje. Kak razloček mpd nndanjim nemško - narodnim taborom pri y.Šperlu" in med ljutomerskimi še celo v meetingov rojstni deželi, na Angležkem, ne uabajamo vele) take rednosti, spodobnosti in take zrelosti. Pač vredno jc naše ljudstvo, da so mu do zadnje pičice izpolno resolucija.
Zdelo se mi je primerno, pregledati v naglici o priliki prvega tabora ves dvajsetletni čas narodnega našega razvijanja ne toliko zato, da vidimo, kaj in koliko se je v 20 letih zgodilo, tiraveč zato, da moremo vredno ceniti pomembo tabora Ljutomerskega, kteri je pomenljivši sam na sebi, kot političen faktum, nego po tem, kar zmerna, na postavni podlogi stoječa resolucija obsega.— Imeli smo sicer že od 1861 politično skupftčine—deželne zbore.— Ne gledč na njih področje in oblast ter na to, kar so storili in dosegli, bili so me-ino unih zgolj naiodnih in književnih napmv politične gojivnicc nafiim ljudem. Ali, čo jih primerimo taborom, razločujejo se od njih po tem, da so d. zbori le bolj
T, T:C;
nekake TI te.;,D čil niče, . y tem kosotabpri v političnem" oaira t^kar,''domače ljudske šole giedš pa občno e-miko ljudsko. Od tod njih Varnost. Množicam šo bliže in niie in jim bolj v Živo segajo nego d. zbori. R.
Ogled po »vetu.
Na Dunčji so dovršili 18. t. in. z veliko svečanostjo zvonike nove cerkve, ktera so zidk v spomin, da je bil presv. cesar 1. 185» umora rešen.
Nj, vel. prsv. cesar jo Zflpj na Jiamrtkem; šel jo žo prdd rojstnim godom tje ter snldol se s kraljem bavarskim. Cesarica je žo od poprej v svoji rojatnl deželi. .
Na Dunaj i ao je zbralo 200 učiteljev ljudskih šol; šli!,MU poslušat poduk O kmetijstvu. Minister za kmet. zadevo, grof Pot6dky, jih je ogovoril.—Z Goriškega sta 2 učitelja v Boču (gg. Goljovšček ic goriške normalko iu Jludal iu Gradišču.) Začelo se je poduče-vanjo 15. t- m.
Nuj vninejSe vprašanje v Avstriji je zdaj to.: kako bo kaj n pružkim deželnim zborom ; nič gotovega se šo ne vo? uli pridejo ali no pridejo Češki narodnjaki k sejam iu kako so bodo vedli. •— Vsl dož. zbori clslnjlanskih dežel uo snjdejo v sabo to 22. t- m.
Okoličani tržaiki so poslali to-le adreso Nj. veličanstvu, cesarju:
Vašo Veličanstvo!
Narodni balalijba Trblk« »kolice je ■lolr^Ja vdano In zvaato alilil »lavnim prodnikom Viltp o. kr. PrUfonilva, in Vi tare i, prea vitli nal kralj in oaaar| blagovolili ato mu nijmiloilljtvla i«ra<U Svojo N«j-viio udavuljo.nl, ko ao aadnji vojni viharji prelraiili nalo driavo. No« bon inidoi nikoli ni oakrand njegove udanoaii in zvoiloba do praavltle r.fliarako bilo; tndi v tadajlh laloilnib dogodbah » Tralu «• noben ud legi vojalkega krdrla v iiIAem 'ni aagralil.
1'ri vaein In m (ako lojalnem vadonji, pri v«'ij udanoaii jn ive-atobi do pra«vlilo Vale krona, ia£ela a« ja napanjaU neka mala alran-ka aoper narodni baUlJna, ler »i priaadava a nepallenimi aradalvl, podkupijo balalijonu »Uro /4*1, da ga pripravi v nevredni lum pri vi-aoki vladi Valega n. kr. Velidanalva; celo v mealnom»vetn»a'al«u n«kle>i govora U In, naj bi, ta lo.vojaiko krdelo rarpaablo in nradrino irdgo, da. Je ved a o iuganje Tralu, la balalflon, kija lolikrat aajlapli rad vme-tla hranil.
Tako vedenje Ja balajijonu valika ia liter Jn oriito prit*, da isti-ra is ialoatno zmota irt nečiallh aamnnov.
Č« ludi ja Vsi-mu o. k. V«|jfana|vii neomejena ud»n«at ia nao-akrunjen* ivraloba do preavilln kron« prtjlobro laana, vendar aa n« moremo tastopmkl okolico m nj« prebivalci vidri: alt, da nebi lake bril-koall ofelaerou trni Y*ieg» Vali^aijilva polotili 111 v najv«fi pokarno-ati proiili:	•
„VaJe c. kr. apoalolako VrljžanMvo blagovoli nejaiilaaljjivie u-ka/ati, da balalijon oi|*ne v vsem uk, kakoritn ja "
Vkljhb.reneuČenju „ C:ttadiuo"-vemu je yendar-le prišel na cesarjevo rojstvo okoMčariski batalijon v mesto na parado, in nihče so ni upal motiti mirti.
V Sestjani (blizo Nabrežine), kjer rijejo kamenje za zasipanje morja v Trstu, se je zgodila pretekli-, petek strašna nesreča. Podžgali so bili eno mino. Nekega kmeta, kteri je prehitro na razstroljeno mesto tekel, aa bi mod kamenjem raznesene čoke in koreuike posekanih debel pobiral, zadufii sapa (gaz) iz votline puhteča ; 4 francoski delavci tečejo mu na pomoč, ali tudi oni počepajo zaendrngarna na tla. Kmet, ki je vznak ležal, jo prišel pozneje k sebi, uni 4 pa so mrtvi.— Tisti dan se je tudi v Trstu pri vsipanji kamenja v morje četvero ljudi vlopdo.
iitudentoveki shod 14. t m. c Ljubljani se'je v lepem redu zvršel. Sošlo bo je bilo kakih 120 slovenskih študentov grafikcg«, dunajskega in pražkega vseu-' čiliiča. Zjutraj so zajirkovali pod Cvetličnikom; proti 10. uri bo jo začela seja v čitalnični dvorani. Prvosied-nik osnovalnega odboru, dijak zdravuiStva g. Rud. Krištof je nasvetoval po kratkem ugovoru za predsednika vrednika „ Slov. Naroda" doktoranda A. Tomiica, za perovodji lil. stud. Celutind in Leveča. — Došlo je bilo innogo pozdraviluih telegramov; ti so se po predsednikovem vvodnem govoru uur pred prebrali.
Prvo točko programa („0 vpeljavi slovenskega jezika v ljudsko in srednje šolo") je z razlogi podpiral in priporočal g. Samec, med. st. Med njegovim govorom, pri besedah, rda hodijo učitelji eelo na dom preiska-vat učeneem miznice iu pobirat jim slov. kiijigo in čas-uikc in du vlada lo rada gleda..." so jo oglasil c. k.
komiaar^.lfo&aar,,. rek©*, da vlad« taocmi-'ravnaalu nikakor oe pritrjuje ; čo je kak učitelj kajtaoega storil, atoril je saraolastno. Zbor je to pojasnjenje c „ dobro"- klioi sprejel. I. točka enoglasno potrien*. 2,čhjq rosoluoije: anapraVa pravne akademij* v LJubljani" še
i> izpmtii,. O tretji točki (- dopolnitev jagoil. vsenčili-Ča v Zagrebu") je govorir ua«. rojak,jur. stud. Frane Oblak. Nemci, pravi, imajo 4 vseučilišča v svojem jeziku; v Pragi, v Boču, v Gradcu iu v Inspruku. Stojo bo torej na eno vilo šolo 1,072,881 glav; avstrijskih Jugoslovanov je 3 milijoni U5*) tisuč BU2,.pa ie enega vseučilišča ftmajo. Nemci plačujejo le i9.0JJG,891, Jugoslovani pi* 38,263,378 gld- davka; Nemci dajn vojakov 376«), Jngosl. pak 77.000 mož. Točka o Vseučilišči sprejeta. Tako ludi 4. o „ Slovenski Omladinl ktero je podpiral phil. st. J. Jurčič.V poldrugi uri jc bila seja končana; med dijaki vso živo. $11 so pozneje obiskat Vodnikov dom v Šiško; zvečor je bila veselica v Čitalnici.
V	Ljubljani je začel izhajati kot organ ondašnjo-ga političu. društva „ Konstltiiiionellor Verein" nov dnevnik, pod imenom _ Tuyblalt". Ker samo (> gold'. velja, v tem ko druži dnevnik po 1(1—20 gold. atauc-jo, leti na nj sum, da mora imeti kako podporo. Duša pravijo da mu bo g. Dežman.
Učitelji kranjskih ljudskih fol napravijo 16. prih. mosoca v Ljubljani tabor.
V	odbor Slov. Afaticti so bili izvoljeni v občnem zboru 6. t. m. te-lc gospodje Ant. Ko«, dr. Jan. l'o-gačar, dr. Leon Vončma iu dr. Kr. Pipčž za ljubljanske-, Črno Ant, Matija Majur, dr. Rud. ltszlag, l>rag. Žuvpprl, dr. And. Vojska, dr. Jož.. Vošujak za vnavje — Živa razprava je bila zarad „NanČncga slovnika"; nasvet, da se bo začel izdujati, je obveljal. Potrjena so ludj popravljena pravila.
Car ruski In kralj pruski sta se snidla uni leden v Schvvnlhachi).
Na jutrovem so roči zelo napelo. Niša vlada je prepovedala izvažati orodje in Btreljivo na Srbsko, v Kumcnijo in Bosuaj — Že zopot se dolatjo neki vpričo rumenske vlado pripravo za novo prekuoijako posknš-njo na Bulgarakem.
Dopisi.
fX Kanalskih Itrlbov 12. augueta. — Poletni čas. imajo navadno časniki veliko s tem opraviti. da svetu naznanjajo prihod gostov, ki ali sc shajajo v toplice, ali kot „ turisti" po visocib planinah plazijo, ali kot strcici skupaj vrojo, kakor se je pri slovcBnom strelskem shodu na Dum\ji une dni godilo Zakaj bi Be tndi iž naših hribov kaj cnaccga no dalo ua znanje? Tudi k nam je privabila letošnja poletna „saison" vrle goste; le škoda da imajo preojstre zobč in ueuasitljiv želodec, premalo pa dvorljivosti (manierc), ker si izbirajo naj bolje grižljeje, pa jo po obedu naprej potčgnejo, ter po rajtengi nič nc praš^jo. To<la ne čudite se tej surovosti, zakaj došli so nam ti čQdni
gostje iz Trnovskega gojzda, so ve da po štirih nogah, elo poletje, glejte 1 se vlačijo, ne eden, temuč kolikor jc znano trijo volejč po tnkajšnem gojzdu med L&mom, Kalom in Lokovccm. in razsajajo med živaljo, ki je na paši. da je kaj. Snrva so davili lo ovce, zdaj pa tudi že junce napadajo, od kterih je kolikor sem slišal, žo čvetero v kratkem času umorjenih. Te dni so nnjšli pa Še mlado kobilo mrtvo v gojzdu, in vso pobito. Sicer ni bilo poznati.da bi bila po volčjih zobčli prišla ob življenje, vendar se sme za gotovo soditi, da jo od volkov oplašona dirjala, dokler sc ni pobila in na ila zgrudila. V štirnajstih dneh je po tem takem on sam kmčt prišel oft to kobilo in enega junca, že Bpet so sliši, da ena krava mrtva leži v gojzdu. Kakor jo videti, mislijo ti Ijnbi gostje pri nas za dobro umestiti sc. In kaj bi ne? Zrak jim dobro tekne, jed še bolj; haLi so jim tudi ni treba, da bi jim kdo prosto, priljubljeno življenje kalil, ker poznajo energijo naših občin, odkar vživajo avtonomijo — in si mislijo: dobro je takaj, v Trnovskem gojzdn smo morali srno loviti, ki imajo hitre no«, pa manj oknsno meso ; tukaj t majhnim trudom dobivamo boljšo. „prat o "— Če bo dolgo tako
Šlo, bi se rca znale iipolniti bc^de/^ kforinii je nekdo saš i m kmetom pod nos dal, ko jer menda rekel, da jim bojo volčje sčaaoin« še polento iz kotla vneili. Da to ui prazna šala. viditj jo ie tega. d* o belem dnevu brez strahu celo blizo hiš postranskih priti upajo, pripovedoval je kmet v L, kako da jc bil zagledal 7. tega mesca vcliccgu volka no daleč od hiše, in ne, da bi bil pobegnil, murvoč je škrat šo le sedel In proti b>ši glodal, kakor hi so bil hotel norca, delati. Kavno tisti dan je sodel berač uri poti no daleč od hiš, in ni ravno lulo (fajfo) polnil, kar na enkrat pri lomastiti dva volka po hribu doli mimo njega. Prestrašil se je revež tako, da mu je, kakor pravi, lula Iz rok padla. To i»a o bolem dnevu. Mislil sem pač to poslu* ŠavŠi, zakaj bi strelci rsje v naših krajih shodov no, imeli, in pokazali v djanji, da so res strelci, ki so sinejo ponašali, du so kos volkom še bolj ko ječmo-noveu V Ali pa jo morda moč „ nove dobe" naio ljudi ie tako prešinilu, da si v čast štejejo, tudi te blage Tiuaeliiiko deležno storiti hlagrov svobode, ki nuin jilt .jo ona prinesla? —	— l _
Ii (poHnJe Trlbuie. 1(5. avgusta. Draga
-Domovina"! V 32. lislu t. I. ni prinesla dopis iz dolenje Vertojbc, po klorom ondašuji gospod vlksr naznanja, da tam že več časa pogrešajo nekega človeka, o klorom hc tudi sliki, da bi se bil na Tominskem kje vtopil. Morebiti jo. to tisti človek, kterega so našli tukaj 16. julija t. 1. vtopljenega v potoku „Gačniku" -kteri deli okraj tominski od goriškega—in o kterem ko do zdaj šc ni izvedelo, kdo da bi Mu Po komhujaki preiskavi---komisija jc bila zarad lega iz Toinina prišla-so jo pokazalo, da jc bil vtopljcni človek mol prav trdnih udov, velike postave, rjavkastih las, pa kakih KM5 let star, in; kar je bilo naj bolj znamenito, — podobno je bilo, da je bil kruljev—imel jc nkmreč eno nogo prcccj krajšo od drugo. Kakor so ljudje, kteri so ravno tistega človeka proprejšnji veder ie Živejfa videli—povedali, ni mogel Človek pri. čisti pameti biti, kajti bil jo prav smešno inbort»0 0hlepenj-'boa lp go-■ Irtglav in pa prav robastega in/airov^ga odlašanja. Da ui mogel pri čisti pameti biti, kaže tudi'm&to^ kjer so ga vtopljenega našli, kraj, namreč, kamor pameten človek brez potrebe ne gre, in le z veliko težavo priti more. V temni, grdi gr*pi, med strašnim skalovjem je. nek ribič,—kteri sc jO nil po robu do vode priplazil, nadja-jo se, da v povračilo svojega truda lepo postrv iz vode potegne—na reveža 'naletel— pod nekim slapom sred ' globokega bajerja je ležal.— Kjer jc tud meni na tem ležečo, da izvem, kdo da je bil tisti človek, kteri je tukaj tako Btrašno smrt storil, prosim Te lepo, „Domo-vina", priobči la moj dopis; morebiti se vendar le izvč kaj vcC od tistega reveža. Bog bodi mu miloslljiv!
Janez Kustrin, previdnik.
Domači novinar.
(Cesarjevo rojstvo) sc je obhajalo'v Gorici ponavadi. Ta večer poprei ste obhodili mosto dve bandi, mestna z (voščenim) bakljami in vojaška. Drugi dan z*traj nas je zbudilo streljanje z grada in vojaška budnica po ulicah. Ob 9. nri je imela posadka sv. ' mašo (zarad deževnega vremena) v ccrkvi pri sv. Ig-I naciji; glavne dele jo oznanjalo in slavilo streljanje pred cerkvijo in z grada. Ob 10. uri "so imeli prvzv. nadškof slovesno hv. opravilo v vel. cerkvi, kterega so je vdoležilo vse uradno osebje in mnogo drugih ljudi. Zvečer je šla zopet vojaška banda po mesto.
(Ena petarda.))o treščila 18. t. in. ob 8. u zvečer za vrati Štabi le-novega poslopja na Travniku (v kterem je kavarna „ pri Evropi" in društvo „ Concor-dia", ki jo imelo tisti večer veselico Nj. veličanstvu na čuhL.)
(O. baronu Kuheck-u za slon o) jc igrala pred poslopjem c. k. okr. gosposke v petek J 4. t. m. zvečer vojaška banda (40. iof. polku). V sabolo popoldne jc zapustil Gorico, ter podal sc naravnost v Golovec. Spremili so g. poglavarja do kolodvora dež. glavar grof I Pacc, mestni župan dr. Višini, drž. pravdni? dr. Dcfa-ois, uradniki okr. glavarstva, »n mnogo druzih imenitnih [ oseb; spremilo ga je—kar je nar več vredno — obhu>


Hjiofi to vanjo—tudi cel6 skrajne laike stranke, kakor M kdaj iz 'vseh Ust »HM *)•	1 '
(Novi c. k- okrajni glavar baron Pino Frieden-thaliki) je došel 14. t. m: v Gorico.	. '
(Tudi nove o. k. okrq)no-todnijtke adjunkte) le imamo: Za Tom in gg. okr. aktuarj dr. Anton Tutar iu Ant. Vidinimi /.; za Kanal g. o. akt. Jot. WaUm-hof] za A j do vit, ino gg. okr. akt. Ava. Iluber in auakult. Emil Kopit; sa-JČoinf»<okr. adj. g. Pavel Unterkircher-za Stlano g. okr. prodat, ajdovski Franc Jiorgki; v Kartnin okr. adj. g. Jot. pl. Slabil* j aa OraditU adj. g. Aut Comelli pl. tilucktnfeldtki; sa Trti?. ausk. g. Filip Conte Dandimi d* Silva ; za Ctrvii\jan akt. Aug. pl. Fiormi,— (Za Cirkno in llovee no nalivamo Še nobenega. Tominjev vsakem oziru izvrstno preskrbljen. Ena reč pa piesega „ Doinoviuiuo " modrost: zakaj namreč da so poslali nafte ljudi v Istro, kakor n. |»r. gg. Trno-veo-a (I* Sežane), Hudal-a (it Komna) ia Gorjupa (la Tomina). T, pride v Uuzet (Plnguento), li. in , G. pa r Paren. Kes, (Ia bodo tudi tolarskim Slovanom koristili, ali Bog je |Hipred sebi brado ustvaril.)
(Drtavni podpravdnik) pri o. k. okrožni sodn^i v Gorioi je g. J. Poljak, ,	,
(Pevkinje v veliki cerkvi). Po laiki šegi jo veljalo pri nas do sihiua! za uespmlobuo, da bi Žousko na koru |>ele; samo deklico mestno glavne šole pod vod-Htvom vrlega vodje g- Ant. Kumarja so bile poslednja leta edina t/jeiua, iu pa na Plaeuti so je včasib dekliško petje slišalo. Ma veliki Srnami dnu iu na cessrjevo rojstvo pri nadškofovi maki amo med pomnoženim mol-kim pevskim zborom tudi petero deklet v prvo tli tali. In to je prav; kajti oudašnje cerkveuo petje je Že se-lo želo glasov potrelmvulo. Skoda le, da se vcČkratta-ku skladbe zvršujejo, ktere ali za cerkev niso, ali pa so morda le pevcev n mu, pa ne »rcu poslušavcev všeč. 15. iu 18, avgusta so je pola ueka Diabelli-ova maša, ktere n Gredo'' n. pr. jo za gledišče ali za na Travniku, nikar pa za eerkov, ne glcdč na končuo „ fugo", ki jo prava „gnjuEoba na svetem mestu",'naj rečejo gospodje inusjci, kar bočejo. Kdor hoče vedeti, kaj in • kako jo troba v cerkvi--peti, naj bodi posluiat, (ob posebnih praznikih ali časih) k sr. Ignaciju ali k sv. Antonu prodornim jene šolsko doklice, pa naj prepušča izbiranje cerkvenih skladeb okusu vodje g. Kumar ja.
(Učileljtki pripravniki) so imeli 18. t m. pp. v pričo mnogih povabljencev častno preskušnjo v telemih vajah, ktorih so so u^ili pod vodstvom gimn. prof. g. A. Klodič-a. Prej in Vmes so tudi peli. Vse jo $lo izvrstno.	,	'	' ■ ,	j
(Detelni zbor v Goricise začno 22. t. mi Ob 10. uri dop. bodo iiucli provzv. knez- nadškof v ta namen v vel. corkvi slovesno mašo; po maši bo začetna seja. ;
(Za eloventki tabor na Goriikem) se delajo pri- , prave. 24. t. m. ob 2 u. popoldne bo pri Cattariui-u posvetovanje, ali, kam in kedaj so ima sklicati.
(Pripravljaven razred) za srednje šole se ima po ininiatorBtvenem razpisu napraviti, za tiste učence, ate-ri- pri sprejemni preskušnji padejo. Plača vati bodo morali učenci po 2 gold. na mesec.
• \ (Pretkufnja pri gluho-mutcih). bo 2. septembra od 9.-12 dp.	#
(Na otoku Morotini-tvem) je umrl 15. t. m.' On-dašnji vikar g. Fr. Komar.
(toliko Jeioj ua goriškem gimnaziji se bode končalo 26. avgusta.
(Za Biljantko faro) je predstavilo nameatuiŠtvo PF.Č- g' Aloizija Fabiani-a, dosedanjega vikarja v Ko-staujevioi.
(G. Franc Grottmann) bivši okr. predstojnik v ! Tominu Je imonovan na dva kraja, za dvo službi: za ' okrajn. glavarja v nekem malem mestu na ČJeBkom, in za okrajn. sodnika pri nas v Ajdovščini. Izvoh'1 si je glavarstvo na Češkem.
*) Mikalo bo gotovo, toiebno Korotce, izvedeti nekaj 2rlio.ii bar. Kiibeeii-ovega altilliovaija. Irucll ao Je v TeroiiJ<<<[ j pravo pa ja do-
vršil v Inapraku. L. 1830 je elopil v driarno alulbo; precrj po tem ie priiel v Milan kot preuiodoiltv«ni tajaik; od (od je lel na Dunaj, kjer jo nekaj £m pri miniitaratvn aluitl; 1889 jo pniel v JLJabUano kot poglavartlveni ivotoviveo; ii Ljubljano I. 1604 meacet januarja r Gorico.
m -
Drsiks aa vlnatv« v Carici.
t. 23. Občuj zbor vseh d ruto [kov ia bode sklico-v«l viako leto meaeea avgusta; naznanjal M bode • posebnim povabilom, ki m za Cm» iu rodao v licema udu polije ter tudi v deielueiu vladiuem listu triaikom In v časnim c. k. kmet. * druibo goriške , Alti e me-morle * razglasi.	'
/.boru *o prcdloil i.a potrdbo račun In .poročilo preglednikov; obravnavalo-ao bodo dalje tm reči, kto lil tvotovavstvo zboru »a »kleiianje nulrataja.
Vsak drutnik ima pravico, kij ■uvetonli, toda rtorall «e bodo našteti prodloiitl avetovavauu K dni pred obfioo aejo.
. 1 Izredni »bori ta iabk« »kllSejo, kedar koli ae <di to »vetovavatvu potrebno, ali [>a kedar 20 udov a niaa-uo proftnjo to laiiteva; i tej proluii morajo raaMiti prolivni gvelovavatril svoje nagibe m naineue.
Sklepi z borovi ao veljavni, naj je udov uaiojik, kolikor ii bodi; olivelj.v.jo pa aklepi t nadpolovi«ao večino glaaov.	*'.''
S- 'H- Kodar gre u voljenje oaeb, ne bodo M Jtell glaaovl po delnicah, ampak po Hovilu prlčnioilk tiar, iu, 6e ae pokaie, da ni po prvem glaaovaajl no-liedou a abaolutno ve<ino glaaov iivoljeu/ bode « gla-tovalo v drugo; potle ao bo krOgialo fbaloUlo) med ti-Htiina dvema, ktera »ta imela naj ve« glaaov.
}. 26. Co ae 1» bolelo v teli pravilih kaj prena-redlti, bo trelia, da ae anide polovica drutulkov ter morate privoliti v preaarodbo dve tretiiui natofib.
J. 2fi. Reci, klcre ae bodo imele obravnavali, bodo morale biti razpotojene v druibiui pllarnici vaaj i dul pred zborom. '	' ' . V .
' '	Korit li.	i
fi. 27. Od iiatega ilobidka, kakorien ae pod« it letnega opravilatva, odbije ae tak tneaek, d» ae plača vaacemu delniku 5 % na kapital, ki ga je le vplatal. Po tej razdelitvi ae odbije 16 % od oatalega iznoaka (gume) z* uuravno avetovavatvo valed g. 17^ o tom, kar ie oat^oa, doloJi občni zbor, kar ae mu bo zdelo primemo.	,	" .'
KtdaJ JnJU IU&M. , Družba nella: v" .	-i-	,
1.	Kedar poteče «aa t g 6. odločen, ie »e ni T občnem zboru aklicanem vtaJ eno leto preden ima družba uebati, sklenilo, d» naj ie dalje obstoji;
2.	ako ae pokaie zguba, na kteri, ae ozira § Ir,
3.	čo zahteva to toliko delnikoT, da itejejo vai skup dve tretjini glasov vse drufbe in Cc njih zahtevo občni zbor po g. 25. pohvali.
§. 29. Zatiran ravnave o ugotovitvi (likvidaciji) velja, kar veleva zakonik kupčijakl.
8- 30. Temeljna načela teh pravil te bodo razložila v notranjem opravilnem redu, ki te zloii, brž ko bo drutba r zmlslu g. 6. zktrduo ustanovljena, in ie prod vilo potrdbo.
Opravilni red se razpoilje druiuikom, da se pretrese ln odobri t prvem občnem zboru. ■ V Gorici 2$. mare« 1868. ' • •. . Za ustanovili.odbor
■ '-'./,.. ':.„..,',; •.;•/.'„,	. HtSUor vit. BiUor\. T., ,
.... *■■	Alik*tndor pl. ClarinUi 1. r. ,,
....... Dodatek. . . ■-;..-. ( .i.:... .
Vsled namostuiitveuega dopisa od 30. jnnija t I. it. 6557. se bode moralo.v prvem občnem zboru tudi ie zastran teli lo točk kaj skloniti:
1.	Ker utegne druiba z* vinstro t tak stan priti, da vzame kaj denarja na posodo, naj bi določil občal zbori: ali, v kterem primerijo}!, kako in B čigovim privoljenjem bo tak zajoru (izposojilo) pripuičen- .
2.	Kako se bode ravnalo, kadar bo treba razsoditi kak prepir izvirajoč iz druibjnih rattner.
3.	Kdo bode prejemal vplačila, ko bode druiba potrjena. . ■	.	- . * .
Boranl kuri 19. t. m. Metali. 58:40; narodno poiojilo 62:20; London 114:05; adljo srebra 111:50; cekini 5:43.	' ' . '< >.. ...
(.»terljak« itevltke. 19. avgusta v Trstu 40, 43, tO, ao, «0.— 12. t. m. ua Dunaji a«, *». S4. **, 84.