• Sestanek v Bizoviku zaradi gradnje soseske MS110/1 .
Zidati — da ali ne?
Na pobudo zbora krajevnih skupnosti jc predsednik občinske konference SZDL naše občine 9. oktobra v gaalskem domu v Bizoviku sklical sestanek, kj so se ga poleg krajanov in funkcionaijev te krajevne skupnosfi udeležili tudi predslavniki Žavoda za družbeno planiranje, Zavoda za izgtadnjo Ljubljane, izvršnega svela naše občinske skupščine, občinskega sekretariata za urbani-zem, gradbene zadeve tervarstvo okolja inzbora krajevnih skupnosti. Na lem sestanku naj bi uskladili različna mnenja v zvezi s pozidavo soseske MS 110/1 Bizovik, ki so se razplamtela ob javni razgmitvi načrta zanjo in pa ob dejstvu, da je v dokumentih predvidena po leln 1990 na lem območju gradnja gostega naselja. Cre /a skupno 144, večinoma vrstnih hiš, ki naj bi bile poslavljene na 14 hektarih m obdelavo ne najboljšega zemljišča. Težava pa je v tem, da bo za-radi gradnje prizadetih 39 družin, ki živijo na tej zemlji in jo izkoriščajo. Vsi ti lastniki so proti pozidavi tega območja.
Že na samem začetku sestanka je bilo čutiti, da skupnega jezika ne bo lahko najti. Način pogovora ježe kaj kmalu pokazal, da obe strani, tako
krajani kot razlagalci, pripravljavci in zagovomiki tega načrta, namera-vata vztrajati vsak pri svojem predlo-gu. Zanimivo je. da je pobuda za to
gradnjo prišla prav iz krajevne skup-nosti.insicerleta 1980, kososespre-jemale pripombe in dopolnila h ge-neralnemu urbanističnemu načrtu Ljubljane.Topatudizato,kerjebilo to zemljišče že v precejšnji meri pozi-dano s črnimi gradnjami iii bi tako s primerno oblikovano in okolju prila-gojeno organizirano gradnjo uredili obstoječe stanje.
V obrazložitvi prizadetih kraja-nov, ki jo je na tej seji prebrala nji-hova predstavnica, je bilo naštetih niz nepravilnosti, storjenih v prete-klosti in tudi v novejšem času v zvezi s prejemanjem tega zazidalnega na-črta. Tako prizadeti krajani očitajo, da ni izkazan splošni družbeni inte-res. Povsem neprizadete so parcele zagovomikov sedanjega zazidalnega načrta, čeprav ležijo vmes ali pa zra-ven njihovih. Krajani tega načrta ne sprejemajo, a je kljub temu zapisan v planskihdokumentih. Zborkrajanov je bil sklican prepozno, v zapisniku so bile razprave grobo zmaličene; na julijsko sejo zbora krajevnih skup-nosti so prizadeti krajani poslali po-sebno delegacijo, da bi obrazlažila njihove težave, a ji ni bilo dovoljeno, da pove mnenje v celoti. Tako so ravnali zato, kerso menili, dadelega-cija KS Bizovik za zbor krajevnih skupnosti tega mnenja na tem or-ganu ne bo hotela prebrati.
Kot primer nepravilnega ravnanja so navajali tudi izpuščeni sklep v za-pisniku zbora krajevnih skupnosti, upoštevanje interesov posameznikov m ne večine. Na njihovih parcelah so jemaJi vzorce, ne da bi jih obvestili o tem, kaj šele vprašali za dovoljenje. Menijo, da bo s to gradnjo uničeno vaško jedro. Sprašujejo se tudi, od kje sredstva za tako megalomanske načrte v dobi restrikcij. Predlagajo, naj bo na tem območju gradnja do-voljena le za potrebe krajanov.
Na sestanku so razlagalci zazidal-nega načrta kot vzrok za gradnjo v tem predelu Bizovika, poleg že ome-njenih številnih črnih gradenj, na-vedli še ekonomskega. V "16111 delu naše občine r.i industrije, ni zaledja.
ki bi komunalno uredilo naselje, po-treba po tem pa je velika; nimajo vo-dovoda, kanalizacije, ceste, tnest-nega prometa. »Bogato opremljeno krajevno skupnost boste imeli, če bo intenzivno pozidana,« je dejal pred-stavnik Zavoda za izgradnjo Ljub-Ijane. »Inčenepristanetenato,niste upravičeni do družbenih sredstev, ki se zbirajo v Ljubljani za družbeno usmerjeno gradnjo,« je posvaril.
»Zemlje ne damo, irtiamo otroke! Ni vodcimamo pa športno igrišče! Zakaj je bi! tak vrstni red?« so se navzoči oglašali z medklici. »Za razvoj so potrebne žrtve,« so pojas-njevali zagovorniki načrta. »Toda napredek ne sme biti tak, da uniči ob-stoječe, mora biti postopen,« so ugo-varjali prizadeti.
Ob tako bumi razpravi, v kateri so ljudje pogostokrat govorili vseprek in v kateri je bilo več čustvenega kot razumskega reagiranja, vsaj kar za-deva prizadete, je bilo pričakovati, da pozivi k pametnemu ravnanju ne bodo zalegli kaj prida. Besede »z dobro voljo se da marsikaj doseči« ali pa »upoštevajte, kaj je dobro za vso skupnost in ne le za posamezni-
ke« so bile deležne le medlih nasme-škov in zamahov rok.
Zato je pobudnikom in razlagal-cem tega načrta mogoče zameriti to, da do ljudi že ob rojstvu te zamisli in kasneje niso prišli z več posluha za njihova čustva, z vedenjem, da uradne in tako pogostokrat uporab-Ijene besede »v imenu splošnega dmžbenega interesa« povzročajo hude osebne stiske ljudi, saj jim nji-hov košček zemlje pomeni donv in s tem tudi vamost.
Usklajevalni sestanek je na koncu izzvenel kot prepričevanje tistih, ki so proti zazidalnemu načrtu, naj se čimprej sprijaznijo z mislijo, da bodo tam zrasle hiše. Kajti na vprašanje, kakšne bodo posledice.če krajani ne bodo za pozidavo, je bilo ob koncu rečeno približno takole: Možnosti sta dve —aJisenačrtiopustijoalipaob-čin&ka skupščina sprejtne skfep o ra-zlastitvi.
DARJA JUVAN