4.1 štev.	gag»V' Ljubljani, sobota 24. januarja 1925. Po,ame2n» št6<"ka 180 Di" LetoV.
GLASILO NARODNO -SOČIJALISTIČNE STRANKE.
[
Uredništvo i« aprevnlltva: Ifrhgunii. Gratttče *t. I, kvo. 1 Telefon Mm. W.  ...................................
i
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tazemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din.
los era ti se računajo po velikosti. Cene so navedene
'“!l11 *1 " —- —   v oglasnem delu. ==■*
Naročnike fin prilatelie ..Narodnega dnevnika** oooTarjamo na članek, ki ie priobčen na 2 strani
Or. Boža Markovič, vseučiliški prof.
Za bratski sporazum.
Maribor, 10. januarja.
Pri nas se že šest let deklamira in frazi ra o narodnem in državnem edin-stvu. S temi deklamacijami držijo predstavniki današnjega režima že šest let moč v svojih rokah. Medtem vidimo, da je i narodno državno edinstvo, 'cun-več ne je fraziralo, tem bolj slabelo. — Dan za dnem je izginjalo ono zaupanje, s katenni srno vstopili v državno zajed-nico in brez katerega zaupanja se ne more zamisliti solidna izgraditev v skupne države. Končno smo z razedinje-vanjem prišli tako daleč, da ni preostalo nič druzega, kakor da drug drugemu napovemo vojno in da jo v resnici tudi vodimo. Če se bo na ta način tudi v naprej »utrjevalo« narodno in državno edinstvo. ne pridemo nikdar do edin-stva. Narodno in tudi državno edinstvo je mogoče samo tako, če mu tvori podlago čist demokratizem in iskreno Jugoslovanstvo. Do današnjih žalostnih razmer smo prišli ravno radi tega, ker nosilci današnjega režima gg. Pašič in Pribičevič nista bila za čist demokratizem, še manj pa za iskreno jugoslovanstvo. Sicer, g. Pašič tega ni niti prikrival. Z dolgoletnim vladanjem je navajen na oblastno moč, katere pa v svoji globoki starosti vsled samoumevne starostne sebičnosti nerad pušča iz rok, tudi tedaj ne, kadar mu je nedvomna večina naroda nasprotna. Jugoslovanstva ni niti razumel, niti hotel. Zato tudi govori o >troimenskem srpskem narodu«, pa tudi kadar omeni posamezna plemena, se mu zgodi, da v važnih dokumentih Slovenca popolnoma izpusti.
G. Pribičevič je bil nevarnejši in škodljivejši za narodno, kakor tudi za državno edinstvo, ker je zastopal demokratizem in lačno jugoslovanstvo, v jedru pa je mislil isto kar g. Pašič! Dasi precej mlajši od g. Pašiča, stremi tudi on v isti meri za oblastno močjo, kakor g. Pašič, ki se pred smrtjo ne zljubi pustiti jo iz rok. Teorija g. Pribičeviča o »enem narodu«, pri katerem ne more in ne sme biti dogovarjanja in sporazumevanja, je v svojih temeljih omajala jugoslovansko idejo in zelo mnogo prispevala, da je nastalo hrvatsko vprašanje, ter da je nezaupanje med plemeni prišlo do svojega viška. Med tem je no-tomo dejstvo, da sta samo gg. Pašid ln Pribičevič prepovedala, da bi že sama beseda »jugoslovanski« našla mesta kjerkoli si bodi v ustavi, četudi so to energično zahtevali predstavniki praT« demokracije. Koliko je g. Pribičevič Jugoslovan in demokrat je nabolje razvidno iz tega, da je v hipu, ko bi ideja sporazuma morala triumfirati z vstvarit-vijo bloka Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdal demokratsko stranko in odšel k g. Pašiču, da ž njo sprejme državno oblast, četudi nima večine niti v parlamentu niti v narodu. Za to nedemokrat-sko in nejugoslovansko opravilo je Pribičevič zamogel potegniti za seboj samo nekoliko takih ljudi, ki so bili radi osebnih interesov vezani in od njega odvisni, a med temi pa ni bilo niti enega Srbijanca.
Ideja bratskega sporazuma preživlja najtežje trenutke. Ker se režim zaveda, da se je povspel do moči neparlamentarnim potom, hoče na vsak način, da se z nasiljem ohra.ni, ker ve, da ne vživa narodovega1 zaupanja. Ves trud režima v tej voliai borbi je usmerjen na to, da se falziiicira narodova volja. Da bi zapeljali in prestrašili ljudstvo so razglasili, da je držaja v nevarnosti, sebe bo pa proglasila za duševne rešitelje. iObznana« je ftredstvo, s katerim želijo doseči svoj cilj. Proglasili so vse Hrvate za antidržavae in jih postavili izven zakona, Četudi ja naša država, država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Lotili so se sredstev, ki so pravnega gledišča in s političnega vidjka velika sramota za našo domovino, * nacijonalnega pa težka napaka.
Ko so uvideli, da z »Obznano« niso dosegli proti Hrvatom kar so želeli, je režim raztegnil ob^nano na vso državo in dobro mu služi, da more izvrševati nezakonitosti tako- proti Srbom kakor
tudi proti Slovencem, z eno besedo proti vsakomur, ki ni istega mišljenja, kakor predstavniki PP režima. Zato ni prav nič pretirano, če trdimo, da danes v naši državi vlada nezaslišan teror manjšine nad večino. Ne stočejo danes samo Hrvati, ne zvija se samo opozicija, bodisi da so v njej Srbi ali Slovenci, temveč danes vzdihujejo tudi oni radikali in nevtralni možje, ki se samo drznejo, da ne odobravajo vsega, kar počenja režim PP. Režim se proglasa za državo in se bojuje proti lastnemu narodu, da bi rešil sebe — ne državo.
V tem znamenju vodi režim ves volilni boj.
Davidovičeva jugoslovanska demokratska stranka je prva spoznala katastrofalno politiko režima, ki hoče z nasiljem reševati vprašanje narodnega m državnega edinstva; dvignila se je proti njemu in povdarila idejo bratskega sporazuma kot edino zdravo, da bi se razdori med plemeni rešili sporazumno na prijateljski način. G. Davidovič se je odločno zavzel za odkritosrčen in lojalen sporazum. Kot zdrava ideja Je sporazum kmalu poslal resničnost. — Ustvarjen je blok, najprej ožji, potem tudi širši, v katerem je bila zastopaua večina Srbov, vsi Hrvatje in Slovenci. Dobri rezultati sporazuma pokazali so so zlasti za časa vlade bloka. Sporazumna politika je rodila velike rezultate. Samo s pomočjo te politike so prišli Hrvatje prvič v parlament, tako da smo prvič po šestih letih imeli po-polen parlament. Državno edinstvo je tedaj bilo prvič izraženo v najpopolnejši meri. Po napačni politiki abstinence in negacije, so Hrvati prvič prešli na pozitivno delo. Izgubljeno zaupanje se je začelo nagloma vračati.
Prva skrb vlade bloka je bila, da uniči globoko ukoreninjeno korupcijo, radi katere je grozila nevarnost državnemu organizmu; po tem, da povrne vero v ravnopravnost in zakonitost. — Razen tega je bila posvečena najresnejša pozornost invalidskemu vprašanju, stanovanjskemu vprašanju, zemljedol-skemu in uradniškemu vprašanju. Vsa ta vprašanja so bila v vladi rešena hitro in dobro. Dasi so bile različne stranke v vladi, kazale so od dne do dne večjo harmonijo pri delu. Ljudstvo se je oddahnilo in občutilo je, da mu je težka mora padla z duše.
To je bila največja nevarnost za PP režim. Obsodba največjih korupcijoni-stov, ki so ščitili PP režim, utrjevanje politike sporazuma je pomenilo smrt politike PP. Le-ti bi do svoje smrti ostali brez moči. Da rešijo sebe, gg. Pašič, Pribičevič in drugovi niso izbirali sredstev. Dvignili so se proti politiki sporazuma z vidnimi in nevidnimi sredstvi. V tej podzemeljski borbi so uspeli in prišli do oblasti, sedaj pa hočejo z nasiljem priti tudi do večine v narodu.
Vsak miren, neprisjranski in objektiven opazovalec, ki ni strankarsko zastrupljen, vidi jasno, da je obeležje današnjega režima:
korupcija, nasilje in nezakonitost. Tak režim je največja nevarnost za državo.
Ideja sporazuma je postavljena vnovič na ve’liko preizkušnjo. Kajti po vsem tem, kar se danes dogaja, se bo težko našel tako posameznik kot tudi skupina, ki bo z lahkoto pristal na sporazum brez resnih garancij, da se kaj sličnega ne ponovi nikdar več.
Preživljamo težko bolezen. Vendar naj bo še tako težka, narod jo bo prebolel. Narodni organizem je hvala Bogu tako močan, da bo sigurno ozdravel. Narodno in državno edinstvo se ne zida s korupcijo, z ječami, z nasiljem in nezakonitostjo. Zamore ga zdrževati in varovati samo bratsko ljubezen. — Zadovoljno ljudstvo je najboljša garancija za državno edinstvo.
Radi tega je ideja bratskega sporazuma edino zdrava in edino na njej se lahko zgradi naša boljša bodočnost. — Samo z bratskim sporazumom je mogoče podreti današnji koruptivni in na-silniški režim. Kadar to dosežemo, lah-
ko pridemo pozneje sporazumno do enakosti in resnične ravnopravnosti. —
V sporazumu, čistem demokratizmu in iskrenem jugoslovanstvu je edina naša rešitev.
Današnji režim nravi potom svoiili glasil, da vse- kar dela, dela za kralja in državo. V resnici pa nikdo ne škoduje dinastiji in državi bolj kakor današ-nji režim. Ravno te nevarnosti hočemo odstraniti. Hočemo odstraniti režim, ki se je postavil vmes med kralja in državo z ene strani in med narod z druge strani. Hočemo to radi tega, da bi bil narod v stanu videti in približati se kralju in državi.	•
Na podlagi teh vodilnih idej sta Davidovičeva jugoslovanska demokratska stranak in narodna socijalistična stranka nastopili v Sloveniji skupaj pri sedanjih volitvah in se bojujeti za narodni sporazum kot edino zdravo idejo, globoko prepričani, da bo že 8. februarja praznovala svojo zmago.
To nal bo tiskovna svobodat
Uredništvo >Nove Pravde« je naznanilo policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, da bo izšla v četnek, dne 22. t. m. posebna izdaja »Nove Pravde«. Na tozadevno prijavo uredništva 'Nove Pravde« je izdalo policijsko ravnateljstvo ta-le odlok:	%
Policijska direkcija v Ljubljani.
Štev. 23/14/Preds.
Ljubljana, dne 21. jan. 1,925.
Uredništvu »Nove Pravde«,
v rok« odgov. urednika Fr. Rupnika
v
Ljubljani, Aleksandrova cesta 7./111.
Vaše prijave z dne 20. t. m. št. 3/25, da izide v četrtek 22. t. m. posebna izdaja »Nove Pravde«, policijska direkcija ne more vzeti na znanje, ker niste navedli v prijavi vzroka posebne izdaje in ker se sme izdati posebna izdaja samo ob posebno važnih dogodkih. Proti temu odloku je dopustna pritožba na Vel. župana v teku 14 dni po dostavitvi tega odloka.
Policijski direktor: L. S.	Guštin,	1.	i.
•
Policijsko ravnateljstvo jo s svojim odlokom onemogočilo posebno izdajo »Nove Pravde«. Utemeljitev policijske prepovedi je značila dovolj, da je vredno, da priobčujemo zgoraj citirani odlok.	'
»Nova Pravda« je že ponovno izšla v posebni izdaji in še vedno je ob taki priliki zadostovalo, da se posebno izdajo na kratko naznani policiji in pošlje dolžnostne izvode. To pot je policija zavzela drugo stališče, ki po našem mnenju ni odgovarjajoče zakonu. Svoboda tiska je s policijskim postopanjem ukinjena. Naša trditev je tembolj upravičena, ker v svojem odloku policijsko ravnateljstvo pravi, da »se sme izdati posebna izdaja samo ob posebno važnih dogodkih«. Torej si policija že tudi kar v naprej lasti pravico, da bo pri dovolitvi posebnih izdaj v svojem delokrogu presojala, če je podan slučaj »posebno važnih dogodkov«. 2e danes nam je Jasno, da bi policija ne smatrala za »posebno važen dogodek«, če bi v prijavi navedlo uredništvo »Nove Pravde« m vzrok posebne izdaje, da obvestimo javnost n. pr. o tem, da je kriza v volilni vladi v vedno resnejšem štadiju, da je lakozvani »nacijonalni blok« siguren popolnega poraza, ali pa da bo po 8. februarju enkrat za-vselej konec slave vseh onih, ki na višje povelje ukinju-jejo tiskovno svobodo in onih, ki danes brezobzirno gazijo najprimitivnejše državljanske pravice.
Proti odioku ljubljanske policije se uredništvo »Nove Pravde« ne bo pritožilo. Shranili bomo odlok za čase po 8. februarju, ko ne bo več minister g. dr. Gregor Žerjav, za one čase po 8. februarju, ko se bo v Ljubljani in Beogradu obračunalo r vsemi onimi, ki danes nosijo po koncu glave in terorizirajo ljudsko voljo — večine!
		
IVAN DERŽ1C
načelnik NSS in nosilec liste bloka bratskega sporazuma za ljubljansko-nt,-vomeško volino okrožje.
Dr. BOŽA MARKOVIČ univerzitetni profesor v Beogradu in nosilec liste bloka bratskega sporazum« za niarilvorsko - celjsko volilno okrožje.
f. b p0 njih delih lih bodeta spoznali.
ii.
V koaliciji z R. S. nastopa v tkzv. »nacijonalnem bloku« samostalna demokratska stranka. Ta šteje danes še s Pribičevičem vred 14 mož. Dr. Križman je čez noč zatajil svoje »jugoslovansko« prepričanje ter se prelevil v radikala. Baš pri tej frakciji velja politično prepričanje le toliko, kolikor nese.
Omenili smo že, kako je g. Pribičevič prešel z razvitimi zastavami v Paši-čev tabor za ceno ministrskih stolčkov (vsak četrti demokratski poslanec je postal minister ali pa drž. podtajnik v lastnosti in plači ministra!) ter za bore
— pare. Gospod Pribičevič, apostol »čistega jugoslovanstva«, je danes najvne-tejši sobojevnik onega Pašiča, ki sovraži tako ljuto celo jugoslovensko ime, da mu ni privoščil mesta niti v oficijelnem nazivu kraljevine. Kdo naj ne veruje v pristnost in iskrenost jugoslovanskega Pribičeviča?
Kdo naj ne veruje, da je g. Pribičevič za pravi sporazum med brati. Mar ni baš g. Pribičevič batinal Hrvate in jih gonil ter jih še goni huje, kakor so jih preganjali nekdaj oholi Budimpe-štinski emisarji? Da! Gospod Pribičevič ima pač patent pač na jugoslovanski sporazum po nemškem izreku: »Und willst du nicht mein Bruder sem, so schlag ich dir den Schfidel ein.«
Njegove metode sicer niso nove; niti trajno učinkovite niso, kakor kažejo primeri Prusov na Poljskem. Madžarov na Hrvaškem in nebroj drugih slučajev. Toda — vesoljni potop za nami, da le
— jahamo.
Niti tega ne moremo trditi, da bi pod njegovim ministrovanjem procvitala prosveta, dasi se mož resno trudi izenačiti jo po' celi kraljevini z nivojem v
— Makedoniji. Mar ni hvale vreden njegov napor, da izdaja sredi šolskega leta odredbe, ki bi povzročile, ako bi obveljale, naravnost revolucijonarni kaos v šoli? Kdo mu ne bo ploskal, da podpisuje tako neumorno ukaze o premestitvi, •dpuščanju in upokojitvi učiteljev in profesorjev proti lastni volji in brez disciplinarnega sodišča? Zakon zahteva res v takih slučajih pravdorek sodnikov; toda, kdo bo čakal nanj v pričo od »subverzivnih in defetističnih elementov« ogroženega »jugoslovanstva«? Kdo more upoštevati v tako opasnem položaju avtonomije univerz in svobodo znanosti? Slabo sta naletela v srednjem veku Galileji in Kepler učeča, da se vrti zemlja krog solnca m ne narobe. »Anathema sit« jima je bil dovolj učinkovit protidokaz ?.a lastno »zmoto«. Gorje učenjaku, ki bi trdil, da imajo Srbi, Hrvati in Slovenci kot trije bratski narodi pravico živeti lastno življenje v skupni državi nekako tako, kakor je državno življenje v Švici! Pribi-čevičev »anathema« ga saj materijelno ugonobi, če že ne »prepriča«. Tako se vzgajajo »značaji«.
Pa tudi plačilo je vzgojno sredstvo, ne samo strah. Kdor hoče napredovati.
se mora truditi, resno truditi, v potu svojega obraza delati, ne morda v uradu ali v stroki — to je postranska zadeva — temveč v interesu stranke, edino zveličavne demokratske partije. Treba se mu je naučiti na izust razne odstavke »resnicoljubne. Reči, Jutra ia , drugih sorodnih lističev ter jih reproducirati poslušalcem javno po gostilnah, kavarnah, shodih, sploh povsod, kjerkoli se nudi prilika. Plačilo v obliki Izrednega napredovanja, odlikovanja ali visokošolcem v podobi državnih štipendij ne izostane. Tako se vzgajajo .»značaji«. Tako >proevita« prosveta.
Da gospod Pribičevič je mož, ki razume posel kakor volk mesarjenje. Gospod Stankovič, bivši predsednik U. J. U., nima prav, ako ga naziva le z »demonom hrvaškega naroda«. Pribičevi-čeva desna roka je dr. Žerjav, izvedenec za zadeve v Sloveniji in špecijalist za rude. Po njegovem nasvetu širi gospod Pribičevič »jugoslovansko misel« na isti način tudi po Sloveniji. Uspehi so povsod slični. Na Hrvaškem pridobiva Radič, v Sloveniji pa dr. Korošec od dna do dne več pristašev.
Oba veljaka samostalne demokratske stranke se solnčita v žarkih Paši-čeve ljubezni. Oba sta ministra po Pa-šičevi milosti. Pašič ve, kakih pomočnikov mu je treba, da se obdr|i na oblasti. Radikalna stranka, ki plava v umazanih Pašičevih in Laza Markovičevih vodah. Pašiču je vseeno, kdo mu drži streme, da le obvlada položaj. On ve, da sta gg. Pribičevič in žerjav skrajno osovražena pri veliki večini naroda in zbog svojih metod tudi pri uvidevnejših radikalih. Toda tudi Pribičevič in Žerjav sta g. Pašiču dobrodošla, da mu pomagata krotiti odpor, ki se javlja od dne do dne hujše v narodu, pri kroni in v lastnih vrstah. Gospod Pašič je nedolžen kakor novorojeno dete. Vsa krivda zadene le te zločinske »Jugoslovane« v vladi. Pri tem se počuti g. pašič, v kolikor mu bolezen dopušča, prav dobro.
Na drugi strani se počutita oba gg. ministra v družbi g. Pašiča in korupci-onistov istotako izborno. Vseh ueprilik so krivi nelojalni radikali, v kolikor se ne da krivda naprtiti na rame l/oljš$-vikov, Radičevcev in klerikalcev. Ko Tri te svojati ne bilo, bi bila Esha-ezija že davno jugoslovanski paradiž. Gg. Zerjev in Pribičevič se družita tudi z »vragom« (besede g. Pribičeviča na shodu v Beogradu — mišljena je seveda RS), da ubranita ' državo«. Medtem pa smo mogli opazovati sledeče: Dr. Drin-kovič in šnrmin sta se pogajala z g. Pn-šičem štirinajst dni, predno sta vstopila v kabinet. Gospod dr. Žerjav pa je b'-val že cel mesec prej v Beogradu ne le, da pomaga intrigirati proti vladi gospoda Davidoviča, temveč zlasti iz razloga, da se odkriža svojega najnevarnejšega tekmeca dr. Ravniharja ter se povzpne sam na ministrski fotelj, kar se mu je tudi posrečilo.
-'-V ■ I.-I - ‘ — ^	mm
Prihodnji teden prjžne izhajati .Nova Pravda* trikrat na teden in sicer v torek, žetrtek. soboto
Naročnikom in prijateljem .Narodnega Dnevnika*.
S pomočjo vzgledne požrtvovalnosti naših prijateljev se narti je posrečilo premagati vse težave in redno ter trajno izhajanje »Narodnega Dnevnika« je bilo zasigurano.
Vestno smo izvršili vse predpriprave za izdajanje lista in ko so bile te izvršene, smo v zmislu zakona javili v soboto, dne 17. januarja državnemu pravdništvu in policijskemu ravnateljstvu, da prične v pondeljek, dne 19. t. m. »Narodni Dnevnik« zopet redno izhajati. Ker smo javili pravočasno in zadostili vsem zahtevam zakona, smo bili uverjeni, da bo naša prijava gladko, vzeta na znanje.
Toda zgodilo se je drugače. V Soboto popoldne, ko so bile uradne ure na ljubljanski policiji že končane, je dobil naš odgovorni urednik, nenadoma sledečo rešitev policije:
Ljubljana, dne 17. jan. 1925.
Gospodu Aleksandru Železnikarju v
Ljubljani.
Breg, št. 18. 111.
Vaše prijave z dne 17. t. m., da »Narodni Dnevnik« s pondeljkom dne . 19. t. m. prične zopet redno izhajati, policijska direkcija ne more vzeti v smislu § 10 tisk. zak. na znanje, ker so po uradni ugotovitvi nekateri člani prejšnjega konzorcija, javljenega z Vašo vlogo z dne 28. dec. izstopili in vsled tega od Vas javljeni »Narodni Dnevnik« ne more smatrati kot nadaljevanje lanskega »Narodnega Dnevnika«.
L. .S. Policijski direktor: Guštin, 1. r.
Ko smo prebrali ta fennan, ker drugače odloka policije res ne moremo imenovati, nam je 'bila namera policije, oziroma njenih gospodarjev, jasna:
Za vsako ccno zavleči izhajanje »Narodnega Dnevnika«, če se že ne bi moglo lista popolnoma ustaviti!
In da je temu tako, moremo vsak hip dokazati.
Rešitev policijskega ravnateljstva je bila dostavljena našemu uredniku po drugi uri, ko so bile uradne ure na policiji že končane. Obenem je bilo policijskemu ravnateljstvu naročeno, da ne sme izven uradnih ur sprejeti nobene prijave o tiskovnih zadevah, pa čeprav zakon izrecno določa, da je treba vse tiskovne zadeve reševati nujno. Ker je bila drugi dan nedelja, je bila intervencija mogoča šele v pondeljek in zavlačevalni manever se je' pričel.
Po zakonu je policija dolžna, da mora vzeti vse prijave že obstoječih časopisov na znanje tekom 24 ur. Če policija v tem času ne izda svoje rešitve, potem se smatra, da je prijava vzeta na znanje in za izhajanje lista ni nobene ovire. Če pa gre za prijavo novega lista, potem določa stari tiskovni zakon (iz leta 18621), da mora vzeti policija prijavo izhajanja časopisa šele tekom 8. dni na znanje. Ta določba je vnešena v zakon zato, da more policija nabrati tekom enega tedna vse potrebne informacije o izdajateljih in namerah novega lista. Pri prijavi »Narodnega Dnevnika« ni imela policija te naloge, ker so bile policiji vse razmere in cilji »Narodnega Dnpvnika« že znani in ker smo bili takoj pripravljeni podati policiji vse informacije, katerekoli bi si samo zaželela.
Kljub temu pa se ja postavila policija po višjem nalogu na stališče, da gre sedaj za nov list in ne za nadaljevanje starega »Nar. Dnevnika« in to zato, da bi morali mi čakati na rešitev policije osem dni, mesto 24 ur. Odtod tudi oni komični argument o izstopu nekaterih članov iz konzorcija »Narodnega Dnevnika«. Da je ta argument v resnici komičen, je priznala policija sama.
Po zakonu je- namreč policija dolž' na, da predloži vsako rešitev v tiskovnih zadevah sodišču v potrditev in sicer tekom 24 ur. Če tega ne stori, potom je vsaka njena rešitev neveljavna. V našem slučaju pa ni policija predložila svoje rešitve sodišču v potrdilo. Jasno jg, da je zanemarila to svojo dolžnost, ki jo je po blamaži z ustavitvijo »Domoljuba« morala pač dobro poznati, samo zato, ker je bila sama uverjena, da se bo grdo blamirala, če pride s svojim »argumentom« pred sodičše.
Pri policijskemu ravnatelju.
V pondeljek se je naš odgovorni urednik v spremstvu odvetnika dr. Vrtačnika zglasil pri policijskemu direktorju dr. Guštinu, da izve za »uradne ugotovitve« policije in za njene argumente. žalibože se ta namera ni posrečila, ker se je gospod direktor omejil samo na izgovor, da mora nov list čakati osem dni na rešitev svoje prijave in da je »Narodni Dnevnik« nov list.
Bilo bi preobširno, če bi navedli ves potek pogovora z g. direktorjem, toda naj omenimo le par najvažnejših momentov.
Zakon določa, da se mora tiskana prijava rešiti v najkrajšem času in zato mora imeti policija tehtne argumente, če se že naprej odloči za osem dnevni rok! Zato je bil dosedaj vedno pri vseh policijskih ravnateljstvih običaj, da so policije reševale prijave v 24 urah.
V tem oziru je navedel urednik Železnikar drastičen primer iz svojega življenja.
Dr. Baltič nekdaj — in sedaj.
Ko sem prevzel, je izvajal naš urednik, med vojno leta 1914 odgovorno uredništvo goriške »Soče« ni hotel tedanji policijski komisar dr. Casapiccola te prijave vzeti na znanje in se je zatekel k osem dnevnem roku. Nato pa je tedanji tajnik glavarstva, sedanji veliki župan v Ljubljani, dr. Baltič telefonično naročil, da mora tekom 24 ur vzeti prijavo na znanje in »Soča« je izšla pravočasno. (Pomisliti je treba, da so bili tedaj vsi goriški Slovenci »politisch verdachtig«, da je hotel dr. Casapiccola aretirati celo okrajnega glavarja Rebeka in da bi bilo zato izhajanje »Soče« sploh nemogoče, ker bi mogel dr. Casapiccola vsakogar označiti ko politično nezanesljivega.)
Kako pa je stališče dr. Baltiča — danes?
Med vojno, ko so bile vse državljanske svobodščine ukinjene, zlasti pa svoboda tiska, je torej celo reakcijonama Avstrija uvaževala običaj, da ima policija reševati tiskovne zadeve tekom 24 ur. Ni čuda, če je ta običaj veljal v svobodni. Jugoslaviji še v večji meri. In kot dokaz za to, naj navedemo zopet slučaj iz lastne prakse. Ko je pričel »Narodni Dnevnik« izhajati prvič, ko je šlo v resnici za čisto nov list, nam ni bilo treba čakati nobenih osem dni, da smo mogli pričeti izhajati. Če pa se kljub vsemu temu sedaj skriktno zahteva, da sme »Narodni Dnevnik« iziti šele čez 8 dni, potem moramo videti v tem samo neprijazen akt policije, ki ga moramo primemo kvitirati. To tem bolj, ker je sedaj volivna doba in svoboda tiska zlasti potrebna.
Časopisje sicer nima vzroka, da bi bilo nejevoljno vsled neprijaznega nastopa policije zakaj
ni boljše reklame za list, kakor fe je policija proti njemu.
Ljudje pravijo navadno, da je list, ki ga policija prepove, pošten list in zato na njega nekaj dajo. Iz egoističnih ozirov zato nimamo vzroka biti nad postopanjem policije nejevoljni.
Toda prizadeti so tudi drugi interesi. »Narodni Dnevnik« je vseskozi na-cijonalen list, ki bi hotel delovati v soglasju z oblastmi za povzdigo naroda. Obžalujemo, če nam je to s postopanjem policije onemogočeno.
Smo uverjeni, da je naše stališče v popolnem soglasju z zakonitimi določili in zato smo prisiljeni, da nastopimo proti policijski rešitvi in da zahtevamo povrnitev vse škode, ki jo je povzročila protizakonita rešitev policijskega ravnateljstva. Izjavljamo dalje, da ne bomo nastopili samo proti policiji kot taki, temveč tudi proti onim uradnikom, ki so zadevno rešitev zagrešili.
Opozoriti pa hočemo končno pol. ravnateljstvo tudi na gmotne posledice, ki jih povzroča njegova rešitev. Pri Narodnem Dnevniku je zaposlenih vse polno ljudi, ki
so vsi teden dni brez zaslužka vsled
rešitve policijskega ravnateljstva.
Tudi to dejstvo ne bo zmanjšalo' splošno vladajoče nezadovoljnosti in Je zato gotovo, da policija ne zastopa državnih koristi, ko omejuje svobodo tiska.
Kar se pa tiče argumenta policije samega, pa bodi pribito sledeče: Ko je
bil ljubljanski policiji prijavljen pred letom dni nek konzorcij, ki dejansko ni obstojal in ko je bila policija nato opozorjena, je policija odgovorila, da ni njena naloga, da bi preiskovala, če je prijavljen konzorcij istinit, temveč tej prijava popolnoma zadostuje.
Razumemo, da se mora policija pokoriti fermanu, ki ga je prejela, toda enako jasno je, da se mi s takimi fer-mani ne moremo nikdar in nikoli sprijazniti ter da borno vsled tega izvajali vse konsekvence.
Tako nekako sta izvajala naša zastopnika. Toda fennan je bil močnejši in Narodni Dnevnik more pričeti izhajati šele
v torek, dne 27. januarja.
>1«
Mirno in objektivno smo razložili vzrok odložitve izhajanja »Narodnega Dnevnika« in uverjeni smo, da bodo sedaj naši prijatelji še z vso večjo vnemo podpirali »Narodni Dnevnik« iri mu pridobivali novih naročnikov in somišljenikov.
Današnji mogotci so mislili, da bodo s policijskimi šikauaiui škodovali ^Narodnemu Dnevniku«, naši pristaši pa morajo dokazati, da je bil neprijazen nastop policije samo blagoslov za »Narodni Dnevnik«.
Ker ta neprijazen nastop dokazuje, da je smer, ki jo zastopa »Narodni Dnevnik« prava. Ta nastop pa dokazuje tudi to, da je beseda »Narodnega Dnevnika« tako učinkovita, da imajo sedanji mogotci vzrok, da se je boje. Priznanje strahu pred »Narodnim Dnevnikom« je nastop policije in to je naš ponos.
Potrudili se bomo, da bodo imeli v budočnosti sedanji mogotci še več vzroka bati se »Narodnega Dnevnika« in zato bomo še z večjo brezobzirnostjo nastopali proti vsem, ki škodujejo s svojimi nedemokratičnimi in reakcijoaar-nimi nazori in dejanji razvoju našega naroda.
Zlorabljanje svete nacionalne misli se mora nehati, izkoriščanje čiste napredne misli se mora končati in državotvornost mora pomeniti napredek naroda, ne pa zmage reakcije. To so glavne misli, ki jih bo zastopal »Narodni Dnevnik«.
Ker smo popolnoma neodvisni od vseh strank, bomo mogli to svojo nalogo tudi izpolniti. Zato pa računamo tudi na podporo vse poštene javnosti in smo prepričani, da bo ta spoznala, da je samo od nje odvisno, če bomo mogli v vsakem oziru svojim bralcem in naročnikom usfrečS.
Zato pa tudi. apeliramo na vse svoje prijatelje, da po možnosti prispevajo v Tiskovni sklad »Narodnega Dnevnika«. Stroški časopisija so tako veliki, da jih ni mogoče krilti s samo naročnino. Zato so vsi slovenski dnevniki brez izjeme deficitni in za,to so vsi slovenski dnevniki odvisni od onih, ki plačujejo njih deficite. Ali veste sedaj, zakaj je naša politika tako žalostna, zakaj nikdar ne morete čitati v slovenskih listih one odrešilne besede, ki jo zahteva Vaše srce?
Mi pa me maramo biti odvisni od nobenih banlK in od nobenih strank, temveč samo od javnosti, kateri hočemo služiti. Samo interesi javnosti so za nas merodajni in nobeni drugi. Zato pa ustanavljamo Tiskovni sklad »Narodnega Dnevnika«, zato se zatekamo k privatni požrtvovalnosti. Prepričani smo, da bo javnost našemu apelu sledila.
Vsi na deto za zmago resnice in pravice!
Vsi v boj proti nasprotnikom popolne svobode jugoslovenskega naroda!
V tem znaku vsem prijateljem in naročnikom prvi pozdrav
»Narodnega Dnevnika«.
*
Štejemo si v prijetno dolžnost, dn izrečemo »Novi Pravdi« za izkazano gostoljubje svojo iskreno zahvalo.
Čeprav niso naša pota povsem i:-ta, pa nas druži ista ljubezen do naroda in ta ljubezen nas bo vodila vedno m vedno k skupnemu delu in nas bo predvsem družila v sedanjem volilnem boju, ko je odločeni nastop sveh poštenjakov in rodoljubov tako silno potreben.
Pozdravljeni zavezniki v boju!
Uredništvo »Narodnega Dnevnika«.
»Mladinska** agitacija v Ljubljani.
Agitatorji mladinske liste v Ljubljani na povelje svojih gospodarjev pripovedujejo, da je »zmaga njihove liste sigurna« in da je vsak glas, ki se odda listi »Narodne Zajednice« dr. Ravnihar-Juvan, oddan za »klerikalce«! — Ta smešna agitacija računa očividno na to, da pamet ljubljanskih volilcev spi zimsko spanje! Pri zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani so dobili »mladim« 1800 glasov, Zajednica nad 2900 in Zveza delovnega ljudstva (SLS, soclja-listi, komunisti) 3900 glasov. Poslednja
danes oficijelno sicer ne obstoji več, toda jasno je, da ima od teh 3900 glasov dosti nad polovico t. j. nad 2000 glasov SLS sama. Kateri naprednjak torej odda svoj glas za »klerikalce«? Tisti, ki bo dal svoj glas mladinski t. j. manjšinski listi, ki s svojimi 1800 glasovi sploh ne more računati z zmago, ali pa tisti, ki bo volil Zajednico, ki je neprimerno močnejša od »mladinske« liste in ki najbolje izgleda za zmago! Le nič slepomišenja, gospodje »mladini«! — Seveda, Vas goni osebno sovraštvo, ki Vfcm narekuje devižo: vsak sme zmagati, samo dr. Ravnihar ne! Račun za
volitve je tako jasen, zopetna polomija »mladinov v Ljubljani tako evidentna, da način mladinske agitacije dela naravnost vtis smešnosti in naivnosti! 'Fe jasne številke naj prevdarijo trezno misleči napredni volilci — njihova odločitev je dana sama po sebi!
DR. VLADIMIR RAVNIHAR kandidat naše liste v Ljubljani.
RUDOLl<’ JUVAN podnačelnik NSS in namestnik kandidata naše liste v Ljubljani.
Ljubljanskim volilcem!
Someščani!
Našega mladega državnega življenja šesto leto Vas kliče v tretje na volišče, da si izvolite svojega zastopnika v narodni skupščini. Zbornica, ki smo od nje pričakovali stvarnega dela na gospodarskem in prosvetnem polju ter socijalne zakonodaje, se je vila v krčih večnih kriz. Država je trpela na svojem ugledu, narod je pogrešal blagostanja, ki 'ga je dobrohotna narava bila namenila njegovi domovini.
Tudi sedanje volitve so predvsem političnega značaja. Ljudski plebiscit naj odloči o notranji uredbi naše države, ki nosi uradni naslov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Voljai ljudstva naj pride pri volitvah do izraza in suvereni volji ljudstva, ki ima v svojem parlamentu svoje vrhovno zastopstvo in svojega predstavnika, je brezpogojno podrediti način in smernice sožitja vseh državljanov.
Srbi, Hrvati in Slovenci smo stvaritelji te države, katere edinstvenost nam je aksijorn. Enake jim bodijo dolžnosti, enake pravice. V tej zavesti, ki naj potisne v stran vsako sebično misel, ne bo težko priti do sporazuma med brati. Sporazum je potem, ko smo bili morali preizkusiti toliko nesrečnih eksperimentov in okusiti toliko, proti načelom pravega demokratizma nam vsiljenih metod, edini izhod, is današnje krise. Ako nam ga te volitve ne prineso, se je bati, da se preprosta parlamentarna kriza razvije v težko državno krizo Sporazum nam bodi vodilno> geslo teh volitev.	.
Misel sporazuma izključuje vsako nasilje. Zato se z vso odločnostjo obračamo proti režimu, ki ga je uvedla samost, dem. stranka v Sloveniji. Njenei teroristične metode, ki se ž njimi kot neznatna manjšina skuša vzdržati na vladi, so največja zapreka politiki sporazuma, so ovira upo-stavitvi reda in miru ter zakonitosti. Brez tega ni in ne more biti gospodarskega razvoja, ne kulturnega razmaha.
Zahtevamo brezpogojno poštenost v državni upravi. Neizprosna kazen za vsakogar, ki svoj javni položaj izkorišča v sebične in samopašne namene. Obsojamo partizanstvo in korupcijo, ki sta pestri nepoštenosti. Spoštovati morajo zakone, ki’so pred njimi enaki vsi državljani brez izje-
me, i oni, ki jim vladajo, i oni, ki jih vladajo zakoni.
Zahtevamo depolitizacijo uradni-štva, aktivno in pasivno. Ne koristi uradniškemu stanu in kvari .ugled njegove nepristranosti med ljudstvom, ki med njim živi, ako se do skrajnosti udaja strankarskim prenapetostim; demoralizuje in ponižuje pa uradnika, ako se ga spravlja v odvisnost od trenotka režima. Kakor za vsakega državljana zahtevamo še posebej za uradnika, da se spoštuje svoboda njegovega prepričanja. To svobodo je zagotoviti pragmatično!
Bela Ljubljana! Vemo, kaj smo Ti dolžni kot tretji prestolici naše države. Ta tvoja lastnost zahteva posebno skrb in brigo Tvojega poslanca, ki mu mora biti na umu in na srcu, da predoči državi njene dolžnosti napram Tebi.
Bela Ljubljana! Zavedamo se, da si kulturno središče Slovencev. Prosvetno naše žarišče, univerza in druge naše kulturne institucije morajo imeti brezpogojnega zaščitnika in pospeševatelja v Tvojem poslancu. Samobitnost kulture v Slovencih je izgraditi do mogočega viška tet ž njo najti pota v kulturo bratov Hrvatov in Srbov. Le tem potom dosežemo kedaj naravnim razvojem ono enotnost v naziranju in miselnosti, ki nas vede do ujedinjenja našega da-nesi že celokupnega političnega naroda.
Bela Ljubljana! Ti si gospodarsko središče našega slovenskega ozemlja. To stališče Ti hočemo in moramo ohraniti neokrnjeno. Naša trgovina, naša industrija in naša obrt, ki so se razvile samoniklo iz lastnih syojih sil, iz lastne pridnosti in nadarjenosti, morajo dobiti vsestransko zaščito in pospeševanje s strani države, Ta zahteva je utemeljena tudi s stališča tisočev in tisočev delavstva, ki bi brez njega zapadlo gladu in uboštvu.
Someščani! Vsake volitve imajo svoja gesla. Evo naših v tem proglasu! Ne ponujamo Vam praznih ob ljub, ne laskamo nedosežnim pože-Ijivostim. Resna volja, da Vam hočemo izpolniti kar obljubljamo in ljubezen do dela bodita Vam jamstvo, da hočemo resno vršiti svoj program, imajoč pred očmi najvišje dobro: blaginjo naroda in njegove države!
Rudolf Juvan. Dr. Vlad. Ravnihar.
Razmere v Trbovljah.
NaSfim rodbinam
priporočanno našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek, za kavo.
Poldrugo leto je od tega, kar smo padli rudarji po zadnjem nesrečnem štrajku v nesrečo in v žalostne razmere, v kakoršnih še nismo slovenski rudarji nikoli živeli. Danes se pa že pozablja, kedo je spravil rudarje v to nesrečo.
V »Zvezo rudarskih delavcev« so se ujedli takozvani komunisti iz Ljubljane kakor stenice. Imeli so v njej vso moč ter se je to zgodilo, kar so oni komandirali iz Ljubljane. Ko so sp vršila mezdna pogajanja s Trb. prem. družbo, smo imeli vsi rudarji slutnjo, >la bo stvar za nas slabo izpadla, če pride do stavke ter smo bili vsi proti sttivki. Tudi vsi naši zaupniki so bili preiti stavki. Tisto noč, ko so prišli zaupniki iz Ljubljane, se še nikomur ni sanjalo, da bo drugi dan stavka. Povelje za stavko Je prišlo naenkrat iz Ljubljane,' in moralo se je stavkati, če tudi ni bil nobeden rudarjev na to pripravljen. Trb. prem. družba si je pa stavko želeli. Hotela je že v poletju 1923 zmanjšati število delavstva. Da ji tega ni bilo treba storiti, je dobila v komunistih prijatelje, ki so ji napravili ob najugodnejšem času stavko rudarjev. S stavko1 je Trbovovelj-
ska prem. družba ogromno pridobila, ker ji ni bilo treba ves čas plačevati ni-kakih delavskih mezd, svoje velike zaloge premoga in premogovega prahu je pa prodajala kot zlato. Prve tedne stavke so bili komunisti zelo glasni. Zbirali so denar za stavkujoče z glasnim krikom vsepovsod. Toda niti vinarja od tega denarja ni prišlo med stavkujoče rudarje. Ko je bil denar enkrat nabran, ni bilo o komunistih v Trbovljah ne duha ne sluha. Rudarji smo bili prepuščeni samim sebi. Nismo vedeli, ali bi še stavkali ali bi začeli hoditi na delo in tako se je tudi po krivdi takozvanih ljubljanskih komunistov začela stavka krhati. Kolikor je bilo denarja pri »Zvezi« in kolikor se ga ni zaplenilo, so ga voditelji skrili pri neki ženi, namesto, da bi ga dali gladujočim rodbinam rudarjev, njihovim vdovam in sirotam. Trgovci bi še dajali kredit stradajočim rudarjem in njihovim rodbinam, če bi dobili 16 nekaj tega denarja kot predujem. Ampak tedanji voditelji so imeli z denarjem druge namene. Ko je prišla čez rudarje največja nesreča, ko jih je bilo veliko število v ječah, se dr. Lemež in drugi komunisti niti z me-
zincem niso genili za zapeljane svoj« žrtve. Prav ničesar niso storili, da bi prišli odpuščeni delavci nazaj do kruha pri Trb. prem. družbi ali da bi jim preskrbeli službe drugod. Izgubili so se kakor katra. Dolgo časa niso smeli med rudarje, ker jih je vse črtelo, ko so zakrivili ogromno nesrečo rudarjev, ne toliko s svojo nespametjo in neumnostjo, kakor najbrže z izdajstvom. S svojimi shodi od 1. maja do 1. junija lanskega leta so si pa demagogi znali že zopet pridobiti tla pri onem delu rudarjev, ki rad pozablja in se da hitro z demagoškimi gesli zapeljati. Danes pa že pobirajo zopet s svojim »Delavsko-kmetijskim listom« volilni fond in kričijo, da morajo razredno zavedni rudarji nje voliti in za nje denar zbirati. Le denar jim diši, naj pride iz Rusije ali Beograda, od Trbov. prem. družbe ali od rudarjev! Koristi rudarjev so jim postranska stvar in oni si še želijo, da bi šlo rudarjem slabo, da bi bilo več nezadovoljnežev in da bi imeli več pristaševi _ Vprašamo vas pa, takozvaue komuniste iz Ljubljane, zakaj vam pa pusti dr. Zerjev v Sloveniji vaše komunistične volilne skrinjice, ko je neodvisna delavska stranka razpuščena in je vsaka komunistična agitacija prepovedana?! Ali ne moro biti zato, ker vas dr. Žerjav rabi, kakor je vas rabila Trbov. prom. družba za zadnji štrajk?! Komunistična stranka že pri zadnjih volitvah ni dobila nobenega mandata. Pri sedanjih volitvah je še manj upanja, da bi ga mogla dobiti. Ampak potrebna jo za dr. Žerjava in »narodni blok«, da so uničijo delavski glasovi v korist »narodnemu bloku« in v škodo opozicije, ki noče vreči sedanji režim, pod .vaterim delavstvo toliko trpi. Ce bi pa le slepa sreča nanesla, da dobijo komunisti kak mandat, bo pa ali ta mandat razveljavljen in delavski glasovi izgubljeni, ali bo pa komunističen poslanec obljubil
Med najbolj nesrečne diplomat«, kar jih ima Jugoslavija, spada brec dvoma naš pariški poslanik v Londonu. Ta naš »dipiomat« je poosobljen tip reakcionarnega politika in naša država je morala to že opetovano bridko občutiti.
Med vojno je bil Spalajkovič poslanik Srbije v Petrogradu in na carskem dvoru, med največjimi reakcioanarci sveta se je počutil v resnici dobro in tu je užival tudi svojemu reakcionarstvu primeren ugled. Toda naša sveta jugo-slovenska stvar ni našia pri njemu nobenega razumevanja in gospodu Spalaj-koviču gre čast, da je preskrbel idealnim jugoslovenskim dobrovoljcem prvo razočaranje. Celo v Rusiji so se torej izr kazalo diplomatske zmožnosti g. Spaiaj-koviča kot absolutno delicitne.
Po boljševiškem preobratu ni bilo precej časa o gospodu Spalajkoviču do sti slišati. Toda skoraj na to je postal svetovno slaven in celo več kot to.
Bilo je to tedaj, ko je na seji Zveze narodov poročal človekoljubni Nansen o strahoviti lakoti, ki je razsajala v Rusiji in ko je razgrnil pred očmi diplomatov naravnost vnebovpijočo sliko groze in strahot. Pod vtisom Nansenovega referata so bili vsi diplomati in zastopniki vseh držav prepričani, da je treba priskočiti ruskemu bednemu narodu na pomoč in da sedaj ni več govora o sovjetski Rusiji, ampak samo o gladni Rusiji.
Edino g. Spalajkovič je imel tedaj obupno žalosten poskus, da je protestiral proti vsaki pomoči Rusiji in da je s povzdignjenim glasom izjavil, da je bolje, če pogine tudi deset milijonov Rusov, kakor pa, da bi se poslal v boljše-viško Rusijo le en vagon živil.
Evrpo je bila konsternirana nad toliko brezsrčnostjo našega delegata, zlasti pa se je zgražal medzavezniški svet, ki ni mogel pojmiti, da se more spozabiti zastopnik onega srbskega naroda, ki je prejel toliko dobrot od Rusije, do tako nečloveškega sovraštva do ruskega naroda, pa čeprav pod boljševiškim jarmom trpečega naroda. Ruski komunisti in ves ruski narod pa ni nikdar pozabil besed, ki jih je govoril naš delegat v času, ko je zadela ruski narod tako strahovita beda, da se je na obrežju Volge pojavilo ljudožrstvo. In tega tudi ruski narod ni mogel pozabiti, zakaj po vseh mestih in vaseh, po vsej prostrani Rusiji so plakatirali boljševiki trdosrčne besede Spalajkoviča, da se je vsa Rusija zgražala nad brezsrčnostjo jugoslo-venskega delegata.
Tako sramoto je zastopal naš narod veliki »diplomat« Spalajkovič. Vsak drug narod bi takega diplomata že davno zapodil iz službe, le naša kapitalistična vlada ga še trpi in pri reševanju zadnje vladne krize je pripadla gospodu Spalajkoviču celo odločilna vloga, da je bistveno pripomogel k zmagi njega vrednega PP režima.
Pred kratkim se je g. Spalajkovič proslavil znova. Nekemu jugoslovenske-mu novinarju je podal izjavo o naših ) političnih razmerah. G. Spalajkovič je sicer domišljavo pripomnil, da se on ne
P. P. režimu in dr. Žerjavu, da bo delal vse, kakor bo vlada hotela, da bo dobival dnevnice in morebiti še kake druge priboljške. Potem bomo pa imeli delavci slabšega poslanca, kakor bi bil poslanec nam nasprotnih strank, ker bo delal to, kar bo vlada hotela in nam bo zraven tega še trosih pesek v oči in se nam lagal. V tem slučaju ne bodo samo naši glasovi zgubljeni, ampak bomo tudi mi prodani s svojimi lastnimi glasovi! — Komunisti iz Ljubljane, pustite nas za božjo voljo že enkrat pri miru s svojo demagogijo, saj vidite, da smo vas rudarji že izpregledali!
Pola j 3ve.
William Greens, novi voditelj ameriškega delavstva.
Koncem lanskega leta je umrl dolgoletni voditelj delavstva v Zedinjenih državah Saumel Gompers, predsednik amerikanske federacije delavcev. Na njegovo mesto je bil sedaj izvoljen William Greens, dosedanji predsednik zveze rudarjev. Časopisi poročajo, da je Greens za zmernejšo delavsko politiko, kot je pa bil njegov prednik.
meša rad v >ta malo politiko« in da se bavi le s »ta veliko politiko«, da pa hoče vseeno povedati svoje mnenje o nasi jugoslovanski notranji politiki.
Da je stališče g. Spalajkoviča nad vse reakcionarno in nesprejemljivo za vsako pošteno meščansko stranko, kaj šele pa za socialistično, kakor je naša, ni treba posebej pripominjati, zato tudi o njegovi izjavi ne bi govorili, če si ne bi dovolil g. Spalajkovič nesramnost, kakršne je zmožen samo patentiran re-akcionarec.
G. Spalajkovič je namreč dejal, da so vsi prečani sami avstrijakanti in komunisti in da gre v sedanjem volilnem boju pravzaprav samo za to, če zmagajo avstrijakanti in boljševiki, ali pa njihovi nasprotniki, katere vodi sedanja vlada.
Proti tej nezaslišani predrznosti g. Spalajkoviča protestiramo kar najodločneje in energično si prepovedujemo, da bi poslanik, katerega plačujemo mi, v tujini sramotil naše ime. Slovenci in Hrvati, ki branimo ustavne svoboščine, ki stojimo v najsilnejšem boju z reakcijo, nismo nobeni avstrijakanti, temveč avstrijakanti so tisti, ki s pomočjo avstrijskih »Prigelpatentov« in Bedrašh receptov preganjajo jugoslovenski tisk in ki s policijo dušejo vsak svobodomiseln pokret med narodom.	^
Današnji mladini, ti najbolj pomilovanja vredni hlapčki režima, so tipični predstavitelji avstrijakanščine in v Ljubljani ter v Zagrebu se uvajajo metode, ki bi delale čast Slcublju.
Avstrija je bila tipična nasprotnica demokracije, Avstrija je bila zlata dežela za vse fevdalne gospode, Avstrija je bila ona mizerua država, v kateri je bila ljudska volja brezmočna napram vsegamogočni in nič nevedoči policiji. In maske te stare predvojne Avstrije skušajo v današnjem volilnem boju uveljaviti hlapci režima na vse to ima g. Spalajkovič drznost, da psuje zagovornike demokracije z avstrijakanti!
Naj si ne domišlja g. Spalajkovič, da je s svojo lažjo pomagal režimu. Predobro pozna evropska demokracija g. Spalajkoviča in ne zaman odklanja g. Herriot vsako občevanje z njim. Toda čeprav je laž g. Spalajkoviča brez učinka, pa je vendar tako sramotna, da je ne moremo trpeti in zato pravimo:
Nikdar več se ne sme ponoviti škandal, da bi oficiclni zastopnik Jugoslavije sramotil Jugosloveno! Zato je treba napraviti tudi v zunanjem ministrstvu red, zato je treba napoditi »diplomate«, kakršni so g. Spalajkovi in tovariši.
Tudi o tem odloči 8. februar in tudi zato vsi 8. februarja v boj
za kandidate bratskega sporazuma!
Prptn arf trboveljski, llbojskl In rremog	črnomaljski,
drva, koks, oglje, šleziiske brkete
d0' Iliriia« LJUBLJANA, Kralja bavljaj)***1 U“ Petra trg 8, tel. 220
Plačilo tudi na obroke.
Prekmurcem In MuropoljcemI
Odkar sta prenehala izhajati tednika »Muska Straža« v Gornji Radgoni in »Naš dom« v Murski Soboti, pogreša narod v Prekmurju ter na Murskem polju točno informirano krajevno glasilo. Na željo, izraženo nam od strani premnogih naših somišljenikov in prijateljev, smo se odločili, da začnemo z 23. januarjem 1925 znova izdajati
NAŠ DOM Narodno-socijalističen tednik.
Kakor že leta 1923, bo »Naš Dom« i v bodoče zastopal koristi delavcev, malih kmetov, želarjev, viničarjev, obrtnikov in proletarcev sploh. V volilnem boju za narodno skupščino bo »Naš dom« zagovarjal politiko bratskega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, h kateremu sporazumu sta se priznali in v to svrho k skupnemu nastopu zedinili Narodno-socijalistična in Davido-vičeva stranka v Sloveniji. — Prijatelje našega gibanja vabimo k sodelovanju. Naročnina za »Naš dom« na leto 40 Din, polletno 22 Din, četrtletno 12 Din. Naročila sprejema uprava »Našega Doma« v Gornji Radgoni, Spodnji Griz štev. 9.
Lastništvo »Našega Doma« v Gornji Radgoni.
Historla docet.
Gospod Pašič očara človeka s svojo patrijarhalno brado in častitljivo zunanjostjo. Zato se ne smemo čuditi, da so slovenski radikali, ki so že imeli službeno opraviti ž njim, polni hvale svojemu prvaku, da naglašajo javno in povsod njegovo očetovsko skrb zlasti za Slovence. Celo »Jutro«, ono »Jutro«, ki je še lansko leto ob tem času grdo natolcevalo g:. Pašiča, mu kliče danes slavo in vzklika o njem — — »mož, ki je osivel v svojem delu za narod in državo in ki ni nikdar vodil nobene politike proti celokupnosti.«
»Jutru« je sicer vseeno, ali napiše laž večalimanj, naj se bavi s tem poslom že od rojstva, ni pa vseeno javnosti, ki naseda taki pisavi. Zato hočemo osvežiti spomin na sledeča zgodovinska dejstva, ki nam kažejo g. Pašloa v nekoliko drugačni luči.
Gospod Nikola Pašič je bil v svoji mladosti Bakuninov učenec, revolucijo-nar in anarhist. Takrat je bil ubog. Današnje tisomiljonsko premoženje je plod poznejših časov. Obrenoviči so zapravljali državni denar doma in po inozemstvu ter gnjavili narod po uprav turških običajih. Takrat ni bilo težko podžgati obče nzadovoljstvo in zanetiti upor. Padale so žrtve, g. Pašič pa si je znal zasigurati glavo. Pobegnd je v Bolgarijo, ki se je nahajala baš takrat v težkem konfliktu s Srbijo. V tem kritičnem času pred izbruhom vojne je izdal g. Pašič proglas na srbski narod, v katerem ga poživlja, da se naj priključi Bolgarom proti lastnim bratom. Prišlo je do .za Srbe nesrečne bitke pri Slivnici. Slivniški poraz je povzročil meh drugim tudi Pašičev proglas. Danes pa proglaša isti g. Pašič obznano ne samo proti Radiču, temveč proti celi opoziciji obstoječi iz večine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ko je tragično za vedno zatonila zvezda Obrenovičev, si je res stekel gospod Pašič velike zasluge za kraljevino Srbijo. Toda te zasluge so mu Srbi drago plačali. Pašič je danes najbogatejši mož v državi. Vsako njegovo podjetje so vodili sebični nameni. Iz tega razloga se ni ničesar ustrašil in ni prizanašal ne sovražnikom ne — lastnim prijateljem. Neverjetna sreča ga je vodila od uspeha do uspeha. Dosegel je več, kakor je nameraval. Proti njegovi volji se je po svetovni vojni ustanovila Velika Jugoslaija obsegajoč skoro vse Srbe, Hrvate in dve tretjini Slovencev.
Še pred svetovno vojno je g. Pašič stalno zamenjaval Slovake s Slovenci in narobe. Med vojno je prišel not predsednik srbske vlade v stik z jugoslovenskim odborom ter sklenil ž njim tzv. krfski dogovor, v katerem se je zavezal, da bo deloval po svoji moči na osvobojenju sveh Srbov, Hrvatov in Slovencev izpod avstrijsko - madžarskega . jarma. V odločilnem trenutku pa, kc se je nagibala že vojna sreča proti ententi, je v januarju 1. 1918 poslal amei iškemu konzulu dr. Mihajloviču brzojav, v katerem se zavzema za slučaj, da sklene Avstro-Ogrska separaten mir z entento, za vse mogoče druge zahteve, ne ozira pa se na težnje Hrvatov in Slovencev: Da bi pa odvrnil od sebe odgovornost za ta nelepi čin, povdarja v brzojavil, da naj zastopa g. Mihajlovič njego\a navodila kot osebno mnenje, češ, da se ne bodo mogli ljutiti soplemenjaki (t. j. Hrvati in Slovenci) nanj in na srbsko vlado! Odgovor New-Yorškega konzula na ta brzojav je bil povsem odklonilen, mestoma ostro sarkastičen. Posledica — upokojitev dr. Mihajloviča.
Tako je g. Pašič. Tako izgleda njegova očetovska skrb za »sopleme-njake«. Tak je ostal do današnjega dne. Dokaz za to je Vidovdanska ustava, obznana i. dr. Slovenskim radikalom pa, ki pričakujejo spas od te strani, kličemo:
»Ne njoj! Indjeg oca ocem zoveš.«
IVAN ROGLIC trgovec iu občinski svetovalec NSS v Mariboru kandidira na listi bloka bratskega sporazuma v volilnem okraju Maribor levi in desni breg.
Čema Srema v volitve?
Povedali smo že neštetokrat, da so bistveni predpogoji za obstoj vsake države demokracija, svoboden parlamentarizem in poštena uprava.
Najhujši sovražniki države pa so slaba uprava, korupcija in diktatura maloštevilnih nasilnikov.
Centralizem, federalizem, nacionalizem, klerikalizem in podobna dernago-ška gesla maloštevilnih strank pa so in ostanejo prazne fraze in varanje ljudstva toliko časa, dokler se ti pojmi zlorabljajo v nepravem času kot golo bojno sredstvo v sebične strankarske namene.
Iz teh vidikov ne bo težko presoditi sedanjega položaja v državi, ugotoviti najnujnejših potreb in si nato začrtati smernice, ki 'jih mora zavzeti vsak svobodoljuben državljan pri predstoječih volitvah.
Ce je demokracija še možna v državi, kjer je bil večinski parlament razgnan nasilno od manjšinske diktature, naj se vpraša vsakdo, ki je prekoračil najprimitivnejše pojme politične abecede. Naj si potem poišče poti, kako bo uveljavil svoje življenske žahtevke v parlamentu, ki ga lahko vsak’ hip raz-žene peščica samosilnikov. Ali je v taki državi parlamentarizem sploh še mogoč — in čemu naj nam bo tak papirnat parlamentarizem kot igrača maloštevilnih političnih velepodjetnikov?
In če vemo, da je bil pokojni parlament obglavljen največ radi energičnega nastopa napram korupciji in nameravanega zboljšanja uprave, potem poznamo zadostno vse vzroke današnje obče nezadovoljnosti v mejah cele države, — poznamo pa tudi nalogo, ki nam jo nalagata osebni- in državni interes, ko bomo metali krogljice v volilno žaro.
Za demokracijo, za svoboden parlamentarizem, za pošteno javno upravo!
Boj diktaturi, smrt korupciji! To je
vse, — v tem tiči vsa politična umetnost. Ce dodenemo, da smo bratomornega boja med vsemi tremi plemeni ter njega izkoriščanja do grla siti, bomo ta boj najlepše likvidirali s tem, da poženemo z volilnimi krogljicami k vragu vse, ki se ob vseh teh bolestnih pojavih okoriščajo.
Pri teh ugotovitvah pa je treba izslediti krivce vsega zla ter izmed mnogoštevilnih stranic in gesel ločiti zrno od plevela. Ogledati si nam je prav na kratko stranke in njih delo in sicer strank, ki so pri krmilu vlade in strank opozicije.
Vladni stranici radikalov in samostojnih demokratov nastopata pod krinko Narodnega in nacijonalnega bloka, nasprotniki, prejšnja parlamentarna večina g. Davidoviča pa pod geslom'demokracije, parlamentarizma in bratskega sporazuma.
Če je »Narodni blok« res tako »naroden« si lahko pojasni vsakdo sam, kdor se bo spomnil, da je ta famozni »narodni« blok svoječasno koketiral z Nemci, Madjari, Turki in Italijani v tej meri, da lahko trdimo, da še nikdar nismo doživeli v naše kraje tacega ini-porta teh tujerodcev, nego baš pod vlado tega čudnega »narodnega« bloka. S prefriganimi nacionalizacijami se je okrepil nemški in Žid. kapital do skrajnih mej in ne manjka dosti, da nismo že vsi Slovenci sužnji »nacionaliziranega« nemškega kazitala. Krono vsega narodnega dela si je postavil »narodni blok« na glavo s tem, da je »nacionaliziral« Šušteršiča. Kako bo »Narodni blok« v slučaju zmage vodil državne finance in javno uprava, to čutimo na lastni koži že celih šest lcrf; največja reklama pa so zanj škandalozne korupcijske obtožbe napram številnim kandidatom tega čudnega »narodnega« bloka, radi katerih je moral prejšnji blok k vragu.
Nikomur ne prihaja na misel, da bo prisegal, da je bil režim g. DavidcMča
idealen in brez greha. Vemo pa, da ni poznal nasilstva 'n da se je tiudil izboljšati javuo upravo in popraviti večletne grehe »narodnega« bloku, v kolikor se je to iaJo v čusu kratkih treh ali štirih mesecev sploh dočeli Da ta režim ni bil slab, je najboljši dokaz ta, da se je moral nasilju in korupciji umakniti* Nevenljiva zasluga njegova pa je, da se mu je posrečilo pripraviti Hrvate, da so po šestletni abstinenci prišli v parlament ter se izjavili za pozitivno delo. Da -do lega ni prišlo, je zopet zasluga tega nesrečnega »narodnega« bloka. Mislimo, da je dovolj.
Ce nočemo od same »narodnosti« upropastiti države, tedaj se ogibljimo »narodnega« bloka s senenim vozom. Naša stranica pa bo poskrbela, da bo s svojimi lcrogljicanii dala povdarka oni smernici, ki stremi v resnici za koristmi naroda in države.
Nekoliko pouka za volilce.
Ker živimo v dobi nasilja, je potrebno, da ve vsak volilec, zlasti pa člani volilnih komisij in varuhi skrinjic, kaj določa zakon glede tehnične izvedbe volitev.
Da potrjuje kandidatne liste pristojno sodišče, da torej o veljavnosti list odloča izključno le sodišče, je že več ali manj vsakomur znano. Da bi mogla vlada kako list« razveljaviti, potem ko jo je potrdilo sodišče in priznalo, da odgovarja vsem v zakonu predpisanim formalnostim, je popolnoma nemogoče. Res lahko vlada nasilno razpusti kako stranko. To pa nima prav nobenega upliva na veljavnost kandidatske liste, kor so jo vložili pristaši tiste stranke kot osebe, ne kot stranka. Tega se nasilna naša vlada tudi sama zaveda in ker so se sodišča — upamo, da brez izjeme — ravnala strogo po zakonu, bo vsekakor skušala uplivati na občinske predstojnike, da poskušajo preprečiti na katerikoli način uspehe gotovih kandidatur. Na Ilrvatskem namerava baje vlada naročiti občinam, da ne smejo za kandidate HRSSS postaviti volilnih skrinjic. Ker s« kaj takega prav lahko pripeti tudi pri nas, predvsem v mariborskem okrožju, kjer bo treba za volišča po 14 skrinjic, opozarjamo na to okolnost predsednike volilnih komisij, ki jih smatramo kot inteligente za toliko nepristranske, da bodo brezpogojno vsako tako namero od strani — recimo nevednih občinskih zastopnikov a priori preprečili.
Varuhe skrinjic opozarjamo, da jo sodnija ( tem, da je potrdila kandidatsko listo, priznala kandidatom pravice do voliln« skrinjice, v katero bodo njihovi volllei metan svoje glasovalne kroglice. Te pravice torej tudi ne sme nikdo nikomur kratiti, ker bi se sicer pregrešil proti zakonu.
Nastane pa vprašanje, kdo mora pro-preskrbeti zadostno število skrinjic. Po členu 44 volilnega zakona je dolžan minister za notranje zadeve »podvzeti vse, kar je treba, da je pravočasno pripravljeno dovoljno število skrinjic, kroglic in drugega materijala za glasovanje.« Po zadnjih volitvah «o prevzele občine ves volilni materija! v svojo posest. Zato je tudi v prvi vrsti njihova skrb, da bo na dan volitev dovomj skrinjic na razpolago. — Dan pred volitvami mora volilna komisija prevzeti od občine potrebno število skrinjic. — Ce jih n« dobi, nima le pravice, temveč tudi dolžnost, da zahteva toliko skrinjic, kolikor je sodnij-sko potrjenih list brez ozira na to. kateri stranki pripadajo kandidati
Za volilne komisije ne veljajo glede izvrševanja njihove funkcije prav nobene odredbe kakega notranjega ministra ali kogarsibodi, temveč se imajo ravnati edino le strogo po zakonu. Občinski predstojnik se mora glede neposrednih predpriprav ?.a volitve oz. za čas volitve pokoriti predsedniku volilne komisije, ki mora po členu 58 skrbeti na dan glasovanja za red. Dolžan je torej tudi preprečiti nered, ki bi nastal s tem, da manjka ena ali več skrinjic; pri tem ga tudi ne sme ovirati noben organ državne ali občinske oblasti. Če torej na zahtevo od občine ne bi dobil potrebnega števila skrinjic, je dolžan ali sam preskrbeti —• če je to količkaj mogoče — na občinske stroške manjkajoče skrinjice, Rli pa sploh ne more pustiti voliti ker manjka po zakonu določeni bistveni pogoj za volitve, da mora namreč imeti vsaka potrjena lista svojo skrinjico.
V boj «a pravico In poštenje!
Blok bratskega sporazuma
sklicuje
javen volilni shod v nariDora
ki se ir $1 v sredo 28. Jan. ob 8. U't zv^fer v veliki dvor ni ,ZacLužne gospodar, banke*
Na shodu govori dr. BOŽA MARKOVIČ,
univerzitetni profesor, nosilec 1 ste bloka bratskega sporazuma za volilno okrožje Ce;je-Maribor. Na shod so vabljeni vsi vulici, tudi oni nasp.otnikii ki se hočejo prepričati, kje je poštenje m pravica.
Uprava Narodnega doma, kakor ludi tvrdka Gotz je odklonila prošnjo za prepu stitev svojih dvoran za shod, češ, da se ne more dati na razpolago dvorana v politične svrhe. Shod se zato vrši v edini šo za večji obisk v poštev prihajajoči dvorani, to je v Zadružni gospodarski banki. To v vednost onim, ki so radovedni, zakaj se je sklical shod ravno v to dvorano.
Deset poslancev je izključenih
iz radikalne stranke in obenem ž njimi cela vrsta najodličnejših kandidatov. Med izključenimi so ljudje, kakor poslanec Mihajlo Rankovič, Žarko Miladinovič, dr. Grba i. dr., ki imajo nekatere okraje popolnoma v svojih rokah, lzključenja pa še niso dovršena, ker se boj v vrstah radikalne stranko nadaljuje in je razdor med pristaši poštene-nega Ljube Jovanoviča in Pašiča vedno ostrejši. Kako silen je ta razdor, kaže najlepše to, da so dvojne rad. liste vložene v 31 okrožjih. Zato je sigurno, da bo radikalna stranka v sedanjih volitvah izgubila in zato je usoda sedanjega režima zapečatena 1
Z dolgini nosom,
»Pravda« poroča: Včeraj, 17. t. m. se je trdilo v političnih krogih, da je bil posian dr. Žerjav h kralju, da mu poroča o položaju. Žerjav je v svojem poročilu predlagal kralju, da se ne dovoli postavitev skrinjic za HRSS. Žerjav pa ni s svojim poročilom uspel in to je napravilo na vlado mučen uMs, zakaj sedaj je poraz vlade na volitvah izven dvoma«.
Slovenski naprednjaki, ali ste v resnici tako pozabili na svobodomiselnost, da smatrate za svojega voditelja moža, ki predlaga kralju volilno nasilje? Ali Vam svobodomiseln odgovor kralja res ne zadostuje?
Daleč smo prišli!
Notranje ministrstvo je izdalo poštnemu ravnateljstvu v Zagrebu nalog, da mora vse pošiljatve in telegrame, ki bi prišli na zagrebško sodišče iz Moskve, zapleniti in jih izročiti policiji.
Sodišča pod policijskim nadzorstvom! Tudi to gorostasnost moramo doživeti, tudi ta škandal ni prihranjen Jugoslaviji I
Vi vsi, ki pravite, da ste nacionalisti, ki pravite, da ste se borili za svobodno Jugoslavijo, povejte, če je za vas ideal Jugoslavfja, v kateri je celo sodišče pod policijskim nadorstvom!
Ali ste res sanjali o Polizeistaatu-Jugos’aviji?
Če niste, tedaj bodite možje in izvajajte konsekvence. Osmega februarja bo ognjeni krst za patriote!
Paralela.
Davidovičev sin je padel na fronti kot vojak za osvoboditev Jugoslovenov.
Pašičev sin pa je — Rade Paški.
Jabolko ne pade daleč od drevesa!
Komu ne odpre ta skromna paralela očil
Fantazije gospoda dr. Lenarta.
V »Slovenskem Narodu«, najbolj nekritičnemu listu Jugoslavije, je priobčil gospod Lenart članek, v katerem prerokuje o izidu volitev. Davidovičevci bodo po njegovem mnenju seveda izginili in tudi zemljoradniki bodo izgubili več ko 500 odstotkov volllcev. Sploh bodo izgubile vse stranke. Edino radikalna bo napredovala za 20 mandatov in tudi samostojni demokrati bodo pridobili. Vemo. da je g. dr. Lenart plačan za to, da piše v interesu svojih šefov neresnico. Zato mu njegova lažnjiva prerokovanja ne zamerimo. Zamerimo mu pa, do fantazira nelogično in da ne laže pametno. Če bodo izgubili demokrati skoraj 30 mandatov, če jih izgube zemljoradniki 9, če bo moral oddati kar ceto vrsto mandatov Radič Pribičevičevcem, kako to, da potem po dr. Lenartu Naci-jonalni blok vseeno ne bo imeli večine? Kdo pa bo vendar dobil te mandate? Vemo, da od senilnega »Slov.
Naroda« ni pričakovati, da bi nam to vprašanje pojasnil, zato pričakujemo odgovor od g. dr. Lenarta, nesrečnega preroka poraza Nacijonalnega bloka.
Oh, kako ste malenkostni!
»Jutro« je prepovedalo svojim raz-našalkam, da bi raznaša.e tudi »Narodni Dnevnik«. Mladinski gospodje so tako smešni, da mislijo, da bodo s tem onemogočili »Narodni Dnevnik«, pa ne bodo dosegli drugega, ko da vzamejo par revežem zaslužek. Naravnost sram nas je, da se moramo boriti s tako ma-lenkostenimi nasprotniki, da morejo taki ljudje sploh nastopati v slovenski javnosti. — Fe j Vami
Persekucije časopisja.
Zagrebška policija je odvzela pravico kolportaže »Večeru«, »Hrvatu« in končno še »Novostim«, ki so vseskozi monarhističen list in ki so do nedavna bile glasilo Pribičevičevcev.
Beograjska policija je odvzela pravico kolportaže zemijoraaniškim »Novostim«, pa čeprav je bil list vedno oa-ločno na stališču državnega in narodnega edinstva.
Ljubljanska policija je ustavila protizakonito »Domoljuba«, in končno preprečila s šikanami pravočasno izhajanje »Narodnega Dnevnika«, ki je bil vedno ves v službi naroda.
Tako postopa proti tisku policija v vseh treh prestolicah, kjer je Kontrola javnosti najmočnejša in kjer se nasilja najtežje izvrši.
Kdo pa prešteje persekucije, ki jih mora doživeti tisk v provinci, kjer so nasilniki brez kontrole!
In sedaj vprašamo: Ali preganja tisk tisti, ki je za resnico, ki se resnice nima bati ?
Ali morete biti za ljudi, ki ubijajo svobodo tiska, največjo pridobitev ljudstva?
Zato dne 8. februarja vsi v boj proti nasprotnikom svobode tiskal
Že ministri so zgražajo.
Nasilje Pribičevičevcev je tako neznosno, da je pričelo presedati celo ministrom. Te dni je podal minister Šur-min, sicer *verni oproda Pašiča novinarjem izjavo, v kateri pravi med drugim: »Vsak dan prihaja vedno več tožb o postopanju vladnih organov proti Hrvatom... Prišlo je že tako daleč, da so bili zaprti kandidati monarhističnih strank. To naravno ne odgovarja intencijam Obznane in niti interesom državnega življenja .. Da ne moreni kot član vlade mirno gledati taka postopanja je jasno!«
Še bolj jasno pa je, da nasilja vlade ne moremo mirno gledati volilci in zato bo osmi februar dan obračuna z nasilniki.
Obrtniki, kaj pravite na to?
V Tecliču v Bosni je odvzel srezki poglavar brivcu Hrvatu koncesijo, ker ni pristaš vlade. Obrtniki, ali plačujete davke zato, da vas bodo preganjali listi, ki jih vi vzdržujete?
Ali M hotel »kandidat trgovske in obrtniške zbornice«, g. Ivan Mohorič vpeljati take razmere tudi v Sloveniji!
Na Kranjskem
Ima
Ti
volilno skrinjico
Blok bratskega sporazuma
Narodni socijalisti za napredno fronto!
Tako poroča »Narod«, da je veliko gibanje narodnih socijalistov na deželi za napredno fronto. — Mi smo to vendar vedno zatrjevali, a »Slov. Narod« je vendar trdil, da narodnih socijalistov ni, a sedaj kar naenkrat to velikansko gibanje. Je veliko gibanje za napredno fronto, ki jo predstavlja »blok bratskega sporazuma« Davidoviče-va demokratska stranka in NSS. Narodni blok pa je Pašičev velesrbski blok, ki ga odklanjajo Srbi, Ilrvati in Slovenci.
Sedaj »Jugoslovenov« nit
Doslej smo bili vsi Jugosloveni, Slovenci smo kar zginili, saj po pisavi »Jutra« in »Naroda« je bilo doslej temu tako. — Sedaj ob volitvah pa so Zerjavovci zopet izkopali Slovence in jih rote naj vendar gredo, da bodo bodoča štiri leta, ko »bodo« goljufi v naši državi rezali državljanom kruh, »kot Slovenci zavzeli ono odlično kulturno in vodilno vlogo, ki jim pripada«. — O, saj jo bodo zavzeli na lastno pest — a brez ljudskih goljufov, — Cekine proč!
Judeževi groši.
Gospod profsor Reisner, ki je prelomil svojo častno besedo po naročilu in v sporazumu z vodstvom mladinske stranke s tem, da si je proti jasnemu pismenemu dogovoru zadržal ljubljanski mandat — je prejel za svoje beseuolomstvo plačilo: imenovan je bil ravnateljem srednje obrtne šole v Ljubljani. Čestitamo! Ker pa j« bil prvotno profesor Pressl namenjen za to mesto, mu je sedaj obljubljena druga sinekura: dobi ali bogato plačano ravnateljstvo zaloge šolskih knjig, ali pa obrtno nadzorništvo, ki bi se v ta namen nalašč ustanovilo. Tudi dr. Niko Zupanič pričakuje svoje plačilo v obliki profesure na ljubljanski univerzi. Opozarjamo oba Žerjavova adjutanta, naj jima svoje obljube izpolni pred volitvami, ker po volitvah — ne bo več časa za to!
Kako postopa režim s trgovci?
Srezki poglavar v Tešnju v Bosni je odvzel nekemu hrvatskemu trgovcu v Tecliču koncesijo, pa čeprav ni bil trgovec nikdar kaznovan in čeprav še ni pregrešil proti nobenemu zakonu.
Toda ta »greh« je zagrešil, da ni bil pristaš režima in da ni odobraval persekucije Hrvatov.
V Ljubljani pa si upa predstavljati sebe kot kandidata trgovcev g. Ivan Mohorič, pa čeprav je v službi onega režima, ki tako nezaslišano preganja trgovce!
Tudi ta predrznost mora biti kaznovana!
Sijajen shod je imel v Beogradu minister Grisogono, pravi »Jutro«. Shod Je moral biti v resnici »sijajen«, ker udeležilo se ga je celih 350 ljudi, torej natančno toliko, kolikor šteje ministrstvo za socialno politiko nastavljencev in uradnikov. Seveda so bili ti navdušeni, da so smeli na komando poslušati pesniške zanose g. ministra!
V Ljubljani
Ima
3
zadnjo
volilno skrinjico
Blok bratskega sperezuma
Reputacija državnih uradnikov pri g. ministru dr. Žerjavu.
Ko je ob priliki kraljevega provrntkn bival g. dr. Žerjav v Ljubljani se je oglasila pri njem deputacija državnih nameščancev pod vodstvom ministrovega osebnega prijatelja, podpresednika S. D. S. g dr. Rinko Puca. Gospod minister si je dal predstaviti navzoče, na kar se je g. dr. Puc loplo zavzel za uradniške težnje ter naglasil zlasti potrebo skorajšnjega izplačila zaostankov po zakonu. Drugače ne more jamčiti za zvestobo uradnikov pri volitvah na podlagi nezvestobe glede izplačila. Narodna btvar Je ogrožena. Blok se krha. »Slovenec« priliva dan na dan s svojo zdražbarsko notico novega olja v ogenj. Vsemu temu se mora napraviti konec. — Gospod minister Je vzel tople prijateljeve besede na znanje ter obljubil storiti vse, kar je v njegovi moči, da ugodi zahtevi. Predvsem hoče po zakonu o žaščiti države ustaviti do nadaljnega hujskača »Slovenca«. Uradniki bodo vse lažje pozabili na terjatev, ako jih ne bo nikdo spominjal. To se bo zgodilo v najkrajšem času, tudi 'če pride zbog tega s sodnijo v konflikt. Tako bo uradnikom v prvi vrsti po-magano. Sicer pa je g. Pašič javno priznal, da smatra vlada omenjeno obveznost za državni dolg. Pomislite! — Država dolguje svojim nameščencem, kakor svojim veledo-baviteljem. S tem so državni nameščenci avanzirali med one redke kapitaliste, 1,1 zalagajo državo z raznim blagom, da si tako postali njeni upniki. Kako vzvišen občutek! Ako bi se uradniki zavedali tega dejstva, bi s ponosom nosili glave po koncu zlasti še, ker jim od omenjenih svot ne bo treba plačevati davka. Zato jamči on, gospod minister Žerjav.   Ostankov vlada za sedaj
res ne bo izplačala. Pravična narodna stvar požre ogromno denarja. Toda po volitvah bodo s 1. aprilom 1925 vsem državnim nameščencem omenjene svote na razpolago. To je pribito. Saj vedo. da drži ministrova beseda kakor njegov podpis na pogodbi za — Reisnerjev mandat. — S tem zagotovilom v ušesih se je odpravila deputacija tja za vodo — >zum Maček, dem wcltberiihm-ten«.
Krediti za upokojence.
Ata »Narod« vedo poročati, da je vlada odobrila kredit za prejemke upokojencem, ki jim gredo po novih določilih. »Ata« pa so pozabili povedati, kdaj se bo to izplačilo izvršilo.
Vlada v težki krizi.
Konštatiramo neovrgljivo dejstvo, da Je volilna vlada v težki krizi. Kako bo ta kriza končala, je jasno — režim bo padel. Je 10 le še vprašanje ali še pred 8. februarjem ali šele 9. svečana. Za nas je to vse eno, ker to na stvari nič ne spremeni. Režim paue — ubil se je sam, pokopalo ga bo pa ljuu-stvo. — Faliranemu režimu pa svojega glasu nihče ne bo dal!
Blamaža, blamaža, velika blamaža.
Vlada blamaž! Tako bi lahko imenovali volilno vlado. Vsak korak blamaža. Sedaj je j>a največja blamaža ta, da je banski stol v Zagrebu odločil in razsodil, da so Radičevi aretiranci po krivici v zaporu. Zato so jih morali izpustiti iz sodnih zaporov. Seveda to na stvari nič ne spremeni, da jih je policija zopet čakala pred vrati sodišča in jih zopet aretirala in zaprla v policijske zapore na podlagi »novih« dokazov. — In banski stol bo zopet govoril«.
Dr. Pivko ima — strah.
Dr. Pivko, nosilec liste narodnega bloka na Štajerskem ima tak strah pred našim blokom bratskega sporazuma in pred njegovim nosilcem dr. Božo Markovičem, da je v Mariboru že napovedani »veliki« volilni shod narodnega bloka — odpovedaL — Pač strah pred lastno sencol
O kandidatih.
Mariborska »Straža« od 14. L m. se zelo intenzivno bavi z kandidaturami takozvane-ga »narodnega bloka« in našega »bloka bratskega sporazuma«. O nosilcu liste »bloka bratskega sporazuma« na Štajerskem ar. Božu Markoviču pravi: »G. Markovič je star preizkušen ter pošten narodnjak, ki je ravno radi odkrito navdušenega rodotjubja že veliko prestal in ki je danes eden najbolj navdušenih apostolov v borbi za bratski sporazum v naši državL Dr. Božo Markovič je predsednik »Jugoslovanske Matice« koje glavni cilj je osvoboditev naših Koroških m pod Italijo zasužnjenih bratov«. O kandidatu »narodnega bloka« dr. Pivkotu pa pravi »Straža«: »G. Gospod • Pivko je bil lavno oni gospod, ki je pomagal kot plačan šptjon v italijanski službi našo slovensko zemljo spravljati v italijansko malho«. — Mislimo, da je Mariborska »Straža«, ki mora ža imeli ea take besede tudi dokaze, s tem povedala vse.
Zopet nove volitve — 1. aprila
»Slov. Narod« pravi: »Če ne bo vlada dobila pri volitvah večine, bo takoj razpisala zopet nove volitve, ona je krepko odločena razpustiti parlament!« — In zopet ta Če — če bo vlada imela čas, in če ne bo nihče drugi nihče ničesar ukrenil, in če opozicija ne bo imela zakovanih ust! — če,.če, sami če!
Blamaža za blamažo.
Komaj so požrli režimovci blamažo zadano po zagrebškem sodišču zaradi neutemeljene aretacije Radičevih bivših poslancev, že jim je ljubljansko sodišče vrglo v obraz drugo blamažo zaradi ustavitve izhajanja klerikalnega »Domoljuba«. Ko pa režim te blamaže ne bo še vtaknil prav v žep, bo že sledila tretja blamaža zaradi zavlačevanja dovoljenja za izdajanje »Narodnega dnevnika« itd. itd. Blamaža za blamažo! Generalna blamaža pa bo sledila 8. februarja. Pogoreto, pogoreto!
Na Štajerskem
ima
zadnjo volilno skrinjico
Blok bratskega sporazuma
Volilni izgledi za radikale in samostojne demokrate — pod ničlo!
»Nacijonalnega bloka« ni — in to ne samo pri nas, ampak tudi v ostalih krajih države ne. Radikali so povsod postavili lastne kandidate, v 26 okrožjih pa je celo med radikali samimi protlkandidatje °ašl-čevih kandidatov — in to v nekaterih okrožjih celo kar po dva in trije. Cepljenje glasov bo vzelo in uničilo mnogo dosedanjih mandatov. Zato o napredovanju ni govora in to tem manj, čim hujši bo teror in nasilje. — S samostojnimi demokrati je £e slabše. Od njih se obrača vse. Vložili so sicer par list — s prevarami, goljufijo in nasiljem. Davidovič jim bo pobral več kot polovico, kar so imeli doslej. Ocenjuje se, da bodo radikali zgubili 16 mandatov, Pri-bičevič pa 8. Samo Žerjavu ne more nihče nič vzeti — ker ni nič imel, izvzemši ljubljanski mandat, katerega pa je že zdavnaj zapravil g. Reisner s svojim besedolom-stvom in' »izbornim« zastopstvom javnih nameščencev, ki 5e danes nimajo plače, ki jim gre.
JOSIP RIBARIČ
profesor v Mariboru kandidira na listi bloka bratskega sporazuma v volilnem okraju Murska Sobota — Dolnja Lendava.
Gospod dr. Korun, pojasnite!
Dobili smo poziv, da g. dr. Koruna Javno vprašamo, koliko prostih voznih železniških kart mu je poslal g. minister dr. Žerjav za rdeče socijaliste. G. dr. Korun, povejte! Povejte pa tudi to, čemu tako prijateljstvo z g. dr. Žerjavom, čemu ta naklonjenost?! Ali je to tudi del kompenzacij za to, ker se ni stvoril socijalistični blok? — Kaj porečejo k temu oni sodrugi, ki Korunu še niso obrnili hrbta? Kaj poreče k temu dr. Perič?
Radikali proti »Narodnemu bloku«.
Glavni odbor radikalne stranke v Beogradu je izključil one radikale iz stranke, ki kandidirajo na listali »narodnega bloka« v Velikem Bečkereku in v Sloveniji. — S tem so radikali pokazali naj novejši afiont proti Pribičeviču in Žerjavu, kar je smatrati za novo orijentacijo radikalov, uli z drugimi besedami rečeno: pogorel je tudt Pašič in radikali bodo iskali drugih sltkov. Drugega tudi ni mogoče, ali pa bi stranka čisto razpadla. Rešiti hočejo, kar se rešiti da. — Fantazija o kaki diktaturi po volitvah
— je naravnost traparija.
Zborovanje državnih uradnikov,
ki je bilo napovedano za 11. jan. t. L Je bilo na »migljaj« vlade odgodeno. Uradni-štvu je ta »migljaj« jako dobro znan, zato bo protestiralo proti takim migljajem S. februarja s krogljico, ki jo bo dalo onim kandidatom, kateri bodo pod vodstvom gosp. Davidoviča zares uredili vsa uradniška vprašanja, kot se morajo. G. Davidovič bo uradništvu tudi vrnil dolg, ki mu dolguje država na diferenci plač. Skratka: Davidovič bo nadaljeval, kjer'je moral nehati! — Sicer pa bomo zborovali z uredništvom ludi še pred volitvami!
Ata »Narod« je zapustil spomin.
18. t. m. so ata poročali v »Narodu« o em, kako se je minister dr. Šurmin Iz srca smejal poročilu opozicijonalnega tiska, oa obstoja med njim in vlado konflikt, zaradi tega, ker mu je Pribičevič »požrl« mandat.
— Pribičevič je dal namreč aretirati dr. Šurminove odposlance na poti, ko so ravno nesli na sodišče kandidatno listo, da jo vio-že. Rok za vlaganje list je med tem potekel, ker je bilo to zadnji dan. Tako lista ni bila vložena. Zaradi tega je padel mandat dr. Šurinina v vodo. Dr. Šurmin se je pritožil pri Pašiču in zahteval zadoščenje na ta način, da naj Pribičevič — gre! »Slov. Naio« du« ne gre v glavo, zato so napravili tako, kakor bi se ne bilo nič zgodilo — in dr. Šurmin se je — v uredništvu »Naroda« prav »iz srca smejal«. — Prav isti »Narod« pa poroča, da sprejme kralj dr. Šurmlna m Drinkoviča prav zaradi tega v avdijenci in da je od te avdijence odvisno, ako Šurmm in DrinkoVič sploh še ostaneta v vladi. — Ako podasta demisijo, se vladna kriza konča z rekonstrukcijo kabineta. — Sedaj pa se dr. Šurmin ni prav nič več »smejal«. Zato pa se smejejo ljudje, ko čitajo o »smehu« ministra v času, ko ga je orug minister naklestil in pa o atovi zmedenosti.
— Na zadnje je pa konec vseh koncev la, da se gospodje v vladi gledajo prav grdo m tudi kregajo zaradi »enotnosti« nacijonat-nega bloka in pa, da jo v vladi res kriza.
Hlapci.
»Slovenski Narod« je napisal sledeče hlapčevske besede: »Prevdarni In dale-kovidni napredni elementi so krepko odločeni (kako divno je to povedano! Op. uredil.), da si pridobe naklonjenost in zaupanje pri onih, ki bodo v bodočih štirih letih, (če ne bo dež! Op. uredn.) vodili državno politiko in pri tem tudi rezali kruh.«
Ali je kasa »Slovenskega Naroda« zopet tako prazna, da bo potrebna nova finančna operacija in se bo treba prodati vnovič? — Ali je mar ati zmanjkalo »popelnov«?
Brez sporazuma ni rešitve.
Dr. Markovičeva obtožba režima.
Mi gremo združeni v te volitve. Zbrali ste se, da slišite naše mišljenje. Ne smemo večno vetrajati na tem, česar nočemo, nego vstra|ati moramo v tem, kar hočemo. Nismo negativni, nego smo pozitivni. Sedmo leto se vrtimo okoli vprašanj državnega edinstva in opasnosti, a država stoji tu. Tri etape razlikujemo v naši dosedanji zgodovini. Prva etapa nacijonalne radosti in navdušenja, ta je le prehitro minula. Druga etapa, plemensko nepoverjenje, tretja etapa, borba. V prvi, kratki etapi je narod sanjal, da je z osvobojenjem dosegel mir, red in blagostanje. Toda kmalu so se pokazale pogreške. Grešilo se je od strani poedincev, grup in plemen. To je izzivalo medsebojno nezaupanje. Vzrok, ker se niso poznali, ko smo se ujedinilL
V Srbiji je bil položaj ta: Obstojali sta dve grupi, v eni Pašič z radikali, na drugi strani demokracija z Davidovlčem na čelu. Obe grupi sta bili že pred vojno v naaprot-stvu iz istih glavnih razlogov, kakor danes, šlo je namreč za vprašanje našega uedi-njenja. Pašič je imel drugačne misli, da osvobojuje, a ne z voljo vseh, marveč, da Srbija osvobodi vse. Davidovič je nasprotno stremel po uedinjenju z voljo celega naroda. Ko se je po preobratu uedinjenje izvršilo, je srbska demokracija hotela, da do-di merodajna volja naroda v demokraciji.
Glavni vzrok nepoznanja in nezaupanja ter na srbski radikalni strani stremljenja po hegemoniji, je bilo, kot rečeno, medsebojno nepoznanje, toa pa radi tega, ker so med nami in vami stali posredniki, ki so bili ovira, da smo se obojestransko gledali samo skozi te posrednike. Posebno Hrvati so videli vse Srbe le na eni liniji.
Srbska demokracija je iskala vzroke in Jih tudi našla. Znan je sestanek v Sarajevu, katerega se je udeležil tudi odlični naš znanstvenik g. dr. Cvijič. In že tu se je našel vzrok. Odločili smo se, da Srbi začnemo sami gledati, kaj nas loči od ostalih bratov. Sledil je zgodovinski zagrebški kongres, kjer se je ugotovilo, da Iz te krize ni rešitve bre* bratskega sporazuma. Le Pašič in Prlbičovič nista mogla videti te poti našega spoznanja. Nismo ostali na pol pota. (Govornik omenja Pribičevičevo špekulacijo v stranki, dokler ga niso spoznali in pognali ven). Davidoviču se je posrečil načrt ustanoviti blok sporazuma. Tudi Pešič je stvoril blok z Radičem, toda na bazi oddaljenosti, namreč, da Hrvati ja ne pridejo v Beograd. Davidovič ni po vzgledu Pašiča paktiral, nego je na zastavo svoje ideje le zapisal: bratski sporazum. In glejte, vsi, ki so to hoteli, so prihajali sami pod to zastavo. Blok je bil postavljen. A zdaj sta se Pašič in Pribičevič, ki sta se doslej smejala, pričela bati. Pašič je videl v bloku nevarnost ter začel zbirati proti bloku ljudi, ki so v njegovi službi, med njimi enega Srba. Zasluga Davidovičeva je bila, da so Hrvati prišli v Beograd ter dopolnili naš parlament, vsled česar je režim ostal v manjšini. A tedaj se je zgodil čudež. Preje sta Pašič in Pribičevič vpila, češ, naj pridejo Hrvati v Beograd, da se sporazumemo. A sedaj, ko so prišli z nami ▼ sporazuma, todaj sta ista dva moža povzela vso, da jib ne sprejmemo.
Tretja laza: borba je sicer težka, a ni tako težka, kot je bila druga, namreč plemensko nezaupanje. P. P. režim vidi spas države v tem, da se drži na oblasti. Kolikor več terena izgublja režim s to parolo, toliko bolj trobi v svet o opasnosti države. Tudi v radikalni stranki so dobri ljudje (n. pr. Protič, Nastas Petrovič in dr.), toda nimajo moči, ker se okoli Pašiča zbirajo ko-ruptni elementi, oni, ki so sposobni za ko-
Živalski pogovori.
Priobčuje Janez Koprivar.
(I. Poglavje o nacijonaliimu ▼ modernem okovu.
Blizu tiste mlake, kjer napaja Hodjan živimo, sedi vrh tepke vrana, si obira te-kuti, se stresa, si lika perje ter opreza v okolico; krog mlake pa -stikajo šoje, skačejo sem'ter tja ter se pogovarjajo polglasno.
»Vražja reč, reč!< 'se zadere prva ter zleti nizko na vejo. »Ni-li tamle na tepki »Trdokljun, vodja nacijonalnega bloka?«
»Dvek!« jo zavrne tovarišica na tleh ter stegne vrat visoko v zrak. »Da, tam je Grabež, sicer odličen član bloka, ne pa njegov vodja. Le glej, kako se klanja na veji in se zadira v svet »grab — grabd
»Zdi se mi,< se vmeša tretja v pogovor, ki je pravkar izkljuvala lešnik ter si ga potisnila med prste na nogah, »zdi se mt, da pripravljajo zopet kako nacijonalizacijo. Le glejte, kako se zbirajo blokaši na tepki 1«
»Bormeš«, meni četrta, »to šalo si bo pa treba bolj z visokega ogledati!« S temi besedami se požene v vrh najvišje bukve, da prezre okolico. »Ej!« se začudi, »že vidim, za kaj grele
Radovedne se jim pridružijo tovarišice, spenjajo glave visoko v zrak ter zrejo tiho ua prizor pred seboj.
Nižje doli, na pašnik je priskakljal 1* gošče zajec. Po dva-, trikrat se požene na-, prej, nato pa obstane in počiva. Tako pride Čez nekoliko časa do jarka, kjer počene. — Vidi se mu, da ni zdrav.
»Aha! Zdaj se bo pričela uacljonalizacl-
rupcijo, so sposobni tudi za vse, le dn so obdrže na vladi.
Padla je P. P. vlada in došel je b^ok sporazuma. — Izpočetka so ga ignorirali, a ko so videli, da vztraja, da se v državo vrača mir in zaupanje, tedaj je P. P. postalo strah. Edina država smo na svetu, ki ni niti še rešila invalidskega vprašanja. Hrvati so bili že tako daleč, da so bili pripravljeni stopiti v vlado. Tega sta se Pašič in Pribičevič ustrašila. Inscenirala sta razne ovire, Davidovičeva vlada je morala pasti. In tako smo prišli do volitev.
P. P. režim vztvarja na oblasti vladova-nja. Toda zato treba imeti večino. Ker le večine ni, je bilo treba izdati parolo o »spasu države«, ker so Hrvati šli v vlado. Ker to še ni bilo dovolj, so segli po še bolj drastičnem sredstvu: iznašli so boljševizem našega kmetskega naroda. Mislili so s tem, da vzbude vse Srbe pokoncu proti Hrvatom in Slovencem, »da se spasimo-i. Da bo to bolj držalo, so ta strah o boljševizmu vrgli tudi ven v tujino in po celem svetu (klici sramota). Zakaj? Zato, da s tem lažistrahom pokrijejo vsa svoja sredstva, ki jih uporabljajo napram večini naroda in da v tcrti strahu polovo vse zase. Toda tudi ta načrt se jim ni posrečil. Govornik omenja kot dokaz zadnjo afero z Radičem, falsifikate itč).
Dalje postoji govornik pri dokazili terorja v zadevi svobode na univerzah. Pro-čita iz brošure nekaj najbolj drastičnih izpovedb prič, ki so videlo, kako je beograjska žandarmerija streljala in pobijala viso-košolce. (O teh dokumentih še poročamo.)
To je stanje sile in korupcije, mi nočemo in nočemo brezzakonitosti (viharno pritrjevanje). Mi hočemo v sporazumu uedinjen narod in hočemo, da se umakne vse, kar stoji sedaj med kraljem in narodom, da narod sam vidi svojega kralja. (Viharno odobravanje.) Borba 8. februarja prinese definitiven zlom. Pri nas v Srbiji režim nima nobenih uspehov. Borbenost pri teh volitvah je veliko večja kot preje. Naše vrste so kompaktne in večje kot so bile preje. Z Besedami: ideja narodnega sporazuma hoče, da *e umakne ta režim! je govornik med burnim odobravanjem končal svoj govor.
Nato se mu je tov. Roglič kot predsednik iskreno zahvalil. Zborovanje se je zaključilo s končnim govorom tov. tajnika NSS Brandnerja, ki je naglašal našo hvaležnost, da nam podaja pravo sliko o krivcih sedanjega nevzdržnega stanja, tako odličen brat Srb, kakor je ravno kandidat bratskega sporazuma dr. Boža Markovič.
»H
PO ntUJMH
Dr. Luther
uovi nemški državni kancler.
C. E. Hughes.
Ze zadnjič smo poročali, da je v Zedinjenih državah ameriških odstopil državni tajnik Hughes, ki je vodil ameriško zunanjo politiko zadnja leta. Dne
4.	marca prične nova poslovna doba predsednika Coolidga in tega dne zapusti tudi zunanje ministrstvo Hughes in njegovo mesto zasede nov državni tajnik F. B. Kelogg. Hughes je pristaš republikanske stranke in bo menda pri prihodnjih predsedniških volitvah leta 1928 tudi strankini kandidat za predsedniško mesto.
NOVA NEMŠKA VLADA.
Končno je dr. Luthru, ki je po ponovnih neuspehih* dr. Marxa prejel mandat za sestavo vlade, uspelo sestaviti novo vlado. Odločitev, da bo Luthru mogoče sestaviti vlado, je padla tisti trenutek, ko se je centru m odločil za vstop v vlado. Luthrov kabinet je sestavljen sedaj tako-le:	državni
kancler dr. Luther (izven strank), zunanje zadeve dr. Strcsemann (nemška ljudska stranka), notranje zadeve dr. Schiele (nemški nacijonalist), delavsko ministrstvo Braun (centrum), finance Senusch (nem. ljud. stranka), kmetijstvo grof Kiuiuiz (nem. nacijonalist), narod, gospodarstvo Nenhaus (nem. nacijonalist), promet Krohne (nem. nacijonalist), pravdo Scholle (centrum), pošte Stiglo (nem. ljud. stranka), vojsko dr. Gessler (demokrat). Značaj nove vlade je levičarski. Socijalni demokrati in narodni demokrati so v ostri opoziciji.
FRANCOSKO-RUSKI ODNOŠAJI.
Poslanik francoske republike v Moskvi Jean Herbette je izročil predsedniku osrednjega izvrševalnega odbora SSSK Kalinu poverilne listine iz izjavil, da hoče delovati za lepo bodočnost obeh narodov. Spomnimo se, je rekel Herbette, vseh preiskušenj, ki sta jih morala pretrpeti oba naroda in delajmo z odkritosrčno voljo na trajni sporazum. Herbette je bil od Kalina izredno svečano sprejet
TROCKI JE ODSTAVLJEN.
Na zadnji seji centralnega odbora ruske komunistične stranko, ki se je viiila
17.	t m. se je razpravljalo o stališču Trockega, ki ga zavzema napram ostulim vodi-
teljem boljševizma. Na seji se je prebralo pismo Trockega, v katerem se opravičuje, da se je ni mogel udeležiti radi bolezni. Po dolgotrajni razpravi je odbor z vsemi glasovi proti dvein sklenil: da se Trockemu izreče kategorični opomin, da so mora brezpogojno pokoravati strankini disciplini; da se Trockemu odvzame vrhovno poveljstvo rdeče armade; da se z izključitvijo Trockega iz centralnega odbora ruske Komunistične stranke počaka toliko časa, dokler se ne bo moglo ugotoviti, kakšno bo odslej njegovo zadržanje. S tem je rešen spor, ki je trajal nad pol leta med Trockim in vodstvom ruskega komunizma, nied pristaši Trockega in Lenjina.
SEPARATISTIČNI NASTOP IILINKE.
Predsednik slovaške ljudske stranke, pater lllinka, je uaslovil ua avstrijskega zveznega predsednika pismo, v katerem protestira proti naredbi avstrijske vlade, da se pri nazivanju Čeho-slovaške republike izpušča črtico. V pismu uuglaša lllinka, da ima Slovaška pravico do samoodločbe. Po ‘llinkovem zatrdilu ima Slovaška tekom desetih let pravico, da se z ljudskim plebiscitom odloči, če hoče biti še nadalje v državni zvezi s Čehi
ITALIJANSKA VLADNA KRIZA.
Boj opozicije proti fašizmu se vrši z nezmanjšano silo naprej. Proti MussoliiHju so »e postavili v eno fronto trije bivši ministrski predsedniki Salandra, Orlando in Giolitti, katere podpirajo tudi predstavniki močne organizacije vojnih borcev. Po razpoloženju v Italiji sodeč, je borba proti fašizmu zmagovita in ni daleč ča», ko bo konec Mussolinijeve strahovlade. Seveda prav lahko ne bo mogoče odstraniti Mussolinija. Na vprašanje nekega angleškega časnikarja, kako si Mussolini predstavlja razvoj politične situacije, če mu demokracija odreče vsako podporo, je Mussolini izjavil: Rimska republika je imela 72 diktatorjev. Ako Je v kaki državi v propadanju parlamentarni sistem, je potrebno, da se eksekutivna oblast sama od sebe afirmira. Očividno hoče biti Mussolini 73 rimski diktator.
MUSSOLINI
v častni uniformi fašistovske milice.
- V I T jy
KINO MATICA
LJUBLJANA
Kongresni trg
STROKOVNI VESTNiK.
de nekaj o pravilniku bratovskih skladnic.
Vse rudarske in kovinarske strokovno organizacije se izrekajo proti pravilniku bratovskih skladuic v taki obliki, kot ga ]• minister za šume in rude poklonil za božtf) rudarjem. Vsi, ki pridejo pod ta pravilnik, ga odločno .^odklanjajo, ker ni v skladu z zakonom hi ker ne odgovarja potrebam, tia-terirn bi moral služiti. Le enega zagovornika ima pravilnik in to je »Jutro«, iti j* prvo prineslo pompozno vest o božičnem darilu rudarjem in ki zagovarja po znanem strokovnjaku dete g. ministra za šume in rude. Seveda, če »Jutro« pravi, da je pravilnik moderen in dober, mora že biti, posebno pa če to trdi znani strokovnjak, ki j« obenem pristaš g. Žerjava. Kje pa sme napisati resnico o pravilniku in kako se more zameriti g. strankinemu šefu? Gospod minister so se požurili, da pred volitvami obdarujejo »presrečne« rudarje, a je tudi tu imel smolo in sicer veliko smolo, ker t« darilo vsi prizadeti lepo odklanjajo.
Mi tudi pravimo, če g. minister šum la rud nimajo boljših daril za rudarje, naj a! še taka darila sami obdržijo. Rudarji pa naj odločno zahtevajo pravilnik, ki bo imel zakonsko podlago in ki jih bo ščitil pred volje podjetnikov. — Od delavstva vplačanih vlog naj vodijo račun oni, ki vplačujejo, ne pa tisti, ki z delavcem o vsaki priliki pometajo in mu kratijo prava.
Proč z protizakonitimi pravilniki.
Trbovlje. V sredo 21. t. m. Be je vr&il v prostorih gostilne Pravdič strokovni shod podružnice Narodno-socijalne strokovne zveze. na katerem je številno zbranim rudarjem poročal o novem pravilniku bratovske skladnice predsednik delavske zbornice g. Melhijor Cobal, kateremu so zborovalci za izčrpno in nopristransko poročilo soglasno pritrjevali. O stališču NSSZ k temu pravilniku je poročal strokovni tajnik zveze, na kar je bila sprejeta proti pravilniku resolucija, ki jo prinašamo na drugem kraju. — Na shodu se je pokazalo, da so rudarji odločno proti takemu pravilniku.
Anketa rudarskih zaupnikov se je vršil« v petek, 9. L m. v Trbovljah in se je Je udeležilo nad 100 zaupnikov. Z ankete se Je poslalo rudarskemu glavarstvu naslednjo resolucijo:
Podpisana organizacija (korporacija) je proučila novi pravilnik za bratovske blagajne za zavarovanje delavcev in osobja v rudarskih in plavževskih podjetjih. Pri tem je ugotovila, da je v ČL 20 pravilnika kršeno načelo paritete in da delajo določbe v §§48, 49, 50 starostno zavarovanje popolnoma odvisno od volje podjetnikov, kateri gospodarijo tudi čez, od delavstva vplačane vloge. Obenem da pre videva čl. 131 v popolnoma nezadostni meri, za dosedanje rentnike. Ugotavljamo, da je s tem krSen zakon o »zavarovanju delavcev«, za kar v pravilniku navedena naredba gospoda ministra za šume in rude ue pooblašča, proglašamo pravilnik za protizakonit in si pridržujemo vse korake proti temu pravilniku.
To protestno resolucijo bo vzeli tudi zborovalci shoda NSSZ v Trbovljah za svojo in jo odposlali na pristojno mesto.
ju!« meni ena izmed gledalk na bukvi in poskoči v veselem razburjenju iz veje na vejo. »Glejte! Par črnuhov se je že spustilo iz tepke. Grabež in Trdokljun jim sledita.«
Spodaj na pašniku pa je završelo »err« in »kerr« ter tleskanje peruti. Ves v strahu so požene dolgouhec prek jarka. Toda pred-no doseže onstranski breg, ga že lopne vrana s perutnico, da pade v jarek. Tedaj se ga loti druga od spredaj in se mu zaleti proti glavL Komaj se ižogne zajček tej in to ubere navzgor proti jarku, ga prestreže tretja in predno se zave, ga zadene že trdi kljun in ga oslepi na desno oko. Milo veka trpinčena žival To pa le še opogumi zločinsko tolpo. Gor in dol ter sem ter tja podijo vrane zajca po jarku, dokler ga popolnoma ne oslepijo in pobijejo do smrti. Tedaj sfrči Trdokljun žrtvi na hrbet, kavsne srdito proti Grabežu, ki se mu je preveč približal, da se le s trudom umakne udarcu, ter spregovori krilate besede:
»Nepremagljivi nacljonalni blok! V slogi je moč. Zopet smo izvojevali lepo zmago. Toda na žalost moram pričati, da vam, nesramna tolpa, zlasti pa tebi, še bolj nesramni Grabež, manjka disciplina. Da se mi nikdo ne dotakne plena, dokler se ne nasitim jaz! Razumete?«
Razumele so vrane ter čakale potrpežljivo v krogu na oslanke. Tolažile so se z dejstvom, da tudi najradikalnejši želodec ne prebavi več, kakor mu dovoljuje narava.
Od daleč pa so gledale šoje prizor in delale polglasno opazke. »Imenitno!« meni prva »Trdokljun razume izborno svoje narodno poslaništvo. Le glejte, kako mu dišijo še topla zajčja jetrca!«
»Ejl Kaj boš prigovarjala?« jo zavrne tovarišica. »Na spomlad si nacionalizirala ti ščinkovčevo gnezdo, pa tudi nisi privoščila meni niti jajčka.«
»Hi-hi!« se zasmeje tedaj modri detel ua suhi bukovi veji. »lli-hi-hi! Čudno, kako naglo se menja pomen pojmov. Svojčas, ko nem bil še mlad, je imelo vse, kar je bilo z narodnostjo v zvezi, nad vse zvišen pomen. Danes pa... Čudno! Čudno!«  -------------------------
III. Volilni shod.
Žabe v mlaki so se že davno zarile v blato in čakajo otrple, da jih vzbudi pomladansko solnce k novemu življenju. Debela ledena plast pokriva vodo, ki jo je mestoma razbil Hodjan, da omogoči živini pitje. Iz golih bukovih vej štrli ivje ua vse strani, da se vidi drevje od daleč kakor posuto z belim cvetjem.
Nad mlako se pomika mesec, ponočnjak. Noč na noč jo ubira 'po skoroda isti poti zdaj bolj, zdaj manj iluminiziran proti domu za skalnim grebenom na zahodu. Zlasti nocoj se mu lcar nič ne mudi. Komaj 'vidno se giblje naprej po zvezdnatem morju kakor, da si hoče dobro utisniti v spomin dogodke pod seboj. '
Mimo mlake jo je baš nameril zajec nizdol proti polju. Od časa do časa postoji, napravi možica, se poigrava z uhljema ter nadaljuje pot, da pride na njivo, kjer je svoj čas rastlo korenje. Tam se ozira še oprezno okoli, nato pa izpraska iz zmrzlih tal koren, ga izdolbe, si poišče drugega in tretjega ter ju istotako pohrusta. Tako si za silo utolaži glad. Tedaj mu pridejo druge muhe v glavo.
Z vso močjo zacepeta z zadnjima nogama po zmrzli zemlji, da doni »bum-bum-bum«. Nato posluša. Cisto mirno ždi v razgovoru ter čaka odgovora na svoj brezžični brzojav. Še dvakrat ponovi znamenje, nnto pa jo ubere naprej skozi goščo proti dolini, da pride na odprto polje.
Tam se je zbrala v bledi mesečini večja družba dolgouhcev na Petanovem zeljnlku. Ko se prikaže novodošlec na robu goščave, se postavijo vsi »na pozor« ter ga sprejmejo s prisrčnim navdušenjem.
»Dobrodošel, Strmak«, ga pozdravlja Ilromonog, kateremu so pri zadnjem lovu prestrelili kost na nogi, da izdatno šepa »dobrodošel! Važen je naš današnji sestanek, da se pomenimo glede volitev. — Zato predlagam za predsednika prijatelja Strmaka, ki ima gori na Strmi peči najvišje ležišče izmed nas vseh ter pregleda zato tudi največ sveta in najbolje političen položaj. Kdor je proti predlogu, naj potrka z nogo.«
Vse ostane mirno. Burno pozdravljen prevzame Strmak predsedstvo, sede na krtino sredi zeljnika, da ga bolje vidijo gledalci ter spregovori:
»Prijatelji! Sotrpini! Tužna je bila naša preteklost«, polna muk in težav je sedanjost, meglena leži pred nami bodočnost. Nesrečna vlada puške in psa, ki jo navadno imenujemo PP rečim, nas gnjavi, da je joj. Ozrite se krog sebe m sodre! Hromonog šepa, fikrbozob nosi vsa preluknjana un’ja. Kratkorep kaže gola pleča, Skrtomir le eno zdravo oko. Vsi so invalidi, same nesrečne žrtve brezvestnega p. p. režima.
Pa ima ta režim le 5e plvržen<x, v
takozvanem »narodnem bloku«. Kdo je ta »narodni blok«? Crna krila nosi in trdne kljune, a črne so jim tudi duše in kljuni se ne plašijo pred nobeno hudobijo. Poleti »nacionalizirajo« blokaši našo mladino, pozimi naše invalide. Komaj poči puika ali zalaja pes, že jo črna tolpa nekje v bližini, da preži na nesrečne žrtve p. p. režima-Čvrstih krač mora biti oni, ki jim podnevi odnese pete. Zato se pa zbiramo tudi raj« na noč, ko nam razsvetljuje naša zboriič* prijatelj nas vseh, iluminirani mesec.«
»Živijo mesec!« zaorijo navzoči, zaplešejo krog govornika veseli kolo in zapojej«:
»Mesec — luna — mesec — luna — nimaš zob in nimaš kljuna; ti ne pokaš, ti ne lajaš,	J
pridno v svoji smeri vztrajaS od izhoda do zahoda.
Bog naj čuva te zato!«
Luna — mesec — luna — mtjec — nisi jezdec, nisi pešec, nisi zver in ne ujeda, naš prijatelj si seveda od zaroda do zaroda.
Slava tebi! Živijo!«
Ko se pomiri navdušenje in konča ples, nadaljuje govornik na krtini svoj govor rekoč:
»Mi zajci smo mirotvorna družba. Ve« od dolgih krakov do močno razvitih pljuč je pri nas urejeno le na tek in pobeg. Toda kadar pritisne sila in gre za življenje, se znamo tudi braniti in — praskati. Tak« prilika se nam nudi vsakokrat za dobo volitev. Odložimo saj pred volilno Skrinjic« svojo zajčjo naravo ter glasujmo proti na-
S
j'fr
/Z JTMNm
MM
Oi>u<.uri.o vsem krajevnim organizacijam NSS! Na podlagi zadnje okrožnice prosimo krajevne organizacije, da nemudoma sklepajo o nameravanih volilnih sestankih in shodih in da to tajništvu čimpreje sporočijo, da bo mogoče ustreči V3e'ii željam krajevnih organizacij. Vse krajevne organizacije naj skličejo nemudoma sejo in sestanke zaupnikov ter razpravljajo o okrožnici ter čimpreje izvršijo kar spada v njih delokrog. Vsaka krajevna orgamtaciji mora biti za čas volitev v stalnih stikih z okrajnimi tajniki, kakor tudi s centralnim volilnim odborom, da na ta način omogočimo enotno organizacijo za naš votiini nastcp. Poročajte točno in pravočasno o vseh akcijah, ki jih izvede okrajna ali krajevna organizacija. Vsaka organizacija in vsak strankin funkcijonar ter zaupnik mora stopiti z&dnje tedne v službo stranke in storiti vse, da bo izšla lista »Bratskega sporazuma« zmagovita iz volilnega boja.
Krajevnim organizacijam NSS. Da zadostimo našemu strankinemu organizacijskemu redu, ki predpisuje, da mora imeti vsaka krajevna organizacija NSS svoj reden letni občni zbor v prvih treh mesecih v letu. opozarjamo vse organizacije, da že sedaj določijo dneve svojega občnega zbora in sicer, ako to ne bo mogoče v sedanji volilni dobi, pa zanesljivo tekom meseca februarja. Občni zbori se morajo torej izvršiti najkasneje v mesecu februarju pri vseh krajevnih organizacijah, ker se vrši v aprilu glavni strankin zbor. Vsaka krajevna organizacija naj vsaj 8 dni preje sporoči načelstvu kdaj se občni zbor vrši, da pošlje načelstvo svojega zastopnika. Po občnem zboru mora zopet vsaka krajevna organizacija tudi najkasneje v 8 dneh sporočiti tajništvu imena vseh izvoljenih funkcijanarjev in delegatov. Opozarjamo, da naj se na občnih zborih izvolijo tudi delegati za širši izvrše-valni odbor in sicer na vsakih začetih 100 članov po en delegat. Pri volitvi odbora naj se ozira tudi na to, da pridejo v odbor zastopniki raznih kategorij in skupin, da na ta način zadostimo željam vseh. Na občnem zboru naj se zanesljivo zbira strankin davek ali pa naj se to izvrši potom okrožnic že pred občnim zborom. Vsaka organizacija mora brezpogojno upoštevati strankino disciplino in red, zato prosimo, da se brezpogojno drži zgorajšnjih navodil.
Glavni strankin blagajnik opozarja vse krajevne organizacije, da čimpreje pošljejo točne obračune za leto 1924 o razpečanih znamkah za strankin davek ter da istočasno sporočijo, koliko in katerih znamk potrebujejo za leto 1925. Vsak strankin organiziran pristaš mora plačati strankin davek, ker sicer nima pravice glasovanja na občnih zborih krajevnih organizacij ali drugih strankinih korporacij. V tem pogledu mora v naših vrstah vladati najpopolnejši red ter prosimo vse blagajnike krajevnih organizacij, da se brezpogojno odzovejo apelu glavnega strankinega blagajnika.
Celjsko okrolje.
Volilni shodi in sestanki so določeni začasno, ako morebiti ne bode potreba Se kaj spremeniti, tako-le:
24. I. Velik volilni shod ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Govorita dr. Boža Markovič in Ivan Roglič. Vse drugo razvidno iz lepakov.
25. I. nedelja. Ob pol 9. uri dopoldne volilni shod na Ponikvi o. j. ž. pri Ošlaku.
Ob 11. uri odn. popoldne ob 3. uri pa volilni shod v Šmarju p. J. pri Habjanu.
šlm zatiralcem! Pereat nacijonalni blok! Pereat PP režim!«
»Pereat! Pereat!« kličejo zborovalci in cepetajo z nogami po tleh, da brni daleč na okrog po zmrzli zemlji.
»Najboljši naš mirotvorni kandidat«, nadaljuje nato govornik, > bi bil res mesec, ko bi — prosim, da me ne motite z vzkliki! — ko bi, mrha, prviJL ne bil vedno več ali manj iluminiran in ne bi kvaril v deliriju bedastoč in ko bi ne bil tako izpre-menljiv. Le opažajte ga! Danes vam kaže poln smehljajoč obraz, čez teden dni pa bo že zopet priostren na obeh koncih. To se ponavlja venomer. K temu pa prihaja še dejstvo, da se navdušuje zdaj za Iztok, zdaj za Zapad. Nanj se ni zanašati.«
Jezno se je namrdnil mesec, ko je zaslišal drzne govornikove besede. Nevoljno' se je skril za oblak, ki mu je priveslal nasproti. Vendar pa so dajale zvezde še toliko svetlobe, da so mogli zajci nadaljevati zborovanje.
»Naj se le huduje name, če hoče«, zaključuje govornik izvajanja. »Res je, da nam osvetljuje naše sovražnike, a pravtako je tudi res, da nas s svojo svetlobo izdaja našim zasledovalcem. Take politike pa ne moremo odobravati. Zato tudi ne bomo glasovali zanj. Proč s PP režimom! Proč z narodnim blokom. Proč pa tudi z dvolično mesečno politiko! V toliko, mislim, smo si edi-' ni. Zato sklepam nocojšnje zborovanje.«
Glasno priznanje je žel Strmak za svoja Izvajanja. V bratski slogi bo ae razšli sborovalci n« th strani sveta...
'Ta dan se vršijo v Spodnji Savinjski dolini tudi shodi- v sledečih krajih:
Št. Pavel pri Preboldu po rani sv. maši. Popoldne ob pol 3. uri shod ».a Gomil-sko in Braslovče, kakor se z lepaki razglasi ter zvečer shod na Polzeli, ki se istotako razglasi še z lepaki.
Nadalje so predvideni shodi in volilni sestanki še za Vransko, Žalec v Savinjski dolini, ki se še posebej napravijo ter za Posavja. Kraji in dnevi se objavijo kakor bode mogoče pravočasno.
Dne 1. 2. nedelja, se vrši ob pol 9, uri zjutraj shod v Št. Jur ju ob juž. železnici, ob 3. uri v Šmartnem na Paki, ob 7. uri v Mozirju, na Svečnico 2. 11. so shodi: ob 8. uri zjutraj v trgu Rečica, ob pol 11. uri dop. v Št. Janžu; ob 1. uri pop. v Okonini, ob 3. uri pop. na Ljubnem, ob 7. uri zvečer v Gornjemgradu.
Vse podrobnosti povejo lepaki.
Krajevna organizacija Celje je priredila volilne sestanke oz. shode v nedeljo, dne
18.	1. 1U25 dopoldne v Štorah, popoldne ob pol 3. uri Zagradom in zvečer j Spodnji •Hudinji, na katerih sta govorila tov. dr. Do-bovišek in srezki kandidat za Celje-Mozlr-je tov. Drag. Uobec. Zelo dobro je bil obiskan zlasti sliod v industrijskem revirju Zagradom «in pokazal, kako uspešno in hvaležno delo je agitacija za Blok bratskega sporazuma. Ako bi tovariši in »omišljemki v kakem kraju, za katerega mogoče dose-daj sestanek ali pa volilni shod še ni določen oz. nameravan, in tega želeli, naj to sporočijo krajevni organizaciji v Celju najkrajšim potom odnosno se naj zglasijo osebno v Celju, da zadevo sporazumno osebno in ustmeno dogovorimo in uredimo.
Ljubljansko okrožje.
Shodi in sestanki »Bloka bratskega sporazuma« se vršijo v nedeljo 25. t. m. v sledečih krajih: V Kočevju ob 9. uri dopoldne, v Zirih ob 9. uri dopoldne, v Logatcu ob 3. uri popoldne, v Domžalah ob 11. uri dopoldne, v Kamniku ob 10. uri dopoldne, na Bledu ob 10. uri dopoldne, v Dupljah ob 3. uri popoldne in v Križah tudi popoldne. Poleg tega se vrši še nešteto za-upniških sestankov v vseh okrajih ljubljanskega volilnega okrožja.
Okrajne kunlcrence »Bratskega sporazuma«. V nedeljo ' 18. t. m. se je vršilo v ljubljanskem volilnem okrožju 9 okrajnih konferenc, ki so bile vse izborno obiskane in na katerih se je razpravljalo o našem volilnem nastopu. Z veseljem ugotavljamo, da je za »Blok bratskega sporazuma« veliko navdušenje ter se za blok izrekajo tudi pristaši raznih drugih strank. Na ten konferencah so dobili naši zaupniki na volila podrobno volilno delo ter zaupniki kar tekmujejo med seboj, kdo bo storil več in kdo se bo bolj izkazal v volilnem boju. Na naših konferencah ni bilo besedičenja in bombastičnih fraz, temveč se je govorilo stvarno, zavedajoč se važnosti nastopa »Utoka bratskega sporazuma«. Prepričani smo, da bo za »Blok« bratskega sporazuma« agitiral in glasoval vsakdo Vi mu je pri srcu interes naše države in interes »»postavljenega proletarijata.
Občni zbor »Krajevne organizacij« Narodno - socijalistične stranke r Zagorju ob Savi« se vrši v nedeljo dne 1. svečana 15)25 ob 3. uri pop. v Zagorju pri Janu z nastopnim dnevnim redom: 1. Pozdrav in. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika;	4. poročilo načelstva NSS;
5.	volitev novega odbora; 6. Slučajnosti.
Iz Kranja. Krajevna organizacija NSS v Kranju poziva vse zaupnike kranjskega volilnega okraja, da se udeležujejo zaupni-ških sestankov, ki se vrše vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne v dvorani hotela »Nova pošta« v Kranju. Tamkaj dobijo tovariši vsa navodila ter potrebne tiskovine za ves kranjski volilni okraj.
Mariborsko okrolje.
Nai shod t Ptuju v nedeljo, 1. t. m. je sijajno uspel, kljub temu, da so samostojni demokrati vse dvorane pokupili, da mi ne bi mogli zborovali. Toda to pot so se pošteno urezali. Doletela jih je kazen, kakršne niso pričakovali, čeprav je prišel i/. Maribora cel štab govornikov, dr. Kukovec, dr. Pivko, dr. Miiller, Špindler in njihov kandidat iz Pragerskega, vseeno so zborovali pri prazni dvorani društvenega doma. Vsega je bilo na njihovem shodu do 30 poslušalcev. A na shodu bloka bratskega sporazuma v gostilni »pri belem križu«, se je kar trlo poslušalcev. Bila je silna gnječa. Vse je hotelo slišati dr. Božo Markoviča. Shodu je predsedoval podžupan tov. Blažek, kot prvi je referiral tov. Roglič, za njim pa dr. B. Markovič, ki so ga vsi poslušali z napetim zanimanjem in mu neprestano pritrjevali. Končno je izpregovoril tov. Brand-ner, nakar je bil la sijajni shod zaključen. Samostojni demokrati so imeli slab dan, ko so zvedeli za veličasten shod bloka bratskega sporazuma. — Popoldne so se vršili sestanki v okolici
Delavski shod v Studencih pri Mariboru
se je vršil v pondeljek zvečer v gostilni pri Gačniku pri polhi udeležbi. Otvoril ga je v imenu glavnega volilnega odbora tovariS Brandncr in po primernem nagovoru podal besedo dr. B. Markoviču, ki je utemeljil politiko poštenega bratskega sporazuma, do katerega mora priti, da se bomo potem lahko lotili socijalnih vprašanj. Nato je govoril prof. dr. Pečovnik kot kandidat-na-mestnik za ta okraj in pokazal potrebo skupnega dela ročnega in pa duševnega proletarijata. Vsem govorom je sledilo burno odobravanje, nakar je tov. predsednik
shod zaključil s pozivom, da gremo 8. februarja vsi v boj proti režimu za blok bratskega sporazuma, ki bo imel v Mariborsko-Celjskein volilnem okrožju svojo Skrinjico na zadnjem mestu. Po shodu se je prof. dr. Markovič še dalje časa razgovarjal z delavci, da sliši njihove pritožbe.
Blok bratskega sporazuma ima prihodnjo nedeljo volilne shode na Ptujski gori, v Selah, Skalah, Ponikvi in več shodov v celjski okolici. Na shodih govorijo:	dr.	Boža
Markovič, Roglič, Brandner, prof. Ribarič, dr. Pečovnik, dr. Štor, podžupan Gobec, obč. svetnik Tumpej in drugi.
- -	.	.-O;-1as.-; r ;
ZLATOROG
TEftPEflTIt!
Stanovanjski zakon.
(Obnove, misli in predlogi.)
(Konec.)
Visokost najemnine mor® zakon odmeriti le tako, da uoloči meje maksima in minimo, vpoštevajoč krajevne razmere, IkVUineUJ bUUiuvUlij lil CnOiiOniblvO
ter boci^auio kvalifikacijo najemnina. Tozadevne tabele treba reviuirati v smislu sedanjih razmer.
Posamezni slučaji v praksi se le ozirajo na krajevne norme (tabele) odmera najemnine pa oaloča sporazum med strankami in, kjer ta ni mogoč, razsodi najemniški urad kot 1. instanca, v slučaju pritožbe pa odloči končno-veijavno razsodišče kot 2. instanca, ki tvori poseben oddelek pri oblastnem stanovanjskem komisarijatu.
Stanovanjski uradi se kot nepotrebni ukinejo. Namesto njih se ustanove najemniški uradi pri občinah. Poslujejo le v svrlio urejenja najemnine. Dodelitev po 1. juniju 19^5 praznili stanovanj odpade; prepuste se prosti razpolagi brez vsakih predpravic. Najemniški uiau, ozir. ooeuia voui le komroio o stanovanjih s pravico in dolžnostjo re-kvizije razpoložljivih ali v druge svrhe vporabljivih stanovanj, to je, da sme občina rekvirirati taka stanovanja, katera bi gospodar, čeprav jih sam opravičeno ne potrebuje, ne hotel oddati v prosto izbero najemnika ali pa če bi se stanovanja skušala vporabiti za drugo vporabo (pisarne, trgovske lokale).
Najemniški urad vodi občina po svojih organih. Za razsodišče o najemninah se volijo predsednik-jurist in po en zastopnik iz društva hišnih gospodarjev in en zastopnik iz društva najemnikov. Vloge za določitev najemnine so kolka proste, plačati pa treba takio od Din 20 do 100, ki se določa po imo-vitosti pritožnika; če je pritožnik najemnik s pravico do ubožnega spričevala, odpade taksa. Funkcije tega razsodišča so brezplačne.
Če kaže slučaj potrebo, da se ogleda stanovanje, se taki ogledi izvršujejo •brezplačno. Gospodarji so obvezni tekom 8 dni prijaviti prazna stanovanja uajemniŠKemu uradu proti taksi 5 uo 10 Din. Prijava je obvezna tudi, če je stanovanje v prosti izberi najemnika že oddano,' kar treba z navedbo imena najemnika, števila sob ter visokosti najemnine posebej označiti-. Gospodar ima sicer pravico proste izbere najemnika, vendar pa je pod globo Din 100 do 10.000 Din dolžan, da si izbere le najemnika, ki se izkaže s potrdilom najemniškega urada, da je tam uradno prijavil prošnjo za stanovanje. Globa zadene tudi najemnika brez takega potrdila. Tudi najemniki, ki iščejo stanovanja, so obvezni najemniškemu uradu predložiti svoje pismene prošnje z navedbo števila družinskih članov, potreba sob, visokost najemnine, ki bi jo plačali. Taksa znaša 10 do 20 Din, kdor priloži ubožno spričevalo, ne plača takse.
Te obvezne prijave ne zasledujejo namena dosedanjih stanovanjskih uradov, marveč imajo namen:	1. možnost
kontrole stanovanj, 2. organizacija borze (stanovanja) za stanovanja. Na tej borzi si lahko gospodar izbere svojega najemnika in tudi nasprotno.
Oni, ki se ne odzovejo obveznosti prijave, se kaznujejo z denarno globo od 100 do 1000 Din — gospodarji tudi do 10.000 Din. Razen te globe zgubi gospodar pravico svobodne izbere najemnika; le v tem slučaju mu najemniški urad po svoji izberi dodeli najemnika in določi brez pravice pritožbe tudi najemnino.
ista kazen zadene gospodarja, ki bi neopravičeno navijal ceno najemnine.
v »e tause, kakor tudi globe se vp-j-rabijo pri odbitku efektivnih stroškov za pisarniške potrebščine za potreben občinski fond za gradnjo ozir. preskrbo stanovanj za silo.
Hišno najemniški davel; se do polovice vporabi za splošni državni fond za gradnjo malih stanovanj, ena četrtina odpade fondu veliko županskih oblasti za gradnjo hiralnice itd. na deželi, ostala četrtina občinam za fond zn zgradbo stanovanj za silo in podporo stavbnih zadrug, ki se pečajo s takimi nameni.
Zgoraj označene omejitve in obveznosti hišnih gospodarjev ostanejo v veljavi za eno leto. Po preteku te dobe zadostuje, ako svoja prazna stanovanja v istem roku brez takse prijavijo najemniškemu uradu občine. Izbera najemnika je gospodarjem prosta, obvezna je le običajna prijava.
S 1. januarjem 1927 preneha vsaka obveznost dajati prazna stanovanja na razpolago. Obenem prejenja tudi zaščita najemnikov. V splošnem ostanejo eventueno obvezne le posebne izjeme, ki jih bo med tem pokazala izkušnja.
Stanarina podnajemnikov mesečnih se računa: 1. po ključu cele stanarine najemnika, 2. po ocenitvi kakovosti opreme in njene vporabe, 8. po ekonomski zmožnosti in socijalnem stališču obeh strak, 4. po morebitnih posebnih dajatvah.
Podnajemnik stoji napram najemniku v istem razmerju kakor najemnik napram gospodarju. Najemnik je napram gospodarju odgovoren za podnajemnika v kolikor se tiče stanovanja samega in hišnega reda. Za gospodarja je torej podnajemnik kot član rodbine najemnika.
Dosedanji delež gospodarja na pod-najemnini odpade, pri dosedanjih podnajemih se primerno večja vporaba vračuna pri najemnini.
Le ako si najemnik vzame podnajemnika v stanovanja pozneje, ko je bila le za gotovo število članov najemnika določena najemnina, ali če radi posebnosti poklica ali sploh ravnanja podnajemnika dotični ali celo drugi del stanovanja trpi na zuatno večji vporabi, je gospodar opravičen od najemnika zahtevati dosedaj določeni delež pod-najemnine. Najemnik, kateremu se dokaže izkoriščanje pomanjkanja stanovanj z navijanjem cen oderuške podna-jemnine, zgubi v vsakem slučaju pravico do zaščite najemnikov. V tem slučaju odloči gospodar, če takega najemnika še obdrži v hiši ali ne. Na vsak način pa mora najemnik preplačano podnajemnino vrniti podnajemniku ter se podvreči ocenitvi najemniškega urada. Ti obziri veljajo le za tiste najemnike, ki so ekonomsko ali sicer tako slabi, da se preživljajo od podnajem-nine; morajo pa biti pristojni v občino in mora obstojati za občino nevarnost, da bi se taki najemniki sicer, če bi se jim odvzela vsaka možnost dohodka, morali preživljati od občinske podpore. V onih slučajih, kjer teh izjemnih pogojev ni in se izkoriščanje podnajem-nine prakticira kot nekaka obrt od strani scier delazmožnih in v občino nepristojnih najemnikov, preneha takoj, ko se izkoriščanje dokaže — četudi ne na direktno pritožbo podnajemnika — vsaka zaščita in vsak obzir. V tem slučaju naj se poleg povrnitve preplačane najemnine takemu najemniku takoj odpove tudi stanovanje in bivanje v
občini. Kok za izselitev — 14 dni. Ako je prizadeta stranka državni ali drug javni nameščenec, naj se ga preseli v manjše stanovanje, dokler ga njegova oblast ne premesti iz občine. Ako premestitev iz važnih razlogov ni izvedljiva, naj se prizadeti izključi od prednosti pri preskrbi stanovanj v noviii zgradbah.
Iste posledice zadenejo tudi podnajemnika, ki radi svojega gmotnega stanja ali iz drugih nečistih razlogov sam prepiačuje pounajemnino.
Z ozirom na to, da je te vrste pra-plačevanje povzročilo sedanje nevzdrž-ijive ru/.mere ler oškouovaio večino manj ugodno situirauili podnajemnikov, naj se taki podnajemniki, če niso pristojni v občino in niso državni nastav-ljenci, takoj pri ugotovitvi izselijo iz stanovanja in iz občine. Mesečne sobe se smatrajo najmanj še za leto 1925 kot stanovanja obvezne prijave najemniškemu uradu. Obveznost vetja le glede prazne sobe. Oprema stauovartj je odvisna od proste volje gospodarja oziroma oddajalca. Obveznost oddaje sobe pa je glede pravice proste razpolage gospodarja odvisna od istih pogojev, kakor običajno stanovanje (n. pr., ako sobo opravičeno potrebuje gospodar sam). Glede najemnine velja že pri podnajemu omenjeno. Večjo prostost kakor pri stanovanju imajo oddajalci mesečnih sob glede odpovedi, ki Je v splošnem obojestransko obvezna enomesečna, sicer pa prilagodena krajevnim običajem. To pa velja le za razmerje podnajema. Ako ima najemnik mesečno sobo naravnost od gospodarja, uživa isto zaščito kot vsak drug najemnik. V tem slučaju veljajo glede odpovedi dosedanje izjeme za najemnike (ako ostane 2 mesca dolžan, zlobna poškodba itd.).
Izenačenje stanovanj — izvršeno še z likvidacijo dosedanjih stanovanjskih uradov — bo prineslo ne le zdat-no odpomoč stanovanjski bedi, temveč tudi pravičneje stanje glede najemnine ter omiljenje najhujših ostrin v sedanjem napetem razmerju med gospodarjem in najemnikom. Našlp se bo mnogo dosedaj neopravičeno zasedenih, strankam nepotrebnih, oziroma zanje prevelikih stanovanj. Ne da bi se zaščita ukinila, bo z izenačenjem gospodar dobil večjo svobodo pri izberi najemniits. Stanovanjski, oz. najemniški urad odloča le v slučajih spora ali zlorabe proste izbere.	•
Izenačenje stanovanj naj se — da ne izzove splošne revolucije — proizvede sistmatično, po natančnem naČrSu na podlagi po okrajih komisijsko izvršene kontrole.
Pri tej priliki se izvede tudi klasifikacija hišnih gospodarjev in najemnikov po njihovi socijalni in ekonomski kvalifikaciji.
Leta 1925 naj bo glede zaščite najemnikov vprašanje najemnine zaključek dosedanjega stanja in prehod k začetku nove, urejene stanovanjske dob'e. Da se ta prehod izvrši kolikor mogoče brez ostrin, pa tudi brez neopravičenih obzirov, so priporoča, da vlada sama pospešuje ustanovitev komitejev zastopnikov iz društva hišnih gospodarjev ln društva najemnikov.
Socijalnost pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
Vodstvo pokojninskega zavoda Je s 1. januarjem t. 1. izvršilo že tretjo redukcijo uradništva ter je v okrožnici na uradništvo utemeljevalo to redukcijo z nezadostno zaposlenostjo uradnikov.
Nasproti drugim osebam in korporacijam pa se sklicuje vodstvo zavoda na to, da so upravni stroški previsoki ter da je vsled tega prisiljeno štediti, kar pa more doseči le z redukcijo urad--ništva.
Kje je torej vzrok redukcije?
Istini ne odgovarja niti prvi niti drugi razlog.
Prvi razlog nezadostne zaposlenosti je ovrglo vodstvo samo s tem, da je v svojem socijalnem čustvovanju odredilo 9urni delavnik (kurijozum svoje vrste, ker so uradne ure določene od 8. do 14. in od 16. do 19. ure), češ, da se mora napraviti bilanca, ker da zastaja redno tekoče delo. Kako je to mogoče pri nezadostni zaposlenosti nameščencev, je že res čudno.
Drugi razlog redukcije drži pa še manj, ker kraljuje kljub redukciji še vedno pet mastno plačanih bogov i. s. predsednik (častno mesto, za katerega pa je imenitno plačan), direktor, pod-direktor, zavarovalni tehnik brez odgovornosti (baje še študira pri nekem starejšem zavar. tehniku) ter nadknji-govodja. Da pri tako malem številu uradnikov ni potrebno toliko vodilnih oseb, je povsem jasno, ter bi bilo tu treba pričeti s štedenjem in ne pri nižjih nameščencih.
In tak zavod naj bi bil socialen?
Sploh se slišijo jako čudne govorice o tem zavodu, na katere se svoječasno še povrnemo.
  f_..
NOMCE ,
*
— Današnja številka obsega osem strani. Dobe Jo tudi vsi naročniki »Narodnega Dnevnika«, da bodo opozorjeni, zakaj ni smel »Narodni Dnevnike dosedaj že iziti. Gospodu ministru za šume in rude dr. Žerjavu pač ni všeč, da bi izhajal ,»Narodni Dnevnik«. Na prošnjo uredništva »Narodne-ga Dnevnika« sporočamo, da bo list izšel v torek [X)poldne. — Kdor bi dobil dva izvoda današnjo »Nove Pravde-, ker se prt ekspediciji ne da ločiti dvojnih nasiovov naročnikov »Nove Pravde« in »Narodnega Dnevnika«, naj odda en izvod svojim znancem v svrho agitacije. — Prihodnji teden prične izhajati »Nova Pravda po trikrat na leden in sicer v torkih, sredah in četrtkiu. Prihodnja »Nova Pravda« izide torej v 10-rek, dne 27. I. m., seveda — če ne bj policija zopet nastopila proti tiskovni s-/oondi, knr je v današnjih časih mogoče. Pripom -njamo, da je še pri vsakih volitvah dosedaj neovirano izhajala »Nova Pravda« po večkrat na teden.
*
Kandidata »Hrv. Zajednice« dr. Zanka je 19. t. m. policija v Ljubljani aretirata, ker je ta zahteva prišla iz Zagreba.
— Duhovnik aretiran v ornatu. — Kako deluje Pribičevič s svojimi žandarji, nam dokazuje zgodbica iz Slunja v Hrvatskem Primorju. Orožniki so dobili nalog, da aretirajo župnika Mikana.. Ker ga doma niso našli, sa ga šli iskat v cerkev. Dobili so ga pri cerkvenem opravilu. To jih ni motilo, pozvali so ga, mu napovedali aretacijo in ga odpeljali v ornatu na njegov dom, da se je preoblekel ter od tam odvedli v zapor. To vse zato, ker je — Hrvat.
— Reparacijsko blago. — Na Sušak je dospela po morju velika pošiljatev železniškega materijala iz Nemčije na račun reparacij, preko 600 vagonov. Temu slede še druge pošiljatve. — To bo še »zarode«.
— Zopet korak k centralizmu. — Fi-uančni minister je odredil, da morajo- oddelki finančnega ministrstva v Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Sarajevu do konca tega meseca likvidirati. — Hvala Bogu! 2e sedaj je šlo počasi, sedaj bo pa Se večji Joj! — Za vsako malenkost se bomo morali podati v Beograd, ali pa pustiti vse v nemar.
— Krediti za invalide. — Za invalide je »vse« storjeno, da se izplačajo podpore v znesku 100 milijonov dinarjev. Invalidi naj gredo kar k *svojinu blagajnam, kjer dobe na podlagi »predpisanih« dokumentov takoj izplačane »svoje« dodatke. — Tako pravi »Slov. Narod«. Mi mu damo prav! — Kdor ima svojo blagajno mu bo že izplačala, če je kaj v blagajni. Iz državnih kas pa ne bo nič, so pobrali drugi!
— Železničarji dobe denar! — Ministrstvo saobračaja je dovolilo sledeče 1;redite: 1 milijon Din za izplačilo dolga za delo, ki so ga izvršili delavci v železniških tovarnah v Nišu med svetovno vojno; 9,800.000 Din za kilometrino strojnikom m sprevodnikom. Denar dobe uslužbenci v najkrajšem času. — Verjamemo! To pa zato, ker ni povedano, kateri delavci hoio to dobili. Kdo vč, kdo in kje so delavci izza svetovne vojne? Tu je 1 milijon »zaraae«. — Kdo ve, kdaj bo tisti najkrajši čas za izplačilo kilometrine? O svetem nikoli — ali pa 1. aprila! In zopet 9,300.000 Din vzarade«. — Železničarji, 8. februarja pri napisu »narodni blok« z levo roko figo — /. desno pa naprej do napisa »blok bratskega sporazuma«, ki naj dboi krogljico, da se potem enkrat take farbarije nehajo.
— Eksplozija v Zagrebu. — 18. t. m. se je v električni centrali razpočil parni kotel. Nastala je eksplozija, ki je napravila ogromno škodo na poslopju in napravah. Zahtevala je tudi človeških žrtev. Električni promet je bil oviran, pa tudi razsvetljava je za par ur odpovedala.
— Požar na Japonskem. — Na Japonskem je te dni požar uničil zopet celo predmestje Osake. Japonci se že ne morejo izogniti nesrečam.
— Popisovanje prebivalcev na Reki izvršujejo prav italijanske oblasti. Pa kako? Kdor navede, da je po materinščini Slovan, tega kratkomalo ne vpišejo. S tem hočejo doseči, da bo Reka čisto italijanska. —-»Slov. Narod« se nad tem pritožuje. Prav! A še bolj prav bi bilo, da bi to pritožbo poslal v Beograd onim, ki so tega krivi — to so sedanji Mussolinijevi prijatelji okrog nacijonalnega bloka.
— Kopanje v Donavi po zimi. — Novi Sad ima dva ugledna športnika, ki se hodita kopat v Donavo tudi po zimi v najhujšem mrazu. Eden od leh je pred par dnevi preplaval Donavo, ki je tam 750 m široka.
<— »Zapiski« Delavsko-kmočke Matice.
Izšla je prva številka nove revije »Zapiski !>elavsko-kmečke Matice«. Prva številka ob-^<-za 48 strani raznovrstne vsebine in sicer: Uvodna beseda; Roza Luksenburg: Uloga militarizma v akumulaciji kapitala; D. Gustinčič: Posestne razmere v Sloveniji;. Avgust Cesarec: Stjepan Radič v Avstriji; Po Vargi; Davesov načrt; —t—: V razčiščenje
razredne zavesti; 1. R<gt'ni: \ckaj o delavskem gibanju v Italiji; C iu i ičič: K taktiki v narodnostnem vprašrnju ;i Primorskem; Politični pregled; Teh ii';a narodno gospodarstvo; Socialni pre,{ltd:t Delavska zaščita in pravo; Gospodars! i pregled; Kulturni pregled. Urejajo revi ci Kegent, inž. titebi, F. Štukelj in in: G. -liačič. Izhaja mesečno. V razprodaji star lir.vod 10 Din in se dobiva v vseh kn.igar li. Člani .»De-lavsko-kmečke Matice j lača.‘i> 50 odstotkov manj. Naročnina je Letu» 6<> jDin, polletno 30 Din. Upravništvo je v Lj. iijani, Za Bežigradom, lastna stanovtnjsk ij hiša. Revija je tiskana na lep, trpe šen iapir in ima krasen, dvobarven, mod irn J/itek, kakor-šnega dosedaj pri nas še nisr I videli.
— Dvojni roparski i mor tv Vidinu pri Krškem, o katerem smo . vojt Jtsno poročali, je sedaj pojasnjen in n orih I prijet. Jože Herceg iz Karlovca ki st i gl; - umorjena Jakob in Marija Verdelj \v jla sebi in mu hotela izročiti posestvo, se e polakomnil 4000 kron, umoril svoja t’obr nika, ju oropal in zakopal za hišo. Hei g je bil pa tudi oženjen in je njegov i s .a vedela /,a umor ter odnesla perilo. 0!>a ivca sta bila aretirana mesec dni po zl >či; .
— Roparski umor na I) aju. — Na Dunaju je v IV. okraju j ri M elem dnevu na Karlovem trgu 211etni Karl Bergmeister umoril in oropal svojo i vil ;onko Berto Geisterjevo. Bergmeister j.; J Ml pokvarjen dijak iz Gradca in je na I \W\ iju obiskoval sedaj šolo za umetno obrt. :|/;i.inil se je z uniorjenko pred par tedni,i .je bila uradnica pri neki tvrdki ter je iiSMilni dan Sla kasirat večjo vsoto denarji i "• o priliko je zločinec porabil, da je izv« lel zločin. Dunajska policija je. bila pr (fr'; nemu fantalinu takoj za petami, dasi m \i votno izginil med množice ljudi brez sidu. — Gre pač drugače kol pri nas.
LJiibIJ
— Svetosavska B<
Save dne 27. januarja slavna cerkvena občini cijonalno Svetosavsko 9. uri bo v dvorani » ska slava s sečenjem in petjem. Vstop pros( da v dvorani »Union« mom; sodelujejo gdč. [liela Ko.: imova, Julij Betetto, Nikola Cvejid prof. V.mil Adamič, elitni pevski zbor G« bone M itiee, svlra godba, Dravske diviziL. Vstop [ ioti v ibilu. Vstopnice se dobe vTpredproi iji pri. g. E. Dobriču, trgovcu v f*eš«rnovi llici. Reklamacije za vabila se prosijo p; ;i:ieno.
e ;edo.
Na dan sv. v dila pravo-jdjani tradi-Dopoldne ob i'on« li ! id inska SoT-' >lača, ool.lamacijami — Z\i -ie • je Bese-umetri kin progra-
Marflbor.
— Somorika cevlarja Mii ! so prijeli v Italiji hi lo v os< t pomočnika Čiča, ki m je m: i cija tako spretno poArntala. Iv lijani ne smatrajo ffrnielno z;, ga državljana, ga biilo izročili steni. Cič bo v kratkim pripelje Žlahtič in Cič stH st^ia lopo\ a vesti še več drugih umorov, jako zanimiva
— Samomor
laBiborskt ga Minuli teden je znani trgov« c 1 boru izvršil samomor '.vsled s!i nega stanja. Pri Limnnšu : e vlak, ki ga Je raztrgali
i in družine i mizarskega d orska p di-er Čiča Iti-. Italijanske-. lašim ol la-;i v Maribor.
I i imata na i! tzprava bo
trgovca. — U di v Marl-■ ) )ga finimi--s vrgel pod
CelJ«!
— Občinska delegadjikN! IS vztrajno in pridno na delu. Odbomki lk' to zastopani v vseh odsokih, ter se tudi n|r;io udeležujejo sej in posameznih deb it. ž\v dveh sejah je dosegla s svojim možal* in složnim nastopom lepe uspehe, čosrr n pri vseh drugih strankah ni opazilo, /'.gAilo se je celo, da je pri neki stranki pavica delegacije dvignila pri »za« r< ky Iruga polovica pa pri »proti« glasov liijfi.
— Bivša »Trutzburg«. Dne 15. t. m. je imela naša krajevna oi pnizr 'ija NSS v Celju svojo odborovo se,'o. in sicer prvič v bivši »Trutzburg« — sedaj »C. ljski dom«. Pred prehodom na dnevi d red je tajnik konstatiral z veseljem dejstvo, c'a je to naša hiša — v katero doslej nismo imeli vstopa, ozir. iz katere so nar ven n etali. To se je v dotičnem sejnem zapisniku za sponim poznejšim časom tudi j rinvjrno protokoli-ralo.
Trbovlje.
' —• Smrtna kosa. V Trbovljah je 14. t. m. umrla soproga našega tovariša Franja Cuk-jati. Pokojnici naj bo Jt hka domača gruda, našemu tovarišu in preostalim aaše iskreno sožalje.
Kranf.
— Gasilci in prija el ji gasilcev pozor! Prost. gas. in reš. dru.Mv.) v Kninju priredi v nedeljo 1. februirja olj 4. uii pop. v vseh dvoranah Nar. doma svojo obirajho pred-l>ustno veselico pod nnslovoni:	»Veliki gasilski ples«. Odličao sodeiovt nje orkestra in pevskega zbora »Nar. čitalnice« ter tanibu-raškefja zbora »3ratftvo< jamči uajvečjl užitek in zabavo.
Novo mesto.
— Občinski odbor v Novem mestu ja
na svoji seji, dne 14. t. m. obravnaval poročilo o reviziji občinskega gospodarstva v letih 1913 do 1923. Revizijo so izvršili štirje odborniki in sicer gg. Perko in Košak, ki pripadata SLS o gospodarstvu z mestno imo-viuo ter tov. Uderman in Meršol, ki pripadata Zvezi dela in reda v zadevi aproviza-cije in vodarine. Poročilo o gospodarstvu z mestno imovino je podal g. Perko. Izvajal je obširno in navedel podrobno toliko ne-dostatkov, da nam prostor in čas ne dopuščata, da bi jih mogli v našem listu zaporedno omeniti. O aprovizaciji je poročal naš tovariš Uderman. Izvajal je, da je bilo treba aiprovizacijo kot posebno panogo ločiti od drugih panog občinskega gospodarstva v Novem mestu pa je bila z drugimi panogami tako tesno vezana da njenega posebnega značaja niti ne poznamo. Z obširno bilanco mestnega gospodarstva 'je dokazal, da /je vrgla aprovizacija v vseh letih njenega obstanka občini 549.711.73 K čistega dobička. Občina bi marala vrniti dobiček najrevnejšim slojem mestnega prebivalstva, ki so v najtežjjih časih po vinarjih znosili skupaj to ogromno vsoto. Občinska* uprava je pa s lem čistim dobičkom pokrivala druge svoje potrebščine, za kar absolutno ni bila upravičena. Vse doklade na direktne davke v navedenih letih so znašale le 41(5.890.06 K, loraj daleko manj, kakor znaša čisti dobiček iz aprovizacije. Aprovizacija toraj ni bila aprovizacija. a m pa]; le sredstvo, da se prevale občinska bremena od pridobitnih in posedujočih slojev na itak že dosti revne šibkejše sloje. Z drastičnimi izgledi je do-kazal poročevalec, kako cinično je občinska uprava prikrivala prizadetim revnim slojem svoje gospodarstvo z aprovizacija. Omenil je tudi, da je odločujoča večina občinskega
odbora votirala in izplačala leta 1923. takratnemu' županu nagradi) v znesku 10.000 kron ter s tem popravila kolikor ,toliko ukrep pokrajinske uprave, s katerim se je županu naložila globa 4200 K in uradna revizija na njegove stroške. Dober tek so morali'imeti oni, ki so grajo višje oblasti tako honorirali — saj so vedeli zakai —, nič manj občudovanja vredna pa je bila naklonjenost bivšega g. župana da je to nagrado izvirajočo iz žepov revnih mestnih slojev milostno sprejel. — Poročilo odbornika Meršolu je sestavljeno iz knjige o vodarini. Številke same na sebi so sicer suhoparne, kar pa izhaja iz njih, je tako pomembno, da se ni> sme prezreti. Dokazano je, da so nosili najemniki večje breme, kakor hišni lastniki in da so prvi plačali le v letih 1920 do 1921 52.000 K preveč, da so posamezni najemniki v primeri s hišnimi lastniki plačali tudi desetkrat toliko vodarine, kakor lastniki, da se je v letih 1920 in 1921 neopravičeno pobirala 20 odstotna oz. 40 odstotna vodarina in da se je nekaterim strankam, deloma lastnikom, deloma najemnikom opuščeno plačevanje vodarine bodisi spregledalo, bodisi dopustilo, da so manj plačali, kakor je nanje pripadalo. Efekt takega pobiranja vodarine je na kratko ta, da je vodovod sedaj obremenjen z 313.000 K dolga, vrhutega pa še na vseh koncih in krajih razdrapan.— Proti vsebini navedenih poročil ni bilo od nobene strani ugovorov. Koncu teh poročil je stavil odbornik Meršol še predlog, da naj se poročila predlože pokrajinski oblasti, ki naj poročila prouči in ukrene, kar bi se ji zdelo umestno. Po kratkem posvetovanju je dal g. župan predlog na glasovanje. Zanj je glasovalo od navzočih 21 odbornikov in je bil torej sprejet.
Zanimivosti.
Štiri leta v deiell večnega ledu.
6^
Pred tedni je končala peta Kasmusse-nova ekspedicija v polarne kraje, ki je trajala štiri leta. Knut Rasmussen Jsi jo je organiziral in ki je imel pri njej znanstveno važen delež, se je vrnil po prekoračenju sedemdesettisoč kilometrov. Na tej dolgi poti se je Knutu Rasmussenu posrečilo konečno najti, ugotoviti in pokopati ostanke slavne Franklinove ekspedicije, ki je v bojih z ledom poginila 1. 1847.
V septembru 1921 je Knut Rasmussen na palubi ladje Roi des Mers« zapustil pristanišče Gothad v južni Gronski in dosegel s svojimi sodelavci v bližini Lyon In-leda osamelo ozemlje, ki ga je krstil »Otok Dsncev« in kjer je prezimoval.
Spomladi so se vodilni udeleženci ekspedicije razdelili. Peter Frenchen je šel raziskovat otok, Baffinovo ozemlje in Gron-sko. V tej je odkril doslej nepoznane običaje Eskimov. Therkel Mathiasen je prepotoval Baffinovo ozemlje in se vrnil čez Labrador, med tem, ko je Helge Banksted zbi-
ral narodopisne dokumente ob arktiškem obrežju Kanade in Aljaske od Beringovega morja do Sibirije. Knut Rasmussen pa je takoj ntstopil svojo pot 40 tisoč milj z svojim vernim Eskimom Milkem in Eskimovko Aranlungnak, prvo E9kimovko, ki se Je udeležila take ekspedicije.
Prvi cilj velikega potovalca v polarnih krajih je bil točno ugotoviti izvor Eskimov in njihova prvotna selišča, o katerih so se mnenja učenjakov silno razlikovala.
Z seboj je vzel le malo zaloge: izvzem-ši tobaka in kave, kar ima tam Vlato ceno. Odločil se je živeti kot domačini od mesa tulnjev in rib. Podal se je na pot preko dežele kralja Viljema in Čez Gentski otok v Kanadi. Po velikih težavah se mu je po 4 letih posrečilo najti zibeljko Eskimov v Barren-Grondsu in od tu zasledovali vse smeri njihovega razširjanja in obnavljati
vse zveze, obstoječe med posameznimi 10-dovi, in to na podlagi pridobljenih narodopisnih, arheoloških, zooloških in botaničnih dokumentov, katerih število se ceni nad 20 tisoč komadov in na podlagi zaznamb ppsmi, običajev in narodnih legend.
Čeprav se je naučil govorice rodov, se Jim je bilo vendar le težko približati. Eskimi iz Severne Kanade in Aljaske, so rau pri njegovem prihodu zastavili pot, oboroženi do zob. Zamogel se jim je približati le na ta način, da je odložil vse svoje orožje in šel naprej z dvignjenimi rokami.
Mnogokrat se je še moral braniti proti napadom in zvijačam. Vse žene so Sle proti njemu v mnogo obetajoči pantomimi, nenadoma pa so jih naskočili možje, hoteč jih pomoriti Se-le pozneje je zvedel -joinen takšnega počenjanja. Eskimi namreč pomore skoro vse deklice, ko se narode. Zato je med rodovi ugrabljanje Sabink na dnevnem redu. Ženski čar je najboljši način prevare in napada na sovražnika.
Zanimivo je, da poleg amerikaniziranih Eskimov, ki govore angleško in ki so veliki bogatini z velikimi dohodki, živijo njihovi revni bratje tako, kakor so živeli pred šest tisoč letL
Tako je to na Herschel-Islandu in na najoddaljenejših mejah Kanade in Alaske. Tam žive Eskimi v notranjosti dežele ln vzdržujejo zvezo z obrežjem s takozvanlmi ženskimi čolni. Drugi zopet žive ob lierin-govi ožini kakor trogloditi ter imajo svoja selišča prilepljena na skale kakor lastovičja gnezda. Dalje na jugu ima doslej 'leznani rod čudne obrede in nosi maske, ki so pravcato umetniško delo.
Sen Knuta Rasmussena je bil, dokončati raziskovanja skozi severno vzhodno pasažo in pronikniti v Sibirijo, vendar so ga boljševiki v Nomu poučili, da je veda trotova vrsta lova na sovjetsko ozemlje. Poto-valec se je moral ukloniti in se zadovoljiti z svojimi dosedanjimi uspehi. Bil je ravnokar pozvan od kanadske vlade, da bi odpotoval prihodnje leto v februarju v Kanado ter izdelal načrt za izboljšanje življenjskih pogojev eskimovskih rodov, kakor se poroča iz Kodanja, je fakulteta matematičnih In prirodnih ved Kurtu Rasmussenu podelila častni doktorat filozofije v priznanje me-govega dela.
Berač je prišel v neko hišo beračit, pa ni imel sreče in ni dobil ničesar. Gospej, V’ ga je hotela bree daru odsloviti reč'-»Gospa, če mi ne daste vsaj enega dinarja, bom naredil nekaj, česar dosedaj še nisem nikdar naredil«. Gospa se Je prestrašila, mu dala dinar in vprašala kaj bi naredil. »Delat bi šel«, ji je odgovoril.
Mladinski vestnih.
»Bratstvo« ua Lokali priredi v nedeljo, dne 25. jan. 1925 v gostilni Robavs na Lokah veselico. Spored: godba, ples, šaljiva pošta i. di-. Vstopnina 5 Din. Svira tainbu-raški zbor tuk. »Bratstva«. Začetek ob 4. uri popoldne. Ker je to uaša prva prireditev, se vabi vsa sosednja bratska društva, da se prireditve v čimvečjem številu udeleže. — Odbor.
»Bratstvo« v Kranju je imelo v soboto 17. januarja prvo plesno čajanko, katera je uspela v vsakem oziru izborno. Vsi obiskovalci so bili postreženi s čajem in pecivom ter se res bratsko zabavali med prepevanjem naših pesmi, šaljivo pošto in plesom. Da je čajanka v vsakem oziru krasno uspela, je velika zasluga prirediteljev in pa darovalcev za podarjeno pecivo, predvsem br. Oblaka, Zupana in Kluna in vseh sester, ki so neumorno sodelovale. Prisrčna hvala gre tudi ge. Jakofčič, ki je prispevala čajanki s posebnim pecivom. Bratje in sestre, le tako naprej, kajti le, ako bomo složni in delavni ter gojili res pravo bratsko izobraževalno delo, bomo dosegli cilje, katere si je začrtalo naše Bratstvo«.
Taborniki.
TABORNIŠKI RED.
6. UDRU2ENJE.
Vsi slovenski taborniki-gozdovniki Bku-paj tvorijo Združenje. To je avtonomna, samoupravna organizacija, ki jo vodi m upravlja načelstvo Združenja.
7. Načelstvo Združenja.
Sestoji iz staroste, podstaroste, načelnika, podnačelnice, tajnika, poročevalca, blagajnika in 5 članov načelstva in 5 namestnikov ter 3 preglednikov.
Starosta reprezentira Združenje na zunaj in pri uradih; vodi sestanke iu velike zbore Združenja. Nadzira z načelnikom posle tajništva, če je starosta zadržan oz. odsoten, ga zastopa podstarosta.
Tajnik je svetovalec načelnika iu posredovalec med rodovi in načelstvom Združenja. Vodi administrativno delo vse organizacije. Ima pa lahko več pomočnikov'.
Načelnik je tehnični voditelj Združenja. Dogovorno z ostalim načelstvom daje navodila in smernice vsemu pokretu.
Podnučelnira vodi dekliške rodove in v slučaju potrebe uadomestuje načelnike.
Poročevalec podaja načelstvu poročila o delovanju rodov, zadrug in žup. Skrbi za razširjenje ideje in pripravlja tla za ustanovitev novih organizacij.
Načelstvo se izvoli na letnem velikem zboru Združenja. Ima pravico sprejeti v odbor (kopirati) veščake v posameznih strokah. Poleg načelstva se lahko sestavi posvetovalni odbor, ki ga tvorijo delavci (nečlani) na polju telesne, duševne in nravstvene vzgoje, v kolikor se njihova stvom-Ijenja strinjajo s težnjami Združenja. Njihovo število ni omejeno.
8. ZBORI IN POSVETI.
Zbor tvorijo vsi taborniki gozdovnikov, nikakor pa ne novinci, ki še niso napravili taborniškega izpita. Ako se jih pa vseeno pripusti na zbor, nimajo glasovalne pravice in se lahko udeleže zbora le kot gostje. Zbore prireja rod, zadruga, župa ali pa Združenje. Na zborih rodu se napravljajo in završujejo izpiti, slovesne obljube, podaljšujejo se orlova peresa. Rodov svet je dolžan predložiti vsa tehtna in važna vprašanja, v kolikor niso pridržana višjim instancam v odločitev. Zborom rodu predseduje glavar. Rodov svet ali katerikoli njegov član je lahko vselej na odgovor pred zbor poklican.
Zbori rodu so Sole taborniškega življenja. Tu se razlaga in poučuje, vprašanje in odgovarja, pripoveduje in pojasnjuje. Bero se sestavki, primerni naši misli, posamezniki ali manjše skupine predvajajo svoje spretnosti in kažejo svoja dela, tu je ognjišče vse rodove zabave, godovniških plesov, iger in petja; vse življensko delo je osredotočeno okoli tabornega ognja na zborih.
Svet Združenja je sestanek članov načelstva Združenja, župnih načelnikov in poročevalcev ter odposlancev zadrug. Ta svet Združenja predlaga pravila, zakone, aestav-lja programe za veliki zbor Združenja, debatira se o skušnjah in nazorih posameznih funkcionarjev.
Veliki zbor vsega Združenja je preokoren za podrobne debate, zato ima bolj slavnosten značaj, je pregled dela v rodovih, letno zrcalo življenja v Združenju.
Doba iborovanj. Družina ima sestanek ah izlet vsaj enkrat na teden, rod ima vsakih 14 dni posvet, mesečno pa zbor. Zupa priredi zbor vsako leto. Po potrebi priredi zbor širše načelstvo župe, sestavljeno iz članov župnega načelstya in glavarjev posameznih rodov. Združenje ima zbor enkrat na leto. Veliki zbori rodu, župe, zadruge in Združenja se morajo razglasiti po brzoselu (če ga ni pa po tajniku) vsaj mesec dni po-preje (v taboru 3 dni).
Naroiajte „N<
k«.
HeKtosrafične aparate in zuitke, finrsne trakoue, oaijen m\i povoščeni papir
=== kupiš najceneje pri LUO. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6, i. nadstr., vrata 10.	=====
Wajiasttjeni morilec deklet.
iNajdražji Edvard,c dS in ga prime za roko, »sedaj že niti ne vem več, kolikrat se vam že moram zahvaliti za reSitev iz grozeče nevarnosti. Hoteli ste me obvarovati nevarnosti ter pri tem tvegali lastno življenje, vrli, plemeniti mož!«
Williain si je bil iz njegovega pripovedovanja docela na jasnem, v kaki nevarnosti »e je nahajal zvesti prijatelj.
»Danes ponoči jo doleti njena usodat reče zamolklo »umreti mora!«
»Toda ona mi je prizanesla1? pristavi Edvard.
Mož s krinko upre oči v tla.
>Da, to je storila, ali ona ve za mojo skrivnost. Pogin nam preti, če ta ženska ostane živa. Zato iikakega ugovora, najj-dražji mi prijatelj, sedaj gre za samoobrambo. Tereza Gardiner mora umreti!«
Edvard nič ne odvrne. Če se je mož s krinko enkrat za kaj odločil, potem je itak vsaka beseda zaman.
»Danes ponoči naj umre k ponovi grozni mož in se dvigne. Nocojšnjo noč mi Tereza Gardiner ni več vama!«
In tako potekajo počasi večerne ure. — Mož s krinko se je odločil, da tvega vse, čeprav mu Edvard na vso moč prigovarja, da naj se ne poda sam v vilo, ker so črnci brez dvoma pogumni in za vso sposobni ter bodo branili svojo gospodinjo do 7ad-njega diha.
Smehljaje odkloni tajinstveni mož Edvardovo ponudbo, da ga sme spremljati v vilo. — Ravnokar hoče oditi ',ia vrt, od tam pa preko ograje v sosednjo vilo, tedaj pa naglo vstopi v sobo mož s podmornice.
»Čemu motite?« ga neprijazno nagovori mož s krinko.
»Milostljivi gospod, dama iz sosedne vile se je ravnokar odpeljala z vozom v spremstvu dveh črncev. Opremljena je popolnoma za potovanje.«
Mož s krinko udari z nogo ob tla.
»Aha, potemtakem se vendarle boji. In sedaj niti za njo ne morem, ker se moram skrivati, da me ne prime policija. — Toda kljub temu Tereza Gardinčr vendarle ne uide svoji usodi, ker jo moram najti, kajti ona ve za mojo skrivnost.«
Grozeče dvigne stisnjeno pest. Kmalu pa se umiri ter pravi Edvardu:
»Idite z menoj, prijatelj moj, tudi mi moramo še danes ponoči oditi iz te vile. Pridite, da se posvetujeva, kaj naj vse ukreneva proti spletkam te vražje ženske.
Fod vsakim pogojem jo morava najti. Vi navidezno ugodite njenim zahtvam, tedij pa zapeljivo lahkoživko doseže moje jekleno bodalo, pri življenju ne sme ostati!«
Pod okriljem noči.
Doba vročih poletnih dni je pri kraju. Prebivalci glavnega angleškega mesta se vračajo s počitnic in oddiha v svoja stalna bivališča. Tudi Ellen se je s svojo mater)o že vrnila v London ter se zopet nastanila v Williamovi hiši. Bolezen njene matere se je čimbolj slabšala ter je morala često po več dni ostajati v postelji.
Policija ni obeh dam po njunem povratku v London niti najmanj nadlegovala, bodisi da Je imela sedaj opravka v drugih bolj važnih zadevah, bodisi da jo bila uver-jena, da je William Morris pobegnil v inozemstvo.
Ellen ni svojega zaročenca videla izza nj'egovega zadnjega obiska na Škotskem. Pač pa dobiva, odkar se je vrnila v London, prav pogosto pisma od njega, skoro vsak dan ji prinese postarni oskrbnik kako njegovo pismo. Od oskrbnika zve edinole da prinaša pisma ponoči nepoznan mu mož, ki jih pušča v vrtu na dogovorjenem mestu.
Na Elleninem angelsko tepem obrazu je danes opaziti naravnost blaženo smehljanje — saj1 se ima danes po dolgem presledku sestati s svojim Williamom. Zgodaj zjutraj je žo prinesel postarni oskrbnik Williamovo pismo naslednje kratke vsebine:
Moja draga Ellen!
Danes, dragica moja, se hočem 9estati s Tabo na kratek razgovor. Priti pa morem v hišo šele ponoči, še vedno leži sumnja na meni, vendar pa se nadejam, da bo zadeva, v kateri pada sum name, kmalu raz-jaSnjena. f
Ellen, ali mi zaupaš? Ali hočeš danes ponoči čakati name v salonu? Takoj po polnoči sem tamkaj!
Tvoj VVilliam.
Ellen sedaj nič več ne dvomi nad njegovo zvestobo, njeno ljubeče srce naravnost koprni po izvoljencu njenega srca, kateremu sedaj popolnoma zaupa. Nikdar ni skuSal zlorabiti njene ljubezni, dasi sta se na Škot-nkem večkrat sestala v tihi polnočni uri, Solze ji stopijo v njene lepe, modre oči, če se le zamisli, da se mora njen izvoljenec skrivati v kakem brlogu, kjer nima niti naj manjših udobnosti. Pa zopet ji uhajajo misli k njegovi čudodelni ladji, ki mu nudi var-
(Nadaljevanje.)	t
stvo in vsaktero razkošje. In ta misel vpliva pomirjevalno na njene razburjene živce.
Do večera sedi Ellen pri postelji matere, ki je vsied bolezni tako betežna, da niti z besedico ne omeni Wiiliana. Postarna dama je postala popolnoma brezbrižna napram svoji okolici in mrzel znoj oblije ubogo Ellen, če se le zmisli, da bi ji neizprosna smrt mogla odvzeti ljubljeno mater.
Ker je gospo Moris le redkokdaj objel blagodejen spanec, je zdravnik, eden naj-spretnejših londonskih doktorjev, ki je lečil bolnico, odredil lahke morfijeve injekcije, s čemur je bolnico na umeten način uspaval do jutra. Elleni je seveda to umetno uspavanje danes posebno dobrodošlo, sicer bi se mogla le nekaj minut odtrgati za razgovor s svojim zaročencem. Kajti mlada deklica je bila v svoji otroški ljubezni do matere tako vestna, da se ni nikdar za dalj časa odstranila od bolniške postelje svoje matere, četudi je poleg nje čuvala pri postelji zanesljiva bolniška strežnica.
Danes pa se dozdevno vleže Ellen zgodaj k počitku, vendar pa se zlekne le po divanu, da 8e nekoliko odpočijejo n.ioni utrujeni udje. V mislih pa še vedno le pri Williamu.
Konečno vendarle napoči težko pričakovani trenutek! Na steni je odbila polnoč. Ellen se takoj dvigne z divana ter se itri-pajočega srca poda v salon. V roki drži majhno svetilko, docela ovito v svileno .'deč' kasto tkanino, ki ji nudi le prav medlo razsvetljavo. Oh, ko bi mogla Ellen samo sebe videti pri tej razsvetljavi! V svetli svileni obleki ter z bujnimi po hrbtu plapuločijimi zlato rumenimi lasmi je Ellen bolj podobna pravljični vili kot živemu bitju, ki je prišla iz nepoznanih svetov osrečevat betežno človeštvo.
Tedaj se počasi odpro vrata salona. Pritajen vzklik začudenja zadoni Elleni na ušesa. Hitro postavi svetilko na mizico m plane proti vratom, v roke VVilliama, ki svojo lepo nevesto kar najbolj nežno privije k sebi ter vroče poljublja.
.»Konečno si zopet pri meni,« šepete Ellen, »ah — kako težko sem te pričakovala!«
William povede svojo zaročenko do divana ter se usede poleg nje.
»Kako je s teto?«
Prav v skrbeh sem za mater, njena brezbrižnost za vse, kar se godi okrog nje,
me navdaja naravnost z bojaznijo, da, večkrat se celo pripeti, da me več ae pozna.«
»Ne obupavaj, draga moja, teta bo že zopet okrevala; njena močna narava je že preje podobne napade premagala.«
»Oh, William, da bi se hotele tvoje besede uresničiti! Po dnevi in po noči nimam miru pred groznimi skrbmi.«
Oba obmolkneta; zato pa govore slajše medsebojni poljubi.
»William,< de črez nekaj časa Ellen ter se tesno privije k svojemu zaročencu, »povej mi, kako gre Bessy in Molly, mladima soprogama tvojih tovarišev?«
»Srečni sta, Ellen, in to je tudi vse, kar vem!«
»Ah, naravnost zavidam ju!«
William nežno privije Ellen na svoja prsa.
»Kmalu bosta morda onidve tebe zavidali, dragica moja. Bodi uverjena, da tvoja sreča ne bo nič manjša. Najudanejša ljubezen naj ti bo celo tvoje življenje v nagrado, da hočeš postati moja ter me povsod spremljati; saj *to menda hočeš?«
»Kamorkoli želiš, William, v trpljenje, v smrt, vse prenesem z veseljem, da imam le tebe!«
»Ellen, moja ljubljena Ellen!«
>William, povej mi, kje se sedaj skrivaš; pa ne da moraš morda mnogo pomanjkanja pretrpeti?«
VVilliam ji prijazno smehljajoč odvrne: »Moja draga Ellen, živim v izobilju kot tl. ]{n nikdar tudi ne okusiš pomanjkanja, to bodi moja skrb! Tvoje življenje bo preje podobno življenju kraljice kot pa da bi imela pogrešati le najmanjšo udobnost!«
»Ampak povej mi vendar, William, kje se skrivaš? Saj veš, da je tvoja skrivnost obenem moja skrivnost.«
»Gotovo, Ellen, in vse to tudi še zveš. Vedi torej, da imam ob cesti na zapadnem obrežju še eno hišo, ki je od zunaj docela priprosta, zato pa v notranjščini tembolj razkošno opremljena.«
»Na zapadnem obrežju?« se čudi Ellen. »Ali ni to v Whitechaplu, najbolj razupitem delu našega glavnega mesta?«
»Čisto pravilno, dragica, toda moral sem tamkaj večkrat bivati, ker imam pod oboki te hiše spravljeno svojo podmornico, ki od tamkaj na dnu Temze vsakokrat nevidno odplove na širno morje.«
v Ampak, William, zakaj si svojo skrivnost tako skrbno prikrival, ali ne sme nihče vedeti za obstoj te čudodelne ladje?«
»Ne, nikdo, Elleni Sam sem zgradil železno ladjo, ali naj morda drugi brez truda
tem
Priooroftmo t.MRo
Ljubija a, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Hojcenejši nekim
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavt-ga platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih pade, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, ■Solingen Škarij za priKro-jevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO
dosežejo to, kar sem jaz po večletnem, napornem delu izumil?«
»Če pa sedaj eden izmed posadke izda tvojo skrivnost?«
Z jasno donečim glasom odvrne Wil-liam:
»Tega se mi ni bati, Ellen, moji ljudje se dajo preje usmrtiti, kot da. bi le z besedico izdali mojo skrivnost!'.
Ellen obmolkne. Nikakor si ne more tolmačiti, kako/je mogoče, da bi Williamovi ljudje bili tako navezani na svojega zapo-vednika. Pa ne da za tem tiči nova skrivnost? Vendar pa ne mara dalje izpraševati.
»Kako si lepa!« prekine črez nekaj časa William za oba nekam mučen molk.
»Ne govori tako!« de Ellen proseče, »jaz sem tvoja Ellen, druzega nič!«
William jo nežno objame in poljubi.
»William,< prične Ellen tiho in beseda ji skoro zastane v grlu, '.ali mi nočeš pokazati tvojo hišo?«
On se nasmehne, rekoč:
,;Glej no, kako radovedna je moja ljubka izvoljenka. Da, Ellen, tudi to hišo boš videla, naletela boš ondi na Bessy in Molly, ampak sedaj še ne, srček moj; saj jo mogoče, da oblastvo na skrivaj opazuje vsak tvoj korak, ker sedaj z gotovostjo domneva, da se tupatam sestajaš z mano.«
»Prav imaš, VVilliam, potrpeti hočem k
»Ali te ni poli«ija nič več nadlegovala?« vpraša William .
»Ne, odkar sem se vrnila s Škotske, nisem ničesar opazila, da bi poizvedovali u tabo.«
»In baron Hardy?«
»Tudi njega nisem nit vet videla.«
VVilliam opazi, kako se je Ellen pri lem imenu ustrašila. Je pa oprezen dovolj, da z nobeno besedo več ne omeni tega imena; kajti če se le zmisli na tisto usodepolno noč, se mu že krči srce, skrivnosti tiste noči naj se nič več ne spravi v razgovor. Saj tudi Ellen nikdar z nobeno besedo ne omeni, da ji je nekoč prelomil zvestobo •— preteklost naj bo zapisana pozabljivosti!
»In kljub nevarnosti se hočeš sedaj ponoči napotiti proti svoji hiši ter se podati na cesto, kjer ti povsod preti nevarnost,« toži Ellen. »Zopet moraš v megleno noč, oh William, ostani vendar, saj te ne bo nihče iskal tukaj!«
»Ne, dragica moja, tudi jaz sem uver-Jen, da me ne bo nihče tukaj iskal, toda podnevi se ne maram podati v svojo hišo, zato moram že oditi od tebe pod okriljem tihe noči.«
»Preje bi bila naravnost v smrtnem strahu za tebe, toda sedaj že dalj časa ni ničesar več slišati o strašnem morilcu deklet, ki je poprej svoja grozodejstva izvrševal predvsem v Whitechaplu.«
VVilliam ničesar ne odvrne.
»Občutek imam, da se je strašni morilec skesal svojih dejanj.« nadaljuje Ellen tiho, »ali nisi tudi ti istega mišljenja, dragec?«
»Morda,« odvrne VVilliam oprezno.
Mlada deklica prav nič ne opazi VVillia-move zadrege, ter se mu nasloni na prsa. Saj je uboga Ellen sedaj tako sročna, tako brezmejno blažena.
Toda čas hitro poteka ter opominja VVilliama k odhodu. Nežno se izvije Elleni, ki pretaka britke solze, iz objema ter po prisrčnem slovesu odide iz salona — venkaj v megleno mokro noč.
Oh, če bi bil VVilliam vedel, kaj se bo zgodilo naslednji dan, ne bi bil odšel od Ellene!
Nevarno poznanstvo.
Po mnogih tesnih	skrbipolnih	urah, ki
jih je Ellen preživela	ob bolniški	posteiji
svoje matere, se je morala Ellen tupatam nekoliko odpočiti. Edino razvedrilo, ki ga je bila v teh težkih časih tembolj potrebna, je obstojalo v tem, da se je včasih s kočijo odpeljala v Hydepark, kjer se je eno do «ve uri izprehajala ter navžila svežega zraka. Seveda se je tekom izprehoda tudi za nekaj časa usedla na kako	klop ter se	udajala
sanjam o svoji bodoči	sreči.
Krasni Hydepark v tem letnem času že ni imel več tako velikega števila obiskovalčev, Četudi je toplo septembersko solnce naravnost zapeljivo vabilo meščane v prosto naravo. Vendar pa se je le malo število šetalcev izprehajalo počasnih korakov po sveže posutih potih v parku. Pač pa je Ellen že nekaj dni z »oliko pozornostjo motrila neznano ji mlado damo krasne zunanjosti, ki je šla vselej mimo nje, če se je nekoliko odpočila na klopi. No pa to se konečno Elleni ni zdelo nič posebnega, zlasti še ker se lepa tujka navidezno prav nič zmenila za njo. Tembolj pa je bila pozorna na njo Ellen zaradi njene naravnost očaru-joče lepote, njenih bohotnih kot oglje črnih las in temnomodrih oči.
Tistega dne, katerega se je ponoči sestala Ellen z Williamom, sedi mlada deklica zopet na klopi v parku. Vse je tiho in mirno okrog nje, solnce pošilja svoje tople Jesenske žarke z jasnega neba, v gorkem ozračju je videti gibanje tenke pajčevine, res krasen in vžitka polen septemberskl dan. Nehote se ozira Eilen okrog sebe po lepi tuji dami, če je morda ne zagleda kje iz daljave, toda zaman, nikjer ne opazi Sive duše.
Ellen se uda svojim sanjavostim, kt se naravno sučejo okrog njenega zaročenca. V duhu ga vidi na zagonetni ladji. Nova misel, ki se ji doslej še nikdar ni porodila, navda danes njeno dušo. Če se ladji pri vožnji pripeti nesreča; če se potopi, potem je VVilliam brezpogojno izgubljen. Nikdar več ga ne bo videla, da, niti vedela ne bo, kje je sklenil svoje življenje. Ta občutek bojazni vedno bolj narašča v njenem ljubečem srcu — že hoče vstati s klopj, kati osamelost v parku se ji zdi neznosna, kar naon krat pa zasliši korake, ki se počasi približujejo.	(
Eilen se ozre okrog sebe; naravnost presenečena je nad tem, kar vidi. Lepa mlada dama gre naravnost v smeri, kjer sedi ona. Njeni koraki so počasni ter napravljajo vtis, da se je težko odločila približati se lepi blondinki ter jo motiti v njenem raz-mišljevanju.
Sedaj je tik Ellene ter obstane pred njo.	s
»Dovolite, gospodična,« reče vljudno ter
pokaže na klop.
Vse pisalne, risalre fn šolske potreščine do* bite najceneje v papir* ni trgovini
Miroslav Bioic
Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
Glasbene instrumente In potrebščine
kupite najbolje ln najce-neneje J)ri M. MUŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova 6
Ellen se ljubeznivo prikloni in tuja dama se vsede poleg nje. Nekaj minut poteče v molku, četudi se njuni pogledi na skrivaj križajo. Ellen naravnost strmi nad čudodelno lepoto mlade dama, katera je po njeni sodbi komaj dvajset let stara.
»Danes je krasen dan,*- prične tujka nekam plaho.	•
Ellen pritrdi ter pristavi:
»Odsev kratkega poletja, ki bo pa naj-brže kmalu minul, potem pa nastopi dolga doba neprodirne megle.«
»In kljub temu se mi je London prilju bil,« odvrne tujka, »ljubše mi je to vor-mesto na mrzlem meglenem severu, koi kraji, kjer sem preživela svoja otroška leta. žgoče španske poljane k
Ellen pazno posluša njene besede. 1 epa tujka je torej španskega pokolenja, kar s« ji vsekakor nekam čudno zdi, iz barvo njenih temnomodrih oči bi bilo vsekakor sklepati, da izhaja iz enega na severu bivajočih plemen. — Hitro 'se sedaj ozre Ellen v damo, ki motri mlado deklico z nekam čudnim, skoro sovražnim pogledom, vsaj ta »Us dobi Ellen prvi hip. Vendar pa so takoj pomiri, češ, da se je morala zmotiti, ker se je medtem nič dobrega obetajoči pogleo mlade dame spremenil ▼ prikuplj:vo ljubez-njiv nasmeh.
(Nadaljevanje.)
Ljudska univerza.
I. zvezek
KARL OZWALD O potrebi socijalno - etične orijeatacije Cena 8.— Din.
II. zvezek
ALOJZIJA ŠTETJI Zaščita zanemarjene dece in mladine. Cena 8.— Din.
III. zvezek
DU. ALMA SODNIK O vzgoji deklet. Cena 3.— Din.
IV. zvezek
F. S. FINŽGAR O lepi knjigi. Ceua 3,— Din.
V. zvezek
DR. RADO KUŠEJ Cerkev v luči prava in etike. — Cena 5.— Din.
VI. zvezek
DR. METOD DOLENC
Kaj hoče moderno kazensko pravo. — Cena 5.— Din.
Zvezki se dobe v knjigarnah ali se pa pismeno naročajo pri Zadružni knjigarni, r. z. z o. z. v Ljubljani, poštni predal I.
KINO,IDEAL*
predvaja v četrtek 22., petek 23. in v soboto 24. januarja dramo
»Lutka Iz Konfekcije"
V glavni vlogi Henry Peters in Li!y Flohr. — Zanimivo posebno za ženski svet, ker se v tem filmu vidijo najnovejše toalete.
PREDNAZNAN1L0:
„Lady Hamilton”
z Liane Haid in Conrad Veidt.
Ogovomi urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij >Nove Pravdec
R**u*wna«rjri TnKMirTZv ram * J aRrzn&nonimK « m
Franc Szantner
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
špecijalist za ortopedlčna in anatomlSna obuvala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila.
Najboljši Skalni stroji
so edino
Josip Melincu
znamke
..'Grltzmr" In JtIIer“
KroJačica
FRANJA ŠEOA - BELE Ljubljana, Poljanski nasip 34, se priporoča cenjenim damam.
Pozor, kroja!!, šivilja, neSivilja i
Kaj tl koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vakem modelu ga dobiš na Željo ekspresno po poSti v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ul. 5.
Vsak mesec tečaji za krojače, šivilje in neSivIlje.
Večletno jamstvo. Delavnica za popravil o strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
L i u b I j a n a
blizu Preiernovcga spomenika za vodo.
ra ra ca en
S 6Ji	‘euefl^nll
)IAOiVNd3a
EBEB