DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326, Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo in soboto Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 10.	Sobota, 4. februarja 1933.	Leto Vlil.
Borba za 40 umi teden.
Konferenca v Ženevi je zavrnila predlog delavske skupine.
Na koncu dolge razprave na konferenci dela v Ženevi je stavila delavska skupina predlog, da je treba zahtevati, da se sklene mednarodna konvencija potom sporazuma za uvedbo 40 urnega delovnega tedna ob sedanjih delavskih plačah'. Proti temu predlogu je glasovalo 31 delegatov, za predlog pa le 21 delegatov, dočim se je 17 delegatov vzdržalo glasovanja. Za predlog delavske skupine so glasovali samo delavski delegati ter predstavniki švedske in španske vlade, toda večina vladnih zastopnikov se je vzdržala glasovanja.
Sprejeti predlog v svrho študiranja.
Predstavniki vlad Italije, Nemčije, Francije, Španije, Belgije, Holandije in! Čileja so predložili predlog, v katerem konferenca izjavlja, da je uvedba 10 urnega tedna eno sredstvo proti nezaposlenosti. V slučaju njega uvedbe je treba stremeti za tem, da se ohrani sedanji življenski standard delavcev. O tem se je treba dalje posvetovati. Ta Predlog je bil sprejet z 41 glasovi proti 31 in 7 delegatov ni glasovalo. Proti tej resoluciji je glasovala cela delodajalska skupina in angleški vladni delegat.
Delovni čas v poljedelstvu.
Glede tega vprašanja je delavska skupina takoj protestirala, ker se je poljedelstvo izvzelo iz ureditve delovnega časa. Vnela se je o tem dolga razprava, v kateri se je v i*a-ptej sklenilo, da je konferenca razpravljala tudi o temi vprašanju. Predlog delavske skupine, ki je bil vložen na upravni odbor, zahteva, a. ta uvede čimprej organizacijo poizvedb o delovnem časui v kmetij-z namenom1, da se čimprej sk Tie Mednarodni sporazum o delovnem času v poljedelstvu.
Izbegavanje stvarnega sklepa.
Ostrost krize zahteva hitro rešitev. Nezaposleni delavci čakajo na zaposlitev. Zanje se more napraviti
prostora v racionaliziranih delavnicah samo, ce se skrajša delovni čas. Toda v Ženevi po stari navadi odlagajo stvarne rešitve. Tam se na Platonski način sprejme zdravo načelo. Toda od takih, sklepov nima nihče nič. Najprej se prično dolgotrajne Študije in razgovori in nikdar se ne vc, ali bo sploh in kdaj kaj stvarnega sklenjenega. Tako je bilo storjeno tudi na tej konferenci glede vPraŠanja skrajšanja delovnega časa. Načelo je sprejeto, ali sedaj je Potrebno, da se študira vprašanje in pogaja o njem. Realno življenje Pa gre med tem svojo pot, gospodarstvo razpada, število nezaposlenih narašča. Nihče se ne zaveda odgovornosti za končni izid slepega Puščanja, da kriza bolj in bolj narašča.
**ova francoska vlada
Daladier sestavil vlado.
N°va francoska vlada je samo oeina i sprememb a Boncourjeve vlade predsednik je Daladier, zunanjo politiko pa vodi Boncour. Levičar-sko-mescanski vladi prorokujejo desničarske stranke kratko življenje.
Socijalisti so bili pripravljeni vstopiti v vlado s pridržki, da se vpo-števa njih predloge, toda. Daladier
Nemški državni zbor in pruska zbornica razpuščena.
Volitev 5. marca t. I. — Hitler napoveduje neizprosen boj
marksizmu.
Ker vlada ni mogla dobiti parlamentarne večine, je sklenila, da razpusti državni zbor ter je izdala dne 1. februarja tozadevno naredbo. Obenem je izdal Hitler oklic, v katerem napoveduje dve štiriletnici gospodarskega načrta, s katerima bo »rešil delavca in kmeta«. (Kako bo rešil, pove pogodba s fevdalci in bankirji!)
Borba proti marksizmu.
Hitlerjeva vlada je pričela ofenzivo proti marksizmu. Policija je prepovedala vse shode na prostem1. Prepovedala je tudi veliko prireditev »Berlin ostane rdeč«, katero so nameravali prirediti prihodnje dni socijalisti skupno s strokovnimi organizacijami in železno fronto.
V komunističnih strankinih lokalih so bile izvedene hišne preiskave. Policija ie zasedla tudi dom. Karla Liebknechta.
V Berlinu, kakor tudi v številnih industrijskih krajih po ostali Nemčiji, je prišlo do hudih izgredov, pri katerih je bilo več oseb ubitih in hudo ranjenih.
Nesramnost Hitlerjevega oklica.
Hitler je izdal ob razpustu parlamenta oklic, ki so ga podpisali tudi oni, ki ga vodijo na vajetih, kakor Papen, Neurath in drugi grofi in posluge »gosposkega kluba«.
V tem oklicu pravi, »da so stranke marksizma in njih trabanti imeli štirinajst let časa, da bi bili pokazali, kaj znajo. Konec je razvalina. Torej, nemški narod, sedaj daj nam štiri leta časa, potem pa presojaj in sodi!«
Take besede moramo nazvati vrhunec demagogije in laži, ki bije resnici v obraz.
Predrzna nesramnost je, če se upa kdo trditi, da so današnje razmere sad povojnega dela. Vzrok današnjih razmer so prav tisti grofi, bankirji in fevdalci, ki jih danes Hitler zopet usiljuje narodu. Ti in Viljem' so povzročili vojno, ti in mednarodni kapitalizem pa tudi po svetovni vojni navija svoj izkoriščeval-ni vijak in izžema narode. Današnje razsulo je povzročilo nadaljevanje tistega gospodarstva, ki ga je pričela vojna. Grofi, fevdalci, nemški in mednarodni bankirji pa to delo danes nadaljujejo in zahtevajo, da se eksploatacija izvrši do konca:
V kolikor je imela socijalna demokracija v Nemčiji vpliva na zakonodajo, je skrbela za demokracijo v ustavi in za socijalno politiko. In kdo je bil tisti, ki se je uprl temu delu? Ali ni bil dr. Schacht, težka industrija, fevdalci in junkerji, tudi
Papen, to so člani »gosposkega kluba«, kateremu služi Hitler, ki so direktno in indirektno preprečili socijalno politiko, zahtevali zniževanje delavskih plač ter znižanje podpor za nezaposlene. Vse to zlo, ki je sledilo, je dolga veriga1 tega kapitalističnega profitarskega gospodarstva, ker kapitalizem, oziroma kapitalisti niso hoteli in še danes nočejo priznati narodu pravic do soodločeva-nja in življenja.
Kaj je krivo današnjih razvalin! Odgovoren je tisti, to mora biti razumljivo za vsakega normalnega človeka, ki diktira, ki preprečuje razvoj in ureditev normalnega življenja, pa naj bo to potem politični ali gospodarski faktor.
Vojna, deflacija, verižništvo, kraja delavskih plač in pravice do življenja dokazujejo, da je Hitlerjeva izjava eklatanten zgled — demagogije.
Upamo pa, da nemški narod' ne bo nasedel taki očividni neresnici, ki spada v špelunko, ne pa v politično emmcijacijo, ki ji pravijo — manifest.
Ce operira privilegirana gospoda s takimi argumenti, ni prav nič čudnega, če se pojavljajo po vsej Nemčiji razburjenja in nemiri, protesti in demonstracije.
Nove volitve v Nemčiji.
Obnovljena hareburška nacionalna koncentracija ni imela večine v državnem zboru. Zato se je odločila, da je treba izvesti nove volitve za pruski deželni zbor in za državni zbor. Hitler je izposloval pri predsedniku Hindenburgu pooblastilo, da sme razpustiti državni in deželni zbor. Volitve se bodo izvršile obenem 5. marca. Hitler računa, da bo v naglici pridobil mnogo novih glasov ter postal s tem močnejša parlamentarna stranka, ki bo lahko zahtevala rekonstrukcijo vlade v škodo Hugenbergovih nemških nacional-cev, ki imajo sedaj vsa vplivnejša gospodarska ministrstva!.
Hitler je doslej dobival prirastek iz meščanskih strank, razen ceirtru-ma, ničesar mu pa niso odstopile delavske stranke. In prav Hugenber-gu je Hitler najopasnejši konkurent, zato se pa Hugenberg ne ogreva za volitve.
Težko pa je prerokovati že vnaprej, ali so računi Hitlerja pravilni ali ne. Običajno je sicer, da se ob takih preobratih javnost nagiblje na stran »triuinfatorja«, toda Hitlerjev »triumf« ni zmaga političnih! gesel, marveč le zmaga kupljenega orodja. Od tega spoznanja je odvisno, kako bo volil nemški narod.
Japonska izstopi iz DruStva narodov.
Ker j! velesile ne priznajo ugrabljene Mandžurije.
Japonska pripravlja ultimativni predlog za Društvo narodov. S tem svojim sklepom: ugotovi .laponska, da je nje akcija v Mandžuriji bila le defenzivnega značaja; dalje, da je bila
njih predlogov ni sprejel. Zahteve socijalistov so one, ki jih postavlja delavska internacionala, kakor: 40-urni delovni teden, znižanje vojnih kreditov, razorožitev, delavska socijalna politika.
proglasitev neodvisnosti Mandžurije izvršena na zahtevo naroda, ter končno, da tvori neodvisna Mandžurija dovršeno dejstvo, ki se ne da več izpremeniti. Od teh ugotovitev Japonska ne bo odstopila. Če Društvo narodov sklepa ne bi sprejelo na znanje, Japonska izstopi iz; Društva narodov.
Sirite naS list!
Kancler Hitler.
Novi nemški kancler Adolf Hitler je postal kancler po zaslugi intrig gosposkega kluba, to je bankirjev, težke industrije in aristokratskih fevdalcev. Ti so najprej podprli Hitlerjevo gibanje z denarjem in moralno, potem so uisurpirali državno oblast potom Papena in Schlei-chlerja, vse v soglasju s predsednikom Hindenburgom!, ki se je s teni' vmešal očitno v politiko v interesu kapitalizma in fevdalizma že takrat, ko je očital kanclerju drju Briiningu in ministru socialne politike drju Stegenvaldu, da vodita »boljševiško« politiko, čeprav sta oba strumna meščanska politika in pristaša cen-trurna. V dobi večmesečnih intrig proti parlamentarni demokraciji sta končno težka industrija in pa ban-karstvo povedali Hitlerju! ponovno, da ga bodo ti kapitalisti podpirali samo takrat, če izpremeni svojo politiko in opusti »socialni« program. Nacionalizem, imperializem, diktaturo kapitala pa sprejemajo, ker so le ti elementi sposobni, da vladajo v Nemčiji in napravijo iz nje »tretjo mogočno državo«. Kaj je hotel Hitler v tej zadregi? Dasi je bil naperjen ves njegov boj proti delavstvu, imenoma proti socialistom1 in komunistom, je moral, če je hotel voditi uspešen boj proti delavstvu, poudarjati tudi socialna vprašanja in se zavzemati navidez zanje. Po novi obljubi, ki jo je dal fevdalcem in bankirjem, je pa te dolžnosti in potrebe oproščen ter je tudi na prvi seji nove vlade rekel, da hoče voditi svojo politiko sicer ustavno, zahteval pa bo. da mu da državni zbor posebna pooblastila. Hitlerjeva vlada ima namen, napraviti socialni mir v Nemčiji, voditi zunanjo politiko v intencijah, ki so jih zagovarjale zadnje nemške vlade itd!. Pod1 socialni mir razume Hitler svoj prvotni programi: ovirati delavstvo, da se bori za svojo eksistenco in proti političnim in socialnim krivicam.
Poročilo o prvi seji vlade, ki je bila v pondeljek, dne 30. januarja t. 1., tudi ugotavlja, da se je dbseglo po razgovoru o Hitlerjevem' programu glede načel popolno soglasje.
V	vladi so jako močno zastopani nemški nacionalci Hugenbergove stranke, kar pomeni, da so gospodje
v	»gosposkem: klubu« dali Hitlerju le podrejeno vlogo.
Inozemstvo je sprejelo Hitlerja brez presenečenja, brez ogorčenja. Večina glasov je edina v temi, da Hitler ni verziran politik, marveč le politični hazardist, da ne rabimo ža-ljivejših izrazov, s katerimi ga imenuje inozemsko časopisje. Celo Italija je razočarana, češ, da je izdal fašistična načela.
Ni pa to glavno, kdo in kaj je Hitler, glavno je, kdo je za njim, kdo ga izrablja in v kakšne namene. O tem pa danes ni več dvoma in smo to že spredaj označili.
Kaj čuda, če se nemško delavstvo kakor ves mednarodni proletariat zaveda tega pomena? Kaj čudno, če se hoče nemško delavstvo braniti proti brezpravnosti, ki grozi, in če bo moralo porabljati najskrajnejše pomočke, če bo hotelo par tisoč fevdalcev, industrijcev in bankirjev postaviti delavski razred izven ustave, izven zakona v sedanjih razmerah, ko je ob sedanji krizi in nezaposlenosti najskrajnejši čas, da se urede družabne razmere socialno pravično. Kako naj delavstvo pušča, da se naj nadaljuje politika, ki je spravila ob delo in kruh že sedem1 milijonov delavcev, da jih spra-
vi	morda še sedem ? Vnebovpijoča krivica bi bila to!
Zaraditega so imele delavske stranke in strokovne organizacije svoja posvetovanja, da zberejo vse svoje sile v obrambo svojih dosedanjih političnih in socialnih pravic. Poudarjala se je pa na teh sejah prav posebna opreznost glede dobe, taktike in pomočkov za to borbo, ker eno slabost ima sedanji režim, da velja zanj ustava in zakoni. Čim bi to kršil, bi rabil nasilstvo in obramba proti nasilstvu je naravno utemeljena.
Kupna moi zaslužka rudarja v Nemčiji.
Qb priliki mezdne razprave za rudarje državnih rudnikov v Sarajevu dne 14. jan. t. 1. je prišlo do debate o kupni moči zaslužka našega rudarja kopača v primeru s kupno močjo zaslužka rudarja kopača v Nemčiji. Od strani zastopnika uprave drž. rudnikov se je zatrjevalo, da bo najbrž kupna moč zaslužka rudarja drž. rudnikov odgovarjala kupni moči zaslužka nemškega rudarja v Porurju, čemur je zastopnik Z. R. J. odtočno oporekal.
Da se to za obe strani točno in objektivno ugotovi, se je obrnilo vodstvo Z. R. J. na vodstvo Zveze rudarjev Nemčije za pojasnilo in dobilo sledeči odgovor:
V	Porurju je znašal brutto zaslužek rudarja kopača v mesecu oktobru 1932 na storjeni šiht 7.96 M. Za ta denar je lahko kupil sledečo množino raznih živil:
15.90 kg belega kruha	.	. a	kg	0.50 M
22.70 kg črnega kruha	.	. a	kg	0.35 M
19.00 kg pšenične moke št. 0	a	kg	0.42	M
19.90 kg krušne moke . .	a	kg	0.40	M
6.60 kg govejega mesa .	a	kg	1.20	M
6.10 kg svinjine sveže . .	a	kg	1.30	M
8.00 kg svinjske masti .	a	kg	1.—	M
133.00 kg krompirja ...	a	kg	0.06	M
36 lit. mleka.............a lit. 0.22 M
Cene nekaterim vrstam manu-fakturnega blaga so sledeče:
1 m belega platna . .	od	0.45	do	0.63 M
1 m čistega lan. platna	od	3.25	do	3.80 M
1 m napol lan. platna.............. 1.25 M
1 m molino (rj. platno) od 0.28 do 0.36 M 1 m čistega kamgarna
srednja kakovost od 5.45 do 7.50 M najboljša kakovost . . .	13.75 M
Iz teh navedenih cen je dovolj jasno razvidno, da zaostaja kupna moč zaslužka našega rudarja, in to predvsem rudarja drž. rudnikov, daleč za kupno močjo nemškega rudarja v Porurju. Podrobno primerjavo si pa sedaj lahko vsak naš rudar napravi, če primerja svoi zaslužek z našimi cenami in zgoraj navedeno količino življemskih potrebščin.
Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, stori takoj svojo dolžnosti
Doma in
Bolgarski poslanik v Beograda za zbližanje Jugoslavije in Bolgarije.
Novi bolgarski poslanik Jurij Kjose Ivanov v Beogradu je izjavil' časnikarjem, da vodi bolgarska vlada politiko miru in sporazuma zlasti tudi s sosedi. Želi, da se izgladijo nasprotja med obema državama. To zahtevajo skupni interesi. Novi poslanik hoče delovati v tem smislu. —
»Otroci in babe« naj molče v hiši.« Tako so nas vzgajali nekoč, ko je človek postal dovolj star ali pa so mu življenskc razmere omogočile, da je postal neodvisen od svojega »gospodarja«, očeta ali karkoli že. Danes se nam zdi taka vzgoja, ali tak duševni teror neuinljiv, ker imamo modernejše nazore o vzgoji in družabnem življenju. V veliki meri je bila ta vzgoja kriva, da se je človeška družba tako polagoma razvijala, da jo je trla tisočletja tema in reakcija. Razvijala se tudi ni znanost in ne umetnost in da se je današnji družabni red razvil v tej smeri, je kriva vzgoja »drži jezik za zobmi«. Kako bi se naj bili ljudje uživeli v praktično življenje, če niso smeli povedati svojih nazorov, morda svojih zdravih naprednih idej? Vse je moralo zamreti v rodovih, če je bilo pametno ali ne, in fatalistično je prejemal rod za rodom za stari plug in rohnel nad svojimi podložniki, molči! Ta vzgoja je rodila svoje najlepše sadove v srednjem veku, ko sta plemstvo in cerkev skupno in v svojem interesu gojila tako vzgojo, katere posledice občutimo še danes prav bridko. Člane družine, člane družbe je treba vzgajati v interesu družbe in razvoja. O vseh praktičnih vprašanjih je treba razpravljati z njim, razmotrivati z njim o njegovih idejah in upoštevati, kar je dobrega in zdravega. Človek ne postane šele član družbe, ko prevzame odgovornost zase, za rodbino ali za karkoli že, ta nesrečni človek postane sodelujoči član družbe takoj, ko začne sam misliti, sam delati in če v rodbini ne sodeluje ali ne sme sodelovati po svoji najboljši pameti, je družbi suha veja, ki ovira razvoj. To pa je duhovna in gospodarska škoda.
Smešno utemeljevanje podražitve kruha. V »Slov. Narodu« nekdo pojasnjuje, da sedanji podražitvi kruha ni vzrok špekulacija trgovcev ali mlinarjev. Takole pravi:	trgovci
sploh niso vedeli, da so žitnice prazne. Lani se je pridelalo malo žita in še tisto je bilo slabo. Podra-ženju je vzrok pomanjkanje žita in pa nove davščine. Nekateri kmeti še imajo žito, pa ga poceni ne morejo prodati. In tako imamo draginjo, ki bi se odpravila samo z znižanjem uvozne carine. — Smešno je trditi, da statistika ni vedela, koliko žita je v državi. To bi bilo jako žalostno
po svetu.
znamenje za gospodarstvo prizade-tih — družb. Natančno so vedeli. Ali znižane carine ne marajo, ker bi potem lahko uvažali žito po smešno nizkih cenah. In sedaj znižati carino, ko imamo že v par miesecih novo žetev, bi bilo — gospodarstvu škodljivo. Neverjetno je tudi, da so zaloge žita izčrpane. Vsako leto so še poročali ob novi žetvi, da je starega žita 50 do 60 tisoč vagonov za izvoz, in ker ni bilo izvoženo, se s ceno ne more preveč popustiti. To novico tudi za letos pričakujemo. Kar je v listu resničnega v tej zadevi, bo najbrže samo to, da podražitev kruha zmanjšuje konzum in ustvarja še večjo bedo.
175 letnica rojstva Valentina Vodnika. Valentin Vodnik je bil rojen 3. februarja 1758 v Zgornji Šiški pri Ljubljani (pri Žibertu ali Kamniti mizi). Postal je frančiškan ter je prvi pisal pesmi in pratiko v razmeroma čistem jeziku. Politično so ga preganjali zlasti v Avstriji, ker je preveč pozdravljal Francoze po okupaciji Ilirije.
50 dinarski kovanci vsebujejo 750 tisočink srebra in 250 tisočink bakra.
Na čigav račun sanirajo krizo.
Konferenc o krizah in o pomočkih zoper krizo in nezaposlenost se podjetniki radi udeležujejo in tam kimajo, da je rešitev tega in onega vprašanja potrebna. Samo tako naglo to ne gre, pravijo. Doma pa rešujejo ta vprašanja radikalno in drugače, kakor govore v Ženevi ali v Londonu. Prav te dni je imela Zveza predilnic v Lancashiru na Angleškem občni zbor. Predsednik Orr je naznanil temeljito reorganizacijo tekstilne industrije. V najkrajšem času se zapro vse tovarne, ki ne donašajo dovolj dobička, obratovati bodo smele le tovarne, ki donašajo dovolj dobička. — S tem ukrepom je gospodarska kriza rešena. In delavstvo?
Tihotapstvo orožja na Ogrsko.
Intervencija velesil, ki se je izvedla po objavi poročila o tihotapstvu orožja skozi Avstrijo na Madžarsko v so-cijalnodemokratičnem tisku, je povzročila opravičevanja in tajenja. V Rimu pravijo, kaj nas to briga, če privatna firma prodaja orožje Madžarski. V Avstriji izpočetka niso hoteli nič vedeti o orožju, ki je prišlo v Hirtenberg. A končno stvari ni bilo mogoče utajiti in so oblasti obljubile, da pošljejo orožje, ki se še nahaja v Mirtenbergu, nazaj v Italijo. — Kakor kaže ta dogodek, vse države prav »iskreno« spoštujejo mednarodne dogovore.
Zaposlenje tujcev na Čehoslova-škem. Minister socialne politike na Čehoslovaškem, soc. dem. dr. Czech, je poročal v proračunskem odboru, da je bilo ob zadnjem5 ljudskem
štetju 1. decembra 1930 zaposlenih na čehoslovaškem 255.533 inozem-cev. Nasprotno pa je živelo ob tem času v evropskih državah 632.721 čehoslovaških državljanov. Tako v Nemčiji 283.121, v Avstriji 175.000, v Franciji 65.000, celo na Ogrskem 15.000 itd. Minister priporoča za-raditega, da se naj tujcev ne preganja, ker bi sicer storile isto tudi druge države in izseljenci bi se morali vračati domov. — Najboljša rešitev pa je: odprite zopet meje! Danes je vsaka država navadna ječa!
Sodelovanje socijalnih demokratov in komunistov. Spričo naraščajoče reakcije v Nemčiji in velike nevarnosti, ki grozi od nje nemškemu delavstvu, skušata obe nemški razredni delavski stranki najti način, po katerem bi se mogli najuspešnejše boriti proti skupni nevarnosti. V tej smeri se zadnji čas že opaža važen preokret na bolje z obeh strani. Organi obeh strank so postali mnogo bolj strpni. V to svrho se je sestavil tudi skupni akcijski komite, v katerem je 8 socijalnih demokratov in 7 komunistov. V slučaju, da bi bila komunistična stranka razpuščena, bi komunistični volilci glasovali za socialistično listo. Da bi le nemška reakcija imela za posledico vsaj to dobro stran.
Strankin zbor nemške socialno-demokratične stranke se bo vršil dne 13. marca 1933 in naslednje dni v Frankfurtu ob Meni. Na dnevnem redu so naslednji glavni referati: 1. Marx in sedanjost, poroča K. Hilferding; 2. politika socialne demokracije, poroča Oton Wels; 3. zmaga nad krizo s socialistično ekonomijo s posestjo in ljudmi, poroča Sigfried Aufhauser; 4. gospodarski in politični sporazum narodov, poroča Rud. Breitscheid, ter vprašanja strankine organizacije, strankinega časopisja in eventualnih samostojnih predlogov.
Število strokovno organiziranega delavstva v Zedinjenih državah. Po
poročilih na 52. zveznem’ kongresu strokovnih organizacij meseca novembra šteje zveza kljub ogromni krizi še vedno 2,532.000 članov. Kljub temu, da je v Zedinjenih državah nad enajst milijonov^ ljudi nezaposlenih, je število članov padlo 1931 samo za 357.000 članov. Zvezi je priključenih 106 zvez; od teh 28 ni izgubilo članov. Največje izgube ima rudarska organizacija (91.000). Podpor so izplačale organizacije 1930 36.7 in 1931 39.7 milijona dolarjev (v obeh letih torej 4280 milijonov dinarjev).
Ali si že dobil novega naročnika za »Delavsko politiko", smatraj to za svojo dolžnosti
Mihail Zoščenko — Iv. Vuk:
Humoristično-satirične zgodbe.	»
Razburjen je korakal Zabježkin po uličici gor in dol, nato je pogledal skozi vrtna vratiča. In odskočil.
»Koza,« je rekel s pridušenim glasom. »Tako mi bog pomagaj, tam stoji koza! ... Daj bog, da je ta koza njena, koza gospodinje... Koza! Pri takih vidikih se človek lahko tudi oženi. In oženil se bom! Besedo dam, da se oženim. Če je to njena koza, oženim se. Sklenjeno! Deset let sem čakal — in sedaj — previdnost... Zakaj, natančno premišljeno, kjer se oddaja soba, je tudi stanovanje, torej vsega v izobilju ... Opora ... Prozorni muselinovi zastori. Mir. Praznična pečenka! In žena? Solidna žena, ljubi red in je skrbna. In sprehaja se kakor kakšna kraljica v satinasti spalni obleki po sobah.
In vse je tako nebeško, tako odlično. In nič drugega, kakor da bo vprašala: Ali bi hotel kaj jesti, Petruška?... To je nekaj! Gospodarstvo, kakor se spodobi. Krava ali celo mlečna koza. Koza bi bila boljša, manj poje.«
Zabježkin je odprl vratiča.
»Koza,« je rekel ves zasopel. »Koza ob ograji. Da, če je že tukaj koza, se da živeti... Ah ... Naj potem jutri Ivan Našmudinovič mirno reče: Žal mi je, Zabježkin, ali z ozirom na racionali-
zacijo, si odpuščen ... Ha, ha, to bi bilo zabavno. To bi se čudil, pasji sin, da ne pokleknem pred njega, da ne začnem prosjačiti... Prosim! Koza! Koza, sto hudičev! To bi bilo nekaj, falot! Nekaj kakor burka iz operete ... In ženske bi zaregljale. Hehe, ne trudite se. Idite k vragu, tu se išče njegovo veličanstvo, mož ...« Zabježkin je še enkrat prečital napis, se vzravnal ponovno in stopil z neizrečeno srečo na dvorišče.
III.'
Pri vedru za pomije je stala koza. Ni imela nobenih rogov in vime ji je viselo do tal.
»Škoda,« je pomislil Zabježkin. »Koza je stara. Bog ji daj dolgo življenje.«
Na dvorišču so se igrali otroci razbojnikov in vojakov. Na stopnicah je čistila služkinja s takšno zagrizenostjo namizne nože, da je Zabježkin od začudenja okamenel in docela pozabil na kozo. Služkinja je pljuvala s polnim sočutjem na nože in izločala iz sebe cele potoke slin. Nato je vtaknila nož v zemljo in se gugala tako sključena seiniutja ter pri temi sovražno hropela.
»Kakšna krava!« je pomislil Zabježkin. Služkinja je zlezla malone v dve gube.
>Hej, tetka,* je vzkliknil Zabježkin. »Kje se oddaja tukaj soba?«
Nenadoma se je odprlo zgoraj okno in nekak zatekel, z volneno ruto ovit ženski obraz je pogledal na dvorišče.	v
»Sodrug,« je vprašal obraz, »ali ne iščete slučajno učenega agronoma Pampuškina?«
»Ne,« je odgovoril Zabježkin in snel kapo. »Prišel sem, takorekoč, samo radi sobe, ki jo oddajate.«
»Kajti, če hočete k učenemu agronomu Pam-puškinu,« je nadaljeval obraz, »čakate zaman. Danes ne sprejema, ker piše znanstveno razpravo
o . . .«	.	.	..
Obraz je za trenutek izginil, nato pa se je pojavil takoj zopet:
»Nekaj besed v obrambo vrtnih škodljivcev.«
»Kaj želite?« je YP5ašal Zabježkin začudeno.
»Kdo me vendar išče,« se je oglasil agronom' pri oknu. »Dober dan, sodrug! Gre za članek: Nekaj1 besed v obrambo vrtnih škodljivcev, dragi sodrug ... Prosim, stopite bliže, sodrug.«
»Ne,« je odgovoril prestrašeno Zabježkin. »Prišel sem le radi sobe ...«
»Sobe?« je vprašal agronom z žalostjo v glasu. »Potem, prosim, pridite pozneje k meni... A brez zamere... Vrata tri: Učeni agronom Pam-puškin ... Vsak otrok ve ...«
»I etka,« je vprašal Zabježkin. »Čigava je ta koza?«
»Koza,« se je začudila dekla. »Številka štiri.«
»Štiri,« je zastokal Zabježkin. »In se tam, prosim, oddaja soba?«
»Prav tam,« je odgovorila. »Ali je že oddana. ■
»Kako to,« se je ustrašil Zabježkin. »Ni mogoče. Noriš? Komu neki je oddana, če sem...«
»Kaj vem,« je odgovorila dekla. »Mogoče, da še vendar ni oddana.«
(Dalje prihodnjič.)
Proračunska razprava za mesto Maribor.
Pretekli torek se je vršila redna občinska seja z edino točko dnevnega reda: Proračun zk leto 1933. Ob navzočnosti 30 občinskih svetnikov je sejo otvoril in vodil župan g. dr. Lipold, kateri je uvodoma podal Poročilo o delovanju Pomožne akcije za mesto Maribor, iz katerega je razvidno, da ie bilo aosedaj nabranih 390.000 Din in da se za podpiranje brezposelnih izda okrog 130 tisoč dinarjev mesečno samo za podpore bodisi v delu, naravi ali v denarju.
Takoj nato je referent finančnega od seka g. Saboty podal poročilo o predlogu novega proračuna ter naglasil, da v letošnjem proračunu ni bistvenih sprememb niti glede štednje niti novih davščin. Celokupni redili proračun razhodov znaša 23,861.000 Din, izredni pa 25,250.000 Din. Skupaj okrog -19 milijonov Din.
Za personalne izdatke (dajatve uradni-štvu) se izda 17% od rednega proračuna. Za socijalno politiko 2,496.000 Din, za ob činske dolgove 9,545.000 Din.
Po končanem poročilu referenta se je pričela načelna razprava, v katero je posegel kot prvi in zadnji s. Petelan, ki je že uvodoma potrdil referentu, da v letošnjem proračunu ni bistvenih sprememb in da ie 12 teSa stališča proračun boljši in realnejši od lanskega. Ne more se pa strinjati s tendenco brezobzirnega varčevanja, ki postaja usodepolno za občinsko gospodarstvo Opozoril je na položaj mestne plinarne in' avtobusnega podjetja, ki dovolj jasno kaže da se tako ne Jnore naprej. Opozarja, da je pri mestni plinarni okrog 1000 Din na dan dericita, da se je radi tega že skoro pred dvema letoma sklenilo, da se mora plinar-na preurediti na način, da bo krila svoje potrebščine in se je v ta namen sklenilo posojilo, katero pa nadzorna oblast ni dovolila. Opozarjal je na potrebo gospodarskega in investicijskega načrta za več let naprej, ker je treba občinsko politiko voditi vedno tario, da bo odgovarjala tudi bodočim gospodarskim in socijalnim potrebam občine. Opozarjal je na pogreško, da se je ukinila vsaka večja gradbena akcija, da je rešitev stanovanjskega vprašanja vedno bolj pereče. Zavrača predlog hišnih posestnikov za prodajo plinarne In avtobusnega podjetja, ravno tako tudi misel opustitve.
Opozoril je na nevzdržne razmere stanovalcev v barakah Kr. Marka v Danjkovi uhci ter grajal, da se je namesto 36 vagonov Postavilo samo 13 in morajo zato na-Jemniki prezebati v gnilih barakah. Zahteval je, da se mora to vprašanje resnejše vzeti v pretres in omogočiti, da bodo vsi brezstanovanjci dobili mesta v zdravih stanovanjih, zato je treba vagone smatrati le za nujno in prehodno rešitev. Ravno tako
i?, i-e, ž?VSemal za zakonito zaščito stanovanjskih najemnikov.
Ostro je kritiziral nesocijalno zvišanje najemnin v mestnih hišah, zlasti pa v šoferskih, v katerih so se najemnine zvišale za skoro 80% na dosedanje, kar pomeni ogromno znižanje plač mestnih uslužbencev. Iz proračuna vidimo, da so dosedanje najemnine v Smetanovi in Vrtni ulici znašale Din 382.766.—, na novo določene pa Din 561.960 aJ|. za 179.000 Din več (t. j. 47%), v šoferskih hišah so znašale dosedanje najemnine Din 84.360.—, nove pa Din 150.840.— ali Din 66.480.— več (t. j. 79%). Zasilna stanovanja so se na našo lansko zahtevo znižala od Din 299.716 na Din 255.400, t. j. za 15 kar ni veliko.
pana^j1'1^ na občinski svet in na g. žu-da bodo -Uai se na-iemn'l1e regulirajo tako. ur-idnikp Za najemnike, zlasti za delavce in 2aslužkomZ"°s,iive in odgovarjale njihovim
ravano na^stitev r15,kel ?0Illis,ekeJ na 1,an}e' ma v banovinski DT£v,?.ske?a dec)eRa d?‘ ta kraj ni primeren l 'akker mllenla' ,da smatra, da bi se s tem, kar tacije in dodalo še nekai 7r ? ift ” zgradilo za to ustanovo Primeren^om . Glede socijalne politike konštatira' Ha ie izdatek za to ostal približno isti knlmr lansko leto, le znesek za brezposehio nnd Poro se je na predlog delavskih zastorni-kov v finančnem odboru zvišal od 60000 na 100.000 Din. Izraža bojazen, da bodo 'določeni zneski z ozirom na vedno naraščajočo gospodarsko krizo in brezposelnost nezadostni. Zagovarja potrebo obveznega zavarovanja za brezposelne ter izdatnejše pod-pore Za občinske starce in reveže.
Z ozirom na predlog, da se bo moral uvesti neki prispevek, katerega bodo plačevali občinski delavci za njihovo starostjo miloščino, da se na ta način občina nekoliko razbremeni, konštatira, da so svo-n ,?ie J?elavske organizacije že lansko leto Predložile predlog za rešitev tega vprašanja, po katerem bi delavci plačevali gotov Prispevek, ali ne za to, da bi občina prihranila kaj, temveč zato, da bi se s tem Prispevkom miloščina spremenila v redno starostno penzijo. Ta naš predlog je bil s strani ministrstva odklonjen.
ie eovornik prišel na poglavje n?nodkov ter konštatira), da novih davščin raJa2ei‘ da se bo trošarina na vino pobi-Sostav-- *'5'* °d litra. Tudi dohodek od rom nn'nc se k° avt°Tnat'čno zvišal z ozi-nine. p0vrizadl,jih dveh letih plačane najem-delavskih ■ vl'a' da se sPreiela zahteva razprave iaas*°Pnikov, izražena 0I1 priliki (400 000 Din? Proračuna in se je kuluk zaria na Z3rL*°dDravil- Pri tej priliki opo-nad 1 milijon Dto kk"a sostaščini ki znaša niki kasirali od svohh S-l hlS-n‘ P°Se-
hi k n,?	I°V0,rnik izrazil mnenje, da
dobro, ako bi Se občinskemu svetu
Grčar Viktor:
Pravljica o Velikem Mariboru.
(Nadaljevanje.)
Vprašanje Velikega Maribora je postalo torej samo ob sebi veliko politično vprašanje sedanje dobe. Razvoj zahteva za to ozemlje velikega oporišča, ki ga tvori mesto. To je danes pravtako važno vprašanje za mesto samo, kakor za njeno okolico, kakor tudi za državo.
Nova država je eminentno inte-resirana na tem, da ima na svoji najsevernejši točki močno oporišče, ki ji bo v vsakem pogledu dajalo jamstvo za krepkost in stabilnost vseh’ njenih interesov v tem njenem delu. Zato sedanjost ravno zahteva na severu države močnega mesta, ki bo razvoja zmožno, ki pa bo tudi dostojen reprezentant države na znotraj in na zunaj.
Poleg navedenih historičnih in političnih momentov je brezdvomno poudariti gospodarski moment. Mesto, ki predstavlja zase mogočno gospodarsko enoto, oklepa, da se omejimo samo na najožjo okolico, 11 okoliških občin, ki predstavljajo vsaka gospodarsko enoto zase. Proti mestu s 33.921 prebivalci stoji okolica z okroglo 20.000 prebivalci. Vsaka živi svoje lastno življenje in gospodari po svoje. Vsi pa žive od mesta. Ali nosijo v mesto svoje delo, ali mu prodajajo svoje proizvode. Gospodarski so torej dejansko enota, ker jimi je izvor za pridobivanje skupen in isti. Kljub temu pa proizvajajo vsak zase, brez ozira na dejansko potrebo. Ako bi ta enota imela tudi dejansko enotno in smotreno vodstvo, bi mnogo truda in dela ne šlo v izgubo, kakor gre sedaj. Ako pa se vodstvo enotne gospodarske oblike zamore po-
poročalo, kakšno stališče zavzemajo zastopniki našega mesta na zborovanjih »Zvez mest« v državi z ozirom1 na predlog novega občinskega zakona. Zlasti ga zanima vprašanje, ali so za to, da bo volilna pravica za občine in mesta javna ali tajna.
Končno izjavlja, da ne bo glasoval za predloženi proračun.
Sodrugu Petejanu je odgovarjal g. župan, ki je^ med drugim tudi izjavil, da bo, kar se tiče zahteve po znižanju najemnin, upravni odbor na prvi seji to povoljno uredil.
Ker se nihče ni javil za besedo, se je načelna debata zaključila in prešlo k podrobni razpravi, ki je bila v teku pol1 ure končana in proračun z večino glasov sprejet.
Mislimo, da je to prvi slučaj, da je bi) 49 milijonski proračun kake mestne občine sprejet v teku poldruge ure in da se je razprave udeležil razen referenta samo eden izmed navzočih občinskih svetnikov.
Ne vemo, je-li to dobro ali slabo znamenje. Bomo videli!
Strokovno gibanje.
Delavska socialna tečaja v Breznem in na Muti. V nedeljo, dne 5. februarja priredi Splošna delavska zveza in Savez kovinarjev po svojih podružnicah v Breznem in na Muti za tamošnje delavstvo socijalno-po-litična tečaja, na katera pridejo predavatelji iz Maribora. Dnevni red je sledeči: 1. najvažnejša določila iz delovnega prava. Predava odvetnik g. dr. Avg. Reisman. 2. Delovni čas — zlasti nadurno delo. Predava odvetniški kandidat Gojmir Jelenc. 3. Strokovne organizacije in delavski zaupniki v zakonu o zaščiti delavstva. Predava urednik Viktor Fr-z.e4- Slučajnosti, pri katerih bodo j delavci pojasnila na razna vprašanj, iz delavskih zakonitih določil. Začetek je v Breznem ob 8. uri v gostilni Grubelnik in na Muti ob
14.	uri v gdstilni Dobnik in je vstop vsakomur prost. Enaki tečaji se bodo na zeljo delavstva vršili tudi po drugih delavskih središčih, ker je izobrazba delavstva in zlasti poznanje delavske zakonodaje predpogoj napredka delavskega razreda.
grešati pri malem- gospodarstvu, to ne gre več, kadar pričenja to zavzemati značaj gospodarstva velikih oblik. Kadar se kraj industrializira,
To je slučaj: pri nas. V letih po vojni se je mesto z okolico iz temelja spremenilo. Tam, kjer so pred desetimi leti še stala kmetijska zemljišča ali vrtovi, stoje danes tovarne in velika industrija zavzema vedno večji obseg v mestu. Kaj pa vodi industrijo k nam? Ugodni predpogoji, ki jih je ustvarilo mesto. Tu je važno in zgodno prometno križišče, tu je najcenejša pogonska sila in — ne strašite se — tu je napram drugim enakim mestom še najmanjša obremenitev davkoplačevalca. To vse so momenti, s katerimi računa industrija, kadar si išče torišča.
Naraščanje industrije pri nas je gotovo gospodarsko važen činitelj. Ali ta industrija je razmetana po Melju, Teznu, deloma Studencih, ima deloma vodstvo v mestu, obrate zunaj mesta. Nje razvoj ni plod kakršnekoli smotrene gospodarske politike, temveč gre samo od sebe, po slučaju in dobri volji došlih industrijcev. Njihovi trenutni interesi so edini imperativ, ki jih vodi pri svojih1 težnjah. Ta imperativ je včasih zelo močan. Gre preko interesov občanov in domačinov. V ime te industrije se mora kloniti vse. Ako treba fabrikantu, pa se mora umakniti cesta, mora se skriti regulačni predpis, pa mora včasih zamižati tudi socijalna zakonodaja. Mora se predvsem na celi črti umakniti domačin.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubljana.
Tovarna Kart Pollak in sinovi v jubljani je bila prodana 31. januarja 1933 na javni dražbi. Cenjena je bila na 12,720.630 Din in najvišja ponudba je znašala 6,352.015 Din. Dražitelji Mestne hranilnice ljubljan-
ske so ponudili pet dinarjevl več in so za to ceno izlicitirali tovarno. Tovarna je sedaj v obratu, toda domačih kupcev ni. Svojčas se je razširjala vest, da bi bil tovarnar Bata pripravljen kupiti Pollakove tovarne, a se to ni zgodilo.
Maribor.
Mestne ogrevalnice letos ne bo.
Na zadnji seji ožjega odbora pomožne akcije v Mariboru, ki se je vršila dne 1. februarja, se je med drugim razpravljalo tudi o potrebi otvoritve ogrevalnice za brezposelne. Kako potrebna bi bila ogreval-nica v našem mestu, se je pokazalo že prejšnja leta. ko so številni brezdomci vsak dan do zadnjega kotička napolnili prostore v takratni ogrevalnici. Letošnjo zimo se morajo ti reveži aatekati v prostore glavne pošte in železniškega kolodvora, da si vsaj nekoliko čez dan ogrejejo svoje napol zmrzle ude. Večina teli revežev pa cel dan pohajkuje na prostem okrog in prezebava pod milim nebom. Ožji odbor pomožne akcije je sklenil, da se letos ogre-valnica ne otvori. Proti temu je seveda nastopil zastopnik Strokovne komisije, ki je zlasti tudi protestiral proti temu, da se je o temi vprašanju vršila razprava šele 1. februarja, namesto da bi bila ogrevalnica otvorjena že takoj ob početku zime. Gospodje, ki so se izrekli proti otvoritvi ogrevalnice, pač sedijo sami v toplo zakurjenih sobah ter ne vedo, kaj je mraz in glad, katerega morajo prenašati revni brezdomci.
V	zgodovini mariborskega občinskega sveta je menda edinstveni primer zadnja proračunska seja, ki je trajala samo eno uro. S proračunom se je pečal v debati samo en govornik, in sicer za delavske zastopnike s. Petejan, medtem1 ko so bili zastopniki večinskega kluba oči-vidno s proračunom vsi zadovoljni. Seji je prisostvovalo 29 občinskih svetnikov, ostali pripadniki večinskega kluba so bili zadržani večinoma vsled lnidega prehlada in pa drugih bolezni.
Končno je vendar tudi mariborska mestna občina črtala kuluk iz svojega proračuna. Namesto tega krivičnega davka je bila povišana
doklada na alkohol, in sicer od Din 1.— na Din 1.50.
Prihodnjo predavanje v okviru »Svobode« se bo vršilo v sredo, dne 8. februarja, v predavalnici Delavske zbornice. Sodna ulica 9/II. Predaval bo g. prof. Detela o dednosti. Pridite pplnoštevilno!
»Bestialischer Racheakt...« Maribor je zadnji čas bolj reven na senzacijah, ki bi jih mogli mariborski dnevniki napihovati. Bestijalni umori so nekako iz mode, senzacije, ki drugod po svetu zanimajo žurna-listiko, kot milijonske pasive dozdevnih velepodjetnikov, pa v naše redakcije ne najdejo pota. Nekaj pa je vendar le treba či-tateljem servirati pod videzom senzacije in tako smo te dni čitali v mariborskem nemškem dnevniku kot prvo strahotno senza^ cijo članek z velikanskim nadpisom: »Bestialischer Racheakt«. Čitatelji so pričakovali, da bo sledila bogve kakšna novica z grozodejstvi nad nedolžnimi občani s krvavim ozadjem in zamotano ljudsko tragedijo. A kaj se je zgodilo? Bančnem« ravnatelju g. P. so nekje pobili — lovskega psa, ki je bil vreden — kar Din 5.000.—. Ciroza, radi te strahote je bilo treba zbrati največje črke tiskarne in predočiti javnosti posurovelost naroda... K sreči je bila tisti	dan megla, drugače	bi	se	na to kulturno	sramoto	gotovo skrilo	in	razjokalo še
solnce! Če pa dozdevni milijonarji, ki dobijo v času najhujše gospodarske krize pri banki težke milijone denarja, ko imajo že težke milijone vknjižene na svoji prezadolženi tovarni in potem ne izplačujejo niti delavcem krvavo zaslužene mezde — tedaj redakcija takšnih listov ne vidi nič in ne sliši nič. To ni senzacija, to javnost ne zanima, pač pa pes bančnega ravnatelja, to je treba servirati široki javnosti.
V	prid	Pomožne	akcije se bo vršil	dne 8.	februarja	t.	1.	v Unionski
dvorani dobrodelni koncert.
Grajski kino predvaja od 1. do 6. februarja domači filmi tekstilne tovarne »Tivar« v Varaždinu, ki izdeluje znane cenenc Tivar-obleke.
Nega lepote zmerne cene »Kosmetikum«, Maribor, Gosposka ul. 15. Salon Mareš.
Tamburaški odsek pekov priredi v soboto, dne 4. februarja t. 1., v Gambrinovi dvorani »valčkov večer« s sodelovanjem pevskega odseka pekov. To je prva prireditev tamburaškega odseka pekov, zato pridite polnoštevilno. Vstopnine ni.
Nova zadruga »Poroka« je bila te dni registrirana pri mariborskem trg. sodišču.
Delavci in nameščenci jedo v Javni kuhinji na Slomškovem trtfu št. 6.
Celje.
Volitve delavskih zaupnikov so
se v Celju izvršile po vseh večjih obratih.
V tovarni Westen bi se imele vršiti volitve obratnih zaupnikov v torek. dne 31. januarja. Ker je pa bila vložena le ena (SMRJ) kandidatna lista, se volitve niso vršile in je volilni odbor proglasil vse kandidate iz liste SMRJ za izvoljene. Savezu in izvoljenim zaupnikom prisrčno čestitamo in izražamo svoje veselje nad dejstvom, da dobi tudi delavstvo Westnove tovarne vendarle enkrat svoje zakonite zaupnike.
V mehanični tkalnici Metka so se vršile volitve 30. jan. v dvorani Del. zbornice. Izvoljeni so bili Josip Hernaus za nameščence, za delavstvo pa:	Franc Furlan, Maks Keblič in lija Udovič. V tej tovarni je zaposlenih okoli 100 delavcev' in nameščencev.
Za podjetja mestne občine Celje (elektrarna, plinarna in gradbeni oddelek) so se vršile volitve delavskih zaupnikov 16. jan. Izvoljeni so bili 4 delavski zaupniki in 4 namestniki, vsi na listi Splošne dejavske zveze Jugoslavije.
Prehladila se je naša ljuba tetka »Nova Doba«, in sicer ob priliki zadnje seje občinskega sveta Celje-okolica. Sedaj pa hudo pokašljuje. Zaenkrat ji nasvetujemo malo lipovega čaja ali komilic. V vročih dneh, ki bodo prišli, se bo pa dobro prepotila in takrat bo tudi kašlja konec!
Trbovlje.
Hlapec med hlapci! Neki »gospod« je pogruntal, da je za njega le takrat najbolje, ako se njegovi hlapci med seboj prepirajo in to-žarijo drug drugega gospodarju, kateri je de facto sam hlapec pri hiši.
Zelo rad omenja, da je vesel, ko m,u pride prvi hlapec, ki vstaja poprej, kot mu je treba, s pritožbo, da ostala dva še spita, ko že 011 čisti konje itd. Pozneje pride zopet drugi in toži prejšnjega ter onega, ki še spi. Tako gredo eden proti drugemu. »Dam pa vsakemu frakeljeek z naročilom1, naj le pove, če ne bo pri vseh treh delo pravilno opravljeno. Na ta način meni ni treba prav nikogar nadzorovati, ker so pač vsi sami pod najboljšo kontrolo svojih sotovarišev. Ko sem svoječasno imel hlapce, ki so se med seboj razumeli kot da bi imeli svojo strokovno organizacijo, seru moral pa sam vstajati prvi, jih nadzorovati in jim odkazovati delo.« Podčrtaval je ta »gospod« posebno, da ko je še on moral delati ista dela. ni bil tako neumen, kot so danes delavci. Proletarci, zavedajte se in/ zbudite se ter ne dajajte sami orožja gospodarjem, kateri imajo že itak dovolj dolg bič za vas!	—p—
Kaj zmore požrtvovalni sodrug.
V	dobi najhujše krize, ko trpijo naši rudarji hudo pomanjkanje, vendar niso pozabili na svoj delavski list. Požrtvovalni s. Petretič Konrad je zbral v Trbovljah vsoto Din 510 za tiskovni sklad, vrhutega pa je pridobil še 10 novih naročnikov »Delavski Politiki«. Za tiskovni sklad so darovali naslednji sodrugi:
Krušič Ivan Din 50.—, Vozel Jože Din 50.—, Vranešič Din 5.—, Podlogar Din 2.—, Zalokar Marko Din 20.—, Cerer Lojze Din 2.—, Cahun Maks Din 3.—, Gabriel Jakob Din 2.—, Jagodič Ivan Din 2.—, Polovit Milan Din 2.—, Murn Lipče Din 2.—, Podlesnik Franc Din 2.—, Urek Tone Din 2.—, Petretič Maks Din 5.—, Obolner Stanko Din 5.—, Lapornik Martin Din 2.—, Petretič M. star. Din 2.—, Petretič M., mlaj. Din 5.—, Petretič Franc Din 5.—, Lebar Alojz Din 5.—, Skrinar Friderik Din 2.—, Huber N., Maribor Din 10.—, Železnik Lojze Din 3.—, Vrtačnik Ivan Din 5.—, Majcen Ivan Din 2.—, Polutnik Janko Din 1.—, Močilar Jože Din 2.—, Zupančič Tone Din 2.—, Trebuša k Franc Din 2.—, Novak Mici Din 2.—, Janežič Mici Din 2.—, Lapornik Jožefa Din 2.—, Pišek Angela Din 2.—, Hudarin Ivan Din 6.—, Belihar Jožefa Din 2.—, Teržan Ivan Din 5.—, Pirnat Štefan Din 2.—, Zdolšek Franc Din 5.—, Neimenovani Din 6.—, Hribar Matija Din 5.—, Klenovšek Jaka Din 10, Zvonko Arnšek Din 2.—, Filač Franc Din 2.—, Hrušovar Lojze Din 5.—, Floreni-ni Franc Din 5.—, Novak Tone Din 1.—, Savinšek Martin Din L—, Filač Beti Din
4.—, Deutschbauer Ančka Din 10.— Cesar Jože Din 2.50, Učakar Joco Din 5.—. Tanc Pepi, ml. Din 10.—, Borišek Albert Din 2.—, Primožič Jakob Din 5.—, Bregar Rudi Din 2.—, Vlah Valentin Din 2.—, Radej Drago Din 2.—, Smrkol Franc Din 2.—, Jurjevec Edi Din 3,—, Šoper Franc Din 2.—, Arh Jurij Din 2.—, Pliberšek Franc Din 2.—, Požun Franc Din 2.—, Salobir Jernej Din 2.—, Rojšek Martin Din 4.—, Zakrajšek Josip Din 2.—, Korimšek Martin Din 10.—, Zalokar Pavla Din 2.—■, Troha Franc Din 2.—, Blažič Albin Din 5.—, Medvešek Din
5.—, Pernek Jaka Din 4.—, Prelog Albin Din 10.—, Vidmar Franc Din 2.—, Kolar Josip Din 10.—, Varga Jože Din 5.—, Gradišek Ivan, ml. Din 2.50, Kovač Franc Din 10.—, Zalokar Nežka Din 2.—, Masi Franc Din 2.—, Petretič Ema Din 4.—, Ledenik Jaka Din 2.—, Petretič Konrad Din 100.—. Skupaj Din 510.—.
Ta vzgled požrtvovalnih sodru-gov v Trbovljah Je vreden posnemanja. Iskrena hvala vsem darovalcem.
Studenci pri Mariboru
Občni zbor Delavskega kolesarskega društva, podružnica Studenci jri Mariboru, se vrši v nedeljo, dne 5. februarja t. 1., ob 9. uri dopoldne v društvenem lokalu, gostilna Majhenič.
Ptuj.
Predavanje. V pondeljek, dne 30. januarja, vršeče se predavanje o temi »Ali je spolna vzgoja potrebna«, kateremu je sledila poljudna debata, nam priča, kako malo je poznano to tako važno vprašanje našimi vzgojiteljem, da celo učiteljem in drugim »čuvarjem morale«. — V pondeljek, dne 6. februarja, ob pol 8. uri zvečer bo nadaljevanje in upamo, da bo udeležba polnoštevilna. — Prosili bi le več točnosti!
Spored prosvetnega dela v sezoni 1932-
1933. 3. febr. 1933: »Razvojna pot ženske«, (skioptično predavanje); 4. febr. 1933: Strokovni tečaj za -delavske 'funkcionarje; 7. febr. 1933: Skupno čitanje Markso-vega »Kapitala«, (Marksistični seminar); 9. febr. 1933: »Spinoza in njegovi nazori«, predava s. dr. F. Žgeč; 11. febr. 1933: Strokovni 'tečaj za delavske funkcionarje; 14. febr. 1933: Skupno čitanje Marksovega »Kapitala«, (Marksistični seminar); 16. febr. 4933: »Spinoza in njegovi nazori«, predava s. dr. F. Žgeč; 18. febr. 1933: Strokovni tečaj za delavske funkcionarje; 21. febr. 1933: Skupno čitanje Marksovega »Kapitala«, (Marksistični seminar); 23. febr. 1933: »Spinoza in njegovi nazori«, predava s. dir. F. Žgeč; 25. febr. 1933: Strokovni tečaj za delavske funkcionarje; 2. marca 1933: »Spinoza in njegovi nazori«, predava s. dr. F. Žgeč; 4. marca 1933: Strokovni tečaj za delavske funkcionarje; 7. marca 1933: Skupno čitanje Marksovega »Kapitala«, (Marksistični seminar); 9. marca 1933:	Aleksander
Block, (predava s. 0®ič);	11. marca 1933:
Strokovni tečaj za delavske funkcionarje;
14. marca 1933: Skupno čitanje Marksovega »Kapitala«, (Marksistični seminar); 16. marca 1933: Srečko Kosovel, (predava s. Onič); 18. maroa 1933:	Strokovni tečaj za delavske
funkcionarje; 21. marca 1933: Skupno čitanje Marksovega »Kapitala«, (Marksistični seminar); 23. marca 1933: »Obrtni zakon«, (predava s. Šegula); 25. marca 1933: Strokovni tečaj za delavske funkcionarje; 28. marca 1933: Skupno čitanje Marksovega »Kapitala«. (Marksistični seminar); 30. marca 1933: »Obrtni zakon«, (predava s. Šegula); 1. aprila 1933: Strokovni tečaj -za delavske funkcionarje; 4. aprila 1933: Skupno čitanje Marksovega »Kapitala«, (Marksistični seminar); 6. aprila 1933: »Obrtmi zakon«, (predava s. Šegula); 8. aprila 1933:	Strokovni	tečaj	za	delavske
funkcionarje; 11. aprila 1933: Skupno čitanje Marksovega »Kapitala«, (Marksistični seminar); 13. aprila 1933: »Nujna potreba ženske izobrazbe«, predavanje; 18. aprila 1933: Skupno čitanje Marksovega »Kapitala«. (Marksistični seminar); 20. aprila 1933: »Otrok v -delavski družini«, predavanje; 22. aprila 1933: Strokovni tečaj za delavske funkcionarje; 25. apr. 1933: Skupno čitanje Marksovega »Kapitala«, (Marksistični seminar); 27. aprila 1933: »Gospodarska in finančna kriza«, predavanje; 29. aprila 1933: Strokovni tečaj za delavske funkcionarje.
GuStanj.
Volitve delavskih zaupnikov. Dne
15. t. m:, so se vršile volitve obratnih zaupnikov za jeklarno v prostorih gostilne Milovnik ob 9. uri dop., in sicer po skrajšanemi volilnem postopku. Volitvami so prisostvovali za Del. zbornico ravn. Kopač, za oblastno tajništvo SMRJ pa s. Leskošek. Ob napovedani uri je predsednik volilnega odbora razglasil pričetek volitev ter prečital dnevni red, nakar je ugotovil, da sta za volitve bili vloženi dve listi, prva od SMRJ in J SZ, druga od NSZ. Nato je ravnatelj Del. zbornice te liste pregledal ter ugotovil, da je prva lista v popolnem redu1 sestavljena ter je v skladu s tozadevnimi predpisi, a druga lista je bila vložena brez podpisa organizacije ali predlagateljev, ter naslovljena ne na odbor za izvedbo volitev delavskih zaupnikov tovarne, temveč za gostilno Milovnik. Na podlagi teh tehtnih napak, kar je v protislovju
2a šolska deta kupujte te pri nas na Sfan$Uwem Uqu U. 6, tcy&vU%a jCfudrice Uskacne d. d.
Gospodarska kriza in šolstvo.
(Konec.)
Tudi zakon- o srednjih šolah in učiteljiščih se je izpremenil. Radi nadprodukcije inteligenčnega naraščaja so hoteli omejiti študij na srednjih in visokih šolah, in sicer:
a) z redukcijo šol.
b) z uvedbo šolnine.
Ukrepa v praksi nista izkazala tistega uspeha, ki se je od njih pričakoval.
Vsak narod gradi svoje šolstvo po svojih kulturnih iti gospodarskih potrebah. Ker se niso otvorile strokovne šole namesto odpravljenih srednjih šol, so se morale ponovno otvoriti srednje šole, ki jih narod zahteva.
S šolninami se ni omejil naval na srednje šole in na univerze, temveč je bil vpis na srednjih šolah še večji, le da so siromašni sloji čutili to breme toliko bolj kot premožnejši in je to še bolj poglobilo so-cijalne razlike, ki jih je gospodarska kriza že dovolj ostro začrtala.
V. Zaključek.
Iz vsega bi posneli naslednje:
Narod se zaveda, kakega pomena je vzgoja mladine za bodočnost, zato je pripravljen za svoj naraščaj doprinesti tudi najtežje žrtve, kar so pokazali starši v krajih. kjer so jim grozile redukcije srednjih šol. To je povsem razumljivo. Kriza je
prehoden pojav, naša mladina bo ostala in preživela krizo, zato ne sme v svojem duhovnem in telesnem, razvoju trpeti škode zaradi začasnih gospodarskih neprilik. To moramo povedati ravno sedaj, ko se pripravlja finančni zakon za prihodnje proračunsko leto.
Predvsem je treba poudariti, da v dravski banovini ni mogoče reducirati niti ene srednje ali meščanske šole, ako se v istem kraju ne otvori enakovredna strokovna šola, ker vsaka šola se je otvorila radi gospodarskih in kulturnih potreb do-tičnega kraja, ki so danes večje, kot kdaj Prej. Nadalje je nujno potrebno, da se čim-prej namesti zadostno število učiteljev na osnovnih in meščanskih šolah ter profesorjev na srednjih šolah, ker sedanje pomanjkanje učnih oseb povzroča sitno škodo pri vzgoji naše mladine. Pripraviti bo treba pogoje za zgradbo novih šol ter preskrbeti sredstva za vzdrževanje šol, ker občine, ki so jim odvzete ali znižane trošarine, ne morejo zadostiti svojim; obveznostim do šole.
Ker pa država ne zmore vsega, je potrebno, da sodelujejo pri reševanju krize v šolstvu vsi, katerimi je blaginja naše mladine pri srcu, t. j. posebno starši, ki nal po svojih zastopnikih v prizadetih korporacijah nastopajo za njeno korist.
z zakonom, je bila ta druga lista zavrnjena. Predsednik NSZ g. M. Gradišnik je proti zavrnitvi protestiral in zahteval, da se razpisane volitve prekličejo. Nato je pa ravn. Del. zbornice pojasnil, da se bodo iste vršile, in sicer strogo po zakonu, oz. da so že izvršene, ker je preostala samo še ena lista in je to smatrati po zakonu za sprejeto. Izvoljeni so bili 4 zaupniki od SMRJ in 1 od JSZ. M. G. se je pred volitvami izrazil, da bo strogo pazil na vsako napako na naši listi in da
jo bo razveljavil, a star pregovor pravi: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. To naj si naši Poli odovci zapišejo v album. Sedaj pravijo, da se bodo pritožili na višjo instanco. Mi jim svetujemo, da ta protest proti svoji lastni nerodnosti kar hitro vložijo.
Devet predilnic so zaprli v Bom-bayu v Indiji Angleži, ker ne morejo delati dalje zaradi japonske konkurence. Ob delo je s tem 80.000 delavcev in delavk.
Tivor obleke
Dober zimski plašč
za malo denarja
lahko kupite v najboljši kvaliteti po izredno nizki ceni za
Din 390'—, Din 440'—
Obiščite naše prodajalne:
Maribor Alek«androwa ? Maribor, GIawnl trg 2
Celje, Kralja Petra c. 29 Ptuj, Slomikova ulica 3
in Vi se boste lahko sami prepričali o resničnosti zgornje trditve.
Prost ogled brez obveznosti!
Art.
L. No.
50
Prodajna |l||l Prodajna cena MU* cena
Paziti aa naio zaUlloo znamko in toiaraiiki ceoel
Pazite pred ponaredbami!
Pazite na zgoraj označeno cenol
Hnlnonlte sinile pritirnnke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, SlomSkov trg Stev. 6.
010« omtstolemn m 5VA
proti_tnmesečni odpovedi.
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	v	Mariboru,	predstavitelj	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	urejuje	Viktor	Eržen	v	Maribora.