Letnik XVIII. V Celju, meseca junija 1910. Štev. 6. ZADRUGA. Glasilo »Zadružne Zveze v Celju«. Občni zbor „Zadružne Zveze v Celju“. Občni zbor »Zadružne Zveze v Celju« se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma v Celju v četrtek dne 12. maja 1910. Predsedoval je g. inženir MihaeT Vošnjak. Zastopane so bile skoraj vse članice bodisi osebno po zastopnikih, bodisi po pooblastilih. Udeležil se je tudi odličen češki gost, gospod Jan DvoFak, predsednik češke zadružne zveze v Pragi Predsednik »Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju«, g. baron dr. Storck pa je poslal pozdravno pismo. Dnevni red je bil sledeči: 1. Otvoritev občnega zbora in pozdrav predsednik. 2. Čitanje zapisnika občnega zbora od 17. junija 1909. 3. Čitanje revizijskega poročila Splošne zveze na Dunaju. 4. Splošno poročilo o delovanju leta 1909. 5. Poročilo načelstva o stanju članstva in o računskem zaključku. 6. Poročilo nadzorstva. 7. Določitev obresti deležev in potrditev računskega zaključka za leto 1909. 8. Določitev letnih priskevkov. 9. Sprememba pravil. 10. Volitev načelstva. 11. Volitev nadzorstva 12. Slučajnosti. Prve tri točke so se rešile na običajen način. Četrta točka: Splošno poročilo o delovanju Zadružne Zveze v letu 1909. pa priobčujemo dobesedno na drugem mestu. Iz pete točke posnamemo sledeče : Koncem leta 1908 je štela Zadružna Zveza 163 zadrug. Leta 1909 je pristopilo oz. je bilo sprejetih 8 zadrug in 3 osebe, ki so vplačali: 9 glavnih deležev a............... 1000 kron 4 opravilne deleže I. vrste a . 100 » 12 opravilnih deležev II. vrsteč 10 » Izplačalo oz. prepisalo se je: 22 glavnih deležev a............... 1000 kron 14 opravilnih deležev I. vrste a 100 » 7 » » II. vrste a 10 » Izstopilo oz. odpovedalo je do konca leta 1909 članstvo za-vsem 32 zadrug tako, da ostane koncem leta 1909 število članic 139, ki imajo vplačanih: 106 glavnih deležev a*.............. 1000 kron 65 opravilnih deležev I. vrste a 100 » 51 » » II. vrste & 10 » Vrhutega šteje Zadružna Zveza med člani še 15 oseb, ki so morale pristopiti v svrho, da se je lahko izvolilo načelstvo in nadzorstvo; ti zadružniki imajo vplačanih: 2 opravilna deleža I. vrste a . 100 kron 15 opravilnih deležev II. vrste A 10 » torej je stanje vseh deležev naslednje: 106 glavnih deležev a........................ 1000 kron = 106.000 kron 67 opravilnih deležev I. vrsie a . 100 kron = 6.700 kron 66 opravilnih deležev II vrste a . 10 kron = 660 kron Zadruge, ki so članice Zadružne Zveze v Celju, se razdelijo po svoji kakovosti in načinu ustroja tako-le: I. Rajfajznovke..................................................69 II. Druge zadruge in sicer: 1. Kmečke hranilnice in posojilnice mešanega ustroja 40 2. Nakupovalne in prodajalne zadruge........................ 1 3. Mlekarske zadruge........................................12 4. Kletarske, vinorejske in sadjarske zadruge . . 5 5. Zavžitne, gospodarske in trgovske zadruge . . 5 6. Delavske stavbene zadruge................................ 2 7. Razne druge zadruge...................................... 5 , vseh zadrug torej skupaj................................139 Po kronovinah se razdelijo zadruge tako-le: Koroško ...................................... 8 Kranjsko......................................24 Primorsko.....................................21 Štajarsko.....................................86 Promet je bil sledeči: Prejemki........................K 7,724.424'83 Izdatki.........................K 7,721 658'83 skupuj . . K 15,446.083'66 Bilanca je sledeča: Aktiva: Aktivni tekoči računi.....................K 2,391.077 38 Naložen denar ................................» 182.055'66 C. kr. poštna hranilnica..................» 6.849'89 Inventar..................................» 5.254'56 Zadružni dom..............................» 134.392'56 Državna subvencija........................» 8.500'— Predujem................................. » 1.100'— Terjatev na donesku.......................» 1.000'— Predplačane obresti reeskompta ...» 410’14 Predplačane obresti vknjiženega dolga » 1.285'68 Prehodni zneski...........................» 650'— Saldo gotovine 31. decembra 1909 . . » 2.766'— skupaj .... K 2,735.34170 Pasiva: Deleži.......................................K Obresti deležev.......................... Pasivni tekoči računi.................... Hranilne vloge......................... . . Reeskompt................................ Vknjižen dolg............................ Prehodni zneski ......................... Rezervni zakladi......................... Preostanek............................... Račun izgube in dobička izkazuje prebitka in sicer: 113.360*— 4.74808 2,393.208'! 4 17.976'36 73.752'— 61.71344 1.745'68 37.185'65 31.652'34 31.652 34 kron račun režije dobička...............K 15.300'90 račun obresti dobička .... K 16.35V44 skupaj K 31.652.34 Čisti dobiček se pridene posebnemu rezervnemu zakladu za slučajne izgube v zmislu postave z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 (§ 95, litt. 7). Stanje rezervnih zakladov znaša potem K 68 837.99. Splošno poročilo in poročilo načelstva o stanju članstva in o računskem zaključku se je vzelo na znanje. K točki sedmi se je določilo za deleže obrestovanje po 41/2°/o- K t o č k i osmi pa se je sklenilo, da se za le to 1910. znižajo letni prispevki članic za polovico. K točki deveti so se sklenile nekatere nebistvene spremembe pravil, ki jih bomo objavili, kakor hitro bodo vpisane v zadružni register pristojnega trgovskega sodišča. Skoraj vse spremembe so se izvršile na podlagi revizijskega poročila Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju. Volitve: Mnogoletni zaslužni predsednik prejšnje Zveze slovenskih posojilnic v Celju in sedanje Zadružne Zveze v Celju, g Vošnjak je odklonil vsako nadaljno izvolitev. O njegovih velikih zaslugah za našo zadružno organizacijo še spregovorimo. Na njegovo mesto je bil soglasno izvoljen g. dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru, ki je doslej že mnogo let deloval v naši organizaciji kot odbornik in nekaj časa kot II. podpredsednik. Za 1. podpredsednika je izvoljen g. dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik in deželni poslanec v Celju, za 11. podpredsednika pa dosedanji I. podpredsednik g. dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju. V načelstvo so izvoljeni sledeči gg.: Dr. Anton Božič, odvetnik v Celju. Dr. Josip Georg, odvetnik v Šmarju pri Jelšah. Franc Goričan, kmetijski potovalni učitelj v Mariboru. Josip Kožuh, c. kr. profesor v Celju. Dr. Ernest Kalan, odvetniški kandidat v Celju. Benjanin Kunej, pivovarniški upravitelj v Žalcu. Anton Mirnik, ckr. poštni nadofi-cijal v Celju. Franjo Roblek, veleposestnik in državni poslanec v Žalcu. Anton Turnšek st., veleposestnik v Nazarju. V nadzorstvo so pa izvoljeni gg.: Dr. Alojz Brenčič, odvetnik v Celju, kot predsednik. Josip Širca, veleposestnik in župan v Žalcu, kot podpredsednik. Dr. Josip Barle, ckr. notar v Kozjem. Anton Brezovnik, učitelj v p. in posestnik v Vojniku. Franc Ferlinc, učitelj, župan itd. v Šmarju pri Jelšah. Dr. Milan Gorišek, odvetnik v Št. Lenartu v Slov. Goricah. Dr. Ljudevit Stiker, odvetnik v Brežicah. Splošno poročilo o Zadružni Zvezi v Celju v letu 1909. (Poročal Miloš Stibler na občnem zboru v Celju dne 12. maja 1910). Slavni občni zbor! Začetkom leta 1909. je štela Zadružna Zveza v Celju 163, koncem leta pa 139 članic. To nazadovanje je posledica vseh onih viharjev, o katerih sem obširneje govoril na lanskem občnem zboru. Eno dobro stran imajo vendarle tudi lanski odstopi in sicer to, da je postala Zveza na znotraj enotnejša, kar brezdvomno močno pospešuje njena stremljenja. Uspešnejše je, z malim številom zadrug delovati mirno in neovirano, kakor pa pri velikem številu radi najrazličnejših groženj opustiti marsikaj, kar bi utegnilo biti koristno slovenskemu zadružništvu. Zvezno organizatorično delo je imelo vkljub lanskim bojem med slovenskimi zvezami vendarle še povoljne uspehe. Lani so bile ustanovljene, oziroma so začele poslovati denarne zadruge pri Sv. Bolfenku pri Središču, v Narapljah, na Slatini, v Osilnici na Kočevskem, v Železnikih na Gorenjskem, potem na Primorskem v Kozini in Kmečka banka v Gorici. Še lepši je uspeh pri nedenarnih zadrugah Tu je v prvi vrsti Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. Motivi te ustanovitve so znani dovolj. Omenim le, da je imela Zveza z organizacijo te zadruge izredno veliko posla, toda ves trud je bil, kakor kažejo vsa znamenja, dobro naložen. Podjetje se razvija prav lepo, množina odjema raste od meseca do meseca in upati je, da bo zadruga spečala letos že do 5000 hi vina, kar bo pri naši veliki vinotržni konkurenci nepričakovano lep uspeh. Zelo lepo je napredovalo v minulem letu tudi naše mlekarsko zadružništvo. V Št. Jurju ob južni žel. se je ustanovila Jubilejna mlekarna z lastnim nad vse moderno urejenim mlekarskim poslopjem. To je danes na Štajerskem največje slovensko podjetje te vrste. Manjše zadružne mlekarne so se ustanovile tudi v Grobelnem in na Ponikvi ob južni železnici. Obe pošiljate mleko v šentjursko mlekarno. Slednja se peča v prvi vrsti s prodajo svežega mleka, vendar je mlekarna popolnoma urejena za izdelovanje sirovega masla. Mlekarstvo je na slovenskem Štajerskem še popolnoma zanemarjeno, dasiravno ima tukaj najlepšo bodočnost. Toda prihodnjost ima le izdelovanje sirovega masla; v tem smislu se bo moralo razvijati vse naše nadaljne delovanje na polju mlekarskega zadružništva. V organizatorično delo spadajo tudi sklepi lanskega občnega zbora v zadevi zvezne denarne centrale. Kakor znano, so se spremenila pravila tako, da je vsaka članica zavezana poslovati v denarnem prometu le z zvezno denarno centralo. Ta sklep se sliši prav lepo, toda z malimi izjemami poslujejo naše članice po zadnjem občnem zboru ravno tako, kakor so poslovale poprej,, lanski sklepi v tem oziru niso ničesar spremenili in izboljšali. Vedno je še cela vrsta zadrug, ki občujejo naravnost z drugimi zadrugami brez posredovanja zvezne centrale; mnogo jih je tudi, ki poslujejo raje z bankami itd., kakor pa z zvezno centralo. Kje tiči vzrok? Nekai krivde zadene pač centralo samo, to se mora priznati. Zadružna Zveza ima celo vrsto denarnih zadrug, katerih denarno poslovanje je boli komplicirano, kakor pa ono centrale; cela vrsta denarnih zadrug je, ki so boljše, višje organizirane, kakor pa centrala sama, nihče torej ne sme siliti teh večjih posojilnic, da bi iskale stalne opore v manjšem, slabše organiziranem denarnem zavodu, ki nikdar ne more nuditi takih prednostij, kakoršne bi si človek predstavljal pod imenom »zadružna denarna centrala«. Kaj je v takih razmerah storiti? Vsakdo prizna, da je ne-obhodno potrebno, da se ves zadružni denar centralizira. Le na ta način dobimo zadružni kapital, ki bo v občem narodnem gospodarstvu dosegel pravo moč in vpliv. Ali kaj je potrebno, da se ta centralizacijo dosledno izvede? Rekel sem, da poslujejo nekatere zadruge direktno med seboj brez posredovanja centrale, druge zopet poslujejo raje z bankami, kakor pa s centralo. Kar se tiče prvih, ne kaže druzega, kakor tisto direktno občevanje od članice do članice kratkomalo prepovedati. Danes imamo skoraj toliko »central«, kolikor imamo članic-posojilnic. To pa ne gre in sicer iz varnostnih ozirov ne. Zveza kot revizijski organ ima pravico tisto direktno občevanje prepovedati. Nekdo mora biti, ki natančno nadzoruje vse zunanje poslovanje posamezne zadruge in to more storiti le Zveza na ta način, da gredo vsi denarji, ki jih pošilja ena zadruga do druge, skozi zvezno denarno centralo. Naše stare posojilnice so sicer vajene tega direktnega medsebojnega občevanja iz dobe, ko še ni bilo zvezne denarne centrale; toda sedaj mora to prenehati; kakor sem rekel, zahtevajo to varnostfii oziri. O teh pa ne bom podrobneje govoril, saj vse tiste naše članice, ki mnogo poslujejo brez posredovanja centrale z drugimi zadrugami, itak dobro vedo, kake neprilike jim to mnogokrat povzroči. Nekaj druzega pa je pri članicah, ki poslujejo z bankami. Tu je edina pomoč v tem, da skuša centrala svoje denarno poslovanje urediti tako, da bo v stanu konkurirati z bankami da, bo v stanu, nuditi članicam vse tiste ugodnosti, kakor jih nudijo banke. K temu pa je še treba večje zaveze za Zvezo, treba je tudi velikega kapitala. In s tem pridemo k najtežavnejši točki. Vseh težav, ki so spojene s tem vprašanjem, pa se ena sama tako majhna centrala, kakor so vse tri slovenske, nikdar ne bo mogla otresti, zato je po mojem mnenju edino primerno, ako se čimpreje misli na ustanovitev skupne slovenske zadružne centrale. To bi bila najvišja na Slovenskem mogoča zadružna denarna organizacija. Bilo bi to v veliho korist denarnemu in še v večjo korist nedenarnemu zadružništvu, ki se je pričelo pri nas tako lepo razvijati. Zraven te skupne denarne centrale bi še naprej obstale zadružne zveze za revizijo, organizacijo in interesno zastopstvo, kajti za skupno organizacijo na tem polju Slovenci še nismo zreli. O vprašanju skupne denarne centrale pa bi se' naj pričela vsaj pogajanja; ako bo količkaj dobre volje na vseh prizadetih straneh, potem se bo ta misel z lahkoto uresničila. Ena najvažnejših funkcij Zadružne Zveze je izvrševanje revizij. V minulem letu se je izvršila revizija v 87 zadrugah. Rabilo se je v to 100 dni j. Na lanskem občnem zaoru se je izrazila želja, da se naj revizija popolnoma centralizira, zunanji revizorji naj odpadejo. No, lansko leto je uradništvo zavoda opravilo 57, zunanji revizorji pa 30 revizij. Po lanskem občnem zboru se ni skoraj nič več klicalo zuuanjih revizorjev. Na posamezne revizorje odpade po številu revizij: Stibler 35, Jošt 19, Reicher 11, Gobec 6, Benjamin Kunej 5, dr. Konrad Janežič 3, Anton Kunej 3, Berk 2, tri revizije sta pa skupno opravila gg. Benjamin Kunej in Jošt. Kar pa se v splošnem tiče revizij, je omeniti, da bo to važno delo treba še mnogo popolniti in izboljšati. Pred vsem bi morala postati običajna dveletna revizija temeljitejša. Ako hoče kedo revidirati zavod, katerega aktiva znašajo 5 in še več milijonov, v enem ali dveh dneh, ie to čisto navadno sleparstvo, zločin, ki bi se utegnil kruto maščevati. Kjerkoli imajo kaj prida zadružništva, povsod opravljajo revizije z veliko temeljitostjo. Gotovo je taka temeljitost spojena z večjimi stroški, toda v Nemčiji n. pr. pra^jo, da so stroški za revizijo neobhodno potrebni in za na-daljni razvoj zadružništva velike koristi; tu da se ne sme štediti. Tu se bomo morali tudi mi še mnogo učiti. Pred vsem bo treba, kakor sem že rekel, dveletno revizijo opravljati temeljiteje. Pri drugih narodih pa so prišli do spoznanja, da dveletna revizija ne zadostuje več. Vsako leto naj se izvrši revizija. V Nemčiji je postavna revizija dveletna; cela vrsta zvez pa ima že enoletno revizijo in dela se na to, da se tudi revizijska postava spremeni v smislu zahteve po enoletni reviziji. Pri nas bi bilo velike koristi, da bi se enoletna revizija upeljala vsaj glede vseh manjših zadrug, glede onih, ki nimajo strokovno naobraženega uradništva. Razmišljati nam bo tudi treba o nenapovedani reviziji. Sedanje postavne določbe zahtevajo napovedano revizijo. Napovedana revizija ima to prednost, da revizor funkcijonarje zadruge gotovo najde, ker so o njegovem prihodu obveščeni; ima pa na drugi strani to slabost, da se za revizijo popravi in zakrije marsikatera napaka, ki obstoji že od zadnje revizije naprej. Revizor najde zadrugo takšno, kakoršna je v dveh letih samo enkrat, samo v 'Gl dneh napovedane revizije; važno pa bi bilo, ako bi revizor mogel videti, kakšna je zadruga izven revizijske dobe. To je doseči le potom nenapovedane revizije. Mislim, da bi se enoletna in nenapovedana revizija dali prav lepo spojiti. Dveletna bi morala biti seveda tudi v bodoče napovedana, dokler se ne doseže sprememba tozadevnih postavnih določb. Nenapovedana revizija bi se vršila vedno ob priliki uradnega dneva zadruge, kateri je namenjena. Zadružna Zveza ima nadalje nalogo, poučevati svoje članice zadružnem poslovanju in v vseh vprašanjih, ki zadevajo tudi zadružništvo. Za sistematičen pouk o zadružništvu skrbi Zveza s svojim strokovnim listom »Zadruga«. List je pasiven, toda izguba se hitro zmanjšuje. Leta 1908. je bilo izgube še 2061'35 K, leta 1909. pa 1425'46 K. Za leto 1910, bo razmerje še mnogo ugodnejše. — Letos zopet prosim, da se list vkljub izgubi ne opusti. Veliko je sicer mož v vrstah naših zadrugarjev, ki si domišljujejo, da že vse vedo in jim ni treba čitati gospodarskih člankov »Zadruge«, a mnogo jih je tudi bolj skromnih, ki se »Zadruge« ne sramujejo. To navadno niso najslabši elementi. Tem je list namenjen. Sicer je pa bila tudi dosedanja uprava slaba. Ko se to spremeni, bo zopet izginil velik del izgube. Za zadružni pouk je nadalje skrbel potovalni učitelj, ki je imel v minulem letu 24 predavanj. Mnoga se je storilo pismenim potem. Omenim, da * izkazuje ekshibitna knjiga 4703 in kopirna 4622 številk. Gotovo jih mnogo odpade na pouk v davčnih in registracijskih zadevah itd. Za pouk pa je skrbljeno tudi z revizijami in prvimi uradnimi dnevi. Obžalovati je le, da je izostal koncem leta običajni knji-govodstveni tečaj. Ta inštitucija naj bi ostala trajna, samo bi se jo naj izpopolnilo še s teoretičnimi predavanji. Slavni občni zbor! S tem sem se dotaknil najvažnejših točk, ki pridejo pri splošnem poročilu o delovanju Zadružne Zveze v Celju v letu 1909. v poštev. Rad bi poročal še o marsičem, oso-bito o blagovnem prometu, toda te milosti mi bogovi ne izkazujejo. Če hočemo biti odkritosrčni — in to je naša dolžnost, da smo —, tedaj moramo videti, da živi celjska Zadružna Zveza od državnih podpor in visokih doneskov. Gospoda, zadružna Zveza je trgovsko podjetje, vsako solidno trgovsko podjetje pa si skrbi za stalne dohodke, med stalne dohodke pa ne spadajo niti državne podpore, niti doneski članic. Drugod, kjer imajo kaj prida za-drugarjev, ki hočejo ustvariti trajne zadružne organizacije, so to že zdavnaj spoznali in uvedli so blagovni promet. In v vsaki zvezi nese blagovni promet toliko, da se krijejo iz njegovih čistih dohodkov stroški temeljitih revizij, vse druge režije in se še vedno ustvari kaka nova inštitucija, ki naj pospešuje splošni gospodarski napredek. Pri nas pa nihče nič ne vidi in tudi ne mara nihče ničesar slišati. Zato pa smo še vedno tam, kjer je bil oče slovenskega posojilništva pred 25 leti. In vendar naše vinarstvo, sadjarstvo, živinoreja, hmeljarstvo, gozdarstvo, naše vodne moči in diugo naravnost izziva k zadružnemu delovanju! K vsemu temu pa je seveda pred vsem treba nekaj znanja! Osobito še ne zadostuje za tako delo znanje knjigovodstva, to si naj zapomnijo nekateri slovenski »zadrugarji«! Sedanji italijanski ministerski predsednik Luzzatti, ta največji italijanski zadrugar, je dejal nekoč, da prihaja v zadružništvu nov miljardar, ki hoče zagospodariti na svetu. Miljoni in miljoni gospodarsko šibkega ljudstva se združujejo v zadružna podjetja in ustvarjajo z združenjem svojih malih kapitalov moč, kakoršne svet v svojih gospodarskih organizacijah še ni videl. Ustvarja se nov velekapital, ki naj služi miljonom gospodarsko malih ljudij, ne pa nekaterim maloštevilnim kapitalističnim veli-kašem. Zadružništvo je v narodnem gospodarstvu to, kar je demokratizem v politiki in kakor zmaguje politični, tako zmaguje tudi gospodarski demokratizem. Narodi, ki hočejo živeti in napredovati, se morajo tega zavedati in v tem smislu tudi z vso vztrajnostjo delati! Izpopolnimo slovensko denarno organizacijo! Slovenci imamo staro in močno denarno zadružništvo, a to le v poedinih zadrugah; naša denarna centralizacija je še zelo slaba. Imamo pač zadružne zveze, ki poslujejo za svoje članice ob enem kot denarne centrale; toda nobena teh central ni organizirana tako, da bi bila v stanu, v vsakem oziru ustrezati zahtevam članic in da bi članicam poslovanje z drugimi zavodi brez zvezne centrale onemogočila. Marsikatera posamezna denarna zadruga je boljše organizirana, kakor pa so zvezne centrale, zato ni čudno, ako se posojilnice ne poslužujejo izključno le centrale. To pa je zelo slabo. Ako se strogone izvede načelo, da morajo vse zadruge občevati le z denarno centralo, potem ne more po zadrugah organiziran denar nikdar priti do prave veljave. Še le v centrali ima cela organizacija svojo pravo moč. Pa tudi iz zgolj varnostnih ozirov bi zadružne kot revizijske zveze na noben način ne smele pripustiti, da poedine zadruge, osobito posojilnice občujejo med seboj naravnost, brez posredovanja zvezne denarne centrale. Končno bodo tudi nedenarne gospodarske zadruge, ki so se začele na Slovenskem prav lepo razvijati, zahtevale od denarnih central vedno večje pomoči. S sedanjimi centralami bodo kmalu gotove, ena trpi na pomanjkanju denarja, kakor druga. To utegne razvoj nedenarnega zadružništva močno zavirati, ali pa si bodo pridobitne zadruge iskale kredita izven zadružnih denarnih central: nered v naši denarni organizaciji bo potem še večji. Skrajni čas je torej, da iščemo odpomoči. Neobhodno potrebno je, da si ustvarimo centralo, ki bo glede denarnega poslovanja v vsakem oziru zadoščala zahtevam slovenskega denarnega in nedenarnega zadružništva. Hitro in bančno poslovanje rabijo naši veliki zavodi, malim zavodom pa mora vedno biti na razpolago kredit. Take centrale se danes ne da ustanoviti v okvirju katerekoli slovenske zveze. Na tem polju bi se morala doseči edinost. Zveze bi sicer obstajale še vnaprej, za denarne posle pa naj bi se ustanovila v Ljubljani samostojna centrala v obliki zadruge. To bi bila najvišja na Slovenskem mogoča zadružna denarna centralizacija in brezdvomno se da le tem potem ustvariti zavod, bi bo v stanu slovensko zadružništvo v denarnem oziru popolnoma osamosvojiti in vobče pokazati, kako gospodarsko silo predstavlja na Slovenskem zadružno organiziran denar. Slovenci bi dobili s tem podobno organizacijo, kakor jo ima Nemčija: samostojne denarne centrale in samostojne revizijske zveze. Ni vse dobro, kar pride »od zgoraj«, toda ta-le zadružna organizacija pa je vendar mnogo boljša, kakor so naše avstrijske. Naše avstrijske zadružne zveze se pečajo z revizijo, organizacijo, splošnim interesnim zastopstvom, denarno sporavnavo, blagovnim prometom in- sam bog ve, s čim še. No, velikim zvezam, kakor je n. pr. češka v Pragi, to še ne stori toliko; napravi si razne, več ali manj samostojne oddelke, potom katerih vendarle še pride do neke tako potrebne špecijalizacije dela. A niti tam ni mogoč popolen uspeh, ker je vrhovno vodstvo še vedno le samo eno nad vsemi posameznimi oddelki Kaj pa naše slovenske zveze? Tisti, ki danes ustanavlja rajfajzenovko, gre jutri revidirat vinarsko zadrugo, pojutranjem naroča umetna gnojila, kmetijske stroje, seno, koruzo, krompir in sir, potem pa ga zopet najdemo, ko ustanavlja živinorejske zadruge in konferira s kako banko radi važnih denarnih zadev. Pa pravijo, da naši slovenski zadrugarji niso že-niji! Jasno je, da se mora vse to enkrat temeljito izpremeniti, ako hočemo napredovati. Začetek pa naj bi bil storjen z ustanovitvijo enotne slovenske zadružne denarne centrale. Zavod, ki se ima baviti le z denarnimi posli, opravljal bo iste gotovo mnogo popolnejše, kakor tisti zavod, ki se peča z revizijo, organizacijo, denarnim in blagovnim prometom. Zadružni denarni promet bo s tem pridobil; ravnotako pa bodeta pridobila tudi revizija in organizacija, s katerima bi se pečale zadružne zveze. Slovenci smo tako izredno srečen narod,-da se morajo zadruge deliti v tri dele: v enega »katoliškega« in v dva »liberalna«. Politika skozinskoz nadvladuje naše zadružne organizacije. Tako smo še zaostali, da v gospodarskih vprašanjih ne odločajo praktični gospodarski oziri, temveč čisto navadna, iz političnostran-karskih motivov izvirajoča bojkotna načela. Ako še nismo dovolj zreli, da rešimo narod iz tega močvirja, tedaj naj obstoje zveze še vnaprej, enotna denarna centrala pa je že mogoča, to prizna vsakdo. Želeti bi bilo, da se začnejo med slovenskimi zvezami tozadevno vsaj pogajanja. Ako se najde na vseh straneh dovolj dobre volje, potem je nemogoče, da bi se tej upravičeni zahtevi ne ugodilo, kajti vsi stvarni pogoji so za to dani Miloš Stibler. Češka zadružna organizacija. Dne 17. V. je imela »UstFedni jednota českych hospodaf-skih společenstev« (osrednja zveza čeških gospodarskih zadrug) svoj 13. občni zbor. Z ozirom na velikanski razvoj češkega zadružništva, ki bi nam naj b lo vzgled, je ne le umestno, ampak naravnost naša dolžnost, da se ozremo nekoliko na to polje češkega dela. Češko zadružništvo je najmogočnejše v Avstriji. Ono je ustvarilo šele češkega človeka, češki narod za tako mogočen političen faktor v državi. »Venkov«, glasilo mogočne češke agrarne stranke, pravi v očigled občnemu zboru »U. J.«: »Mir, složnost in delo, o kateri je rekel dr. Rieger, da rodi najžlahtnejše cvetke civilizacije, ima nalogo združiti češke kmetovalce k skupnemu delu, ki ustvarja nove češke gospodarske občine v čeških deželah. Priložnostni kredit zmanjšuje kmetu in obrtniku na deželi obrestno breme pri izvrševanju kmetovanja in obrti, vsemu prebivalstvu je dana prilika za štedenje, kajti bližnja hranilnica in posojilnica omogočuje tudi najmanjše svote brez stroška vlagati in posojila vračati. S svojim zadružništvom se bližajo kmetovalci komunalnim in aprovizacijskim razmeram velikih mest in industrijskih krajev, z zalaganjem vojaštva potom zadrug je izpolnjena davna želja našega kmeta in obrtnika. Vrsta manjših in večjih vzrokov, in posledic takozvanega drobnega dela počasi, a gotovo prinaša s seboj večjo rentabiliteto zemlje in daje kmetovalcu večjo kupno moč. Deželani se gospodarsko jačijo, kmetijsko delo si izvojuje -spoštovanje. S tem, da si deželani sami s svojimi hranilnicami in posojilnicami in zadrugami pomagajo ter s tem, da imajo potom svojega zadružništva silno organizacijo po celi deželi, se izpolnjuje gotovo velika narodna naloga, ker se hrani zemlja za potomce neogrožena od tuiega kapitala. Pozitivno in produktivno delo uspeva samo v složnosti in miru, in naša želia je, da bi naše ljudstvo v svojih kampeličkah (tako imenujejo Čehi rajfajznovke po Kampeliku) in zadrugah organizirano v delu in miru vztrajalo, in da se ne bi dalo odvrniti od temeljnih pogojev, izraženih v pravilih: nravno in gmotno ojačen je češkega kmetskega ljudstva, ter od svojega cilja: samostalnost in osvoboditev od robotanja kapitalu. Ponavljamo, kar smo že tolikokrat zapisali: Kmetijstvo, rokodelstvo in obrt se bodo vzdržale samo potom zadružne samopomoči!! . . . V naslednjih vrstah hočemo podati nekak pregled zadružništva na Češkem, ki je zvečine organizirano v »U. J.«. Tudi ta organizacija je bila baš v zadnjem, letu predmet nepoštenega, silnega strankarskega boja od strani gotovih koristolovcev. »Ta boj« — pravi zopet »Venkov« — »nima, kar se tiče nizkotnosti in vzbere sramotnih, da, podlih sredstev, para v zgodovini gospodarskega razvoja kateregakoli naroda«. (Menda na Češkem še ne poznajo »finega« orožja nasprotnikov celjske Zadružne zveze! Op. uredn). Glede razvoja in napredka češke »U. J.« naj govori statistika : Rajfajznovke. Dne 31. decembra je bilo: I. 1908 l. 1909 l. 1909 več za vseh rajfajznovk 1294 1452 158 rajfajznovk v »U. J.« 1292 1393 101 pristopilo k »U. J.« 116 izstopilo iz »U. J.«. 15 rajfajznovke imajo v »U. J« naloženih 24,320.517 K rajfajznovke imajo od »U. J « posojenih 4,473.540 K število članov v 1393 raifajznovkah 120.348 razmerno v eni rajfajznovki 86 Pridelovalne in prodajalne zadruge 1. 1908 I. 1909 l. 1909 več za prid. in prod. zadrug v »U J « 338 365 27 pristopilo k »U. J.« 38 izstopilo in likvidiralo . 11 1. 1909 število članov v teh zadrugah 33.005 razmerno na eno zadrugo 90 Razmerno odpade na eno zadrugo tako malo število članov, ker se to število zmanjšuje vsled ogromnega štev.la članov v 173 strojnih zadrugah. Ako odštejemo 3065 članov teh zadrug, pride na ostale posamezne zadruge po 156 članov. Zadruge se po panogah dele sledeče: 18 skladiščnih zadrug, 4 žitna skladišča, 8 mlinov, 27 nakupovalnih in prodajalnih zadrug, 4 zadružni mlini, 43 mlekarn in sirarn, 10 zadružnih žganjarn, 6 zadrug za predelovanje sadja, 2 zadrugi za pridelovanje kislega zelja, 13 lanarskih zadrug, 173 gospodarsko-strojnih zadrug itd. itd. Celotna slika: »U. J.« je štela: 1. 1908 članic deležev 1. posojilnih in hranilnih društev 1292 3604 2. drug h gospodarskih zadrug 338 • 1083 3. fizičnih oseb 23 48 skupaj 1653 4735 I. 1909 članic deležev 1. hran. in pos. društev 1393 3°84 2. drugih gospodarskih zadrug 365 1317 3. fizičnih oseb 23 46 skupaj 1781 5347 Število zadrug »U. J.« je torej v l. 1909 naraslo za 128. Denarni promet: l. 1909 .............• . . K 199.486.093 24 l. 1908 .......................K 196,730.246'85 torej narasel za K 2,755.847 29 Zadružni nakup in prodaja (blagovni promet): Promet v tem oddelku je narasel v I. 1909. za 4 milj. kron. Prodalo se je kmetijskih pridelkov 1157 vagonov za K 2,005.571'45. Armadi se je prodalo 574 vagonov za K 825.331 '53, nakupilo se je blaga 10.539 vagonov v vrednosti za K 4,380.953 41. Ves blagovni promet je znašal K 14,663.005'18. ' Nakupilo se je 3244 vagonov krmil. 6104 vagone oglja in koksa, 41 vagonov semenja itd. Tega skupnega nakupa in prodaje se je udeleževalo 1274 rajfajznovk in 211 drugih zadrug. Te številke so naravnost razveseljivo spričevalo, kako se na Češkem razumeva in vrši gospodarsko delo. Ko bi tudi zadružništvo na Slovenskem, osobito na Štajerskem vršilo tako vzorno svojo nalogo! Dr. FR. L1POLD O kreditu. (Po Oide-Weissovem narodnem gospodarstvu). Bistvo kredita je menjava; upnik da dolžniku danes neko blago, dolžnik ima v prihodnjosti enkrat vrniti upniku drugo blago. Za -podlost razlikuje torej dano in dolžno blago. N. pr. hmeljski ve-letržec proda pivovarju hmelj; pivovar nima denarja, da bi hmelj koj plačal, on torej nima sedaj blaga, ki bi ga dal veletržcu v zameno za hmelj; pač pa obljubi blago, ki ga bo v prihodnjosti pridobil. Razlika med tako prodajo in prodajo proti gotovini leži torej le v času; toda ta razlika je velepomembna, dalekosežne posledice lahko nastanejo, če igra bodočnost glavno vlogo pri sklepanju pogodbe. Tudi druga oblika kredita je bistveno menjava. Mesto, da bi žito prodal, ga posodim, dolžnik, ki uporabi to žito n. pr. za seme mi mora vrniti drugo blago še-le potem, ko ga je pridobi. Dolžnik mi ima vrniti torej žito, ki ga bo še-le pridobil ali mi pa nadomesti vrednost posojenega žita z denarjem, ki ga bo za prodano žito skupil. Tudi v tem slučaju menjam že sedaj obstoječe blago proti blagu, ki si ga mora dolžnik še-l.e pridobiti. Bistvene oblike kredita so prodaja na čas in posoja. Vsako blago, ki bo v prihodnjosti nastalo, je manj vredno ko blago, ki ga že imam, dolžnik mora torej vrniti večjo vrednost, kakor jo je pa dobil, če se hoče zopet ustvariti ravnotežje. .Zato moram pri nakupu na čas blago dražje plačati, kakor pa pri nakupu proti gotovini; razliko imenujemo eskompt. In dolžnik mora vrniti večjo svoto, kakor jo je pa dobil in to razliko ime- nujemo obresti Bistveno pri kreditu je, da kupljeno ali izposojeno blago popolnoma vporabim in upanje, da si pridobim novo blago,, da morem vporabljeno nadomestiti, da plačam svoj dolg. Če dam n. pr. njivo v najem, vem prav dobro, da dobim potem, ko bo najemninska doba potekla isto njivo zopet nazaj, če sem pa posodil blago, ki je namenjeno konzumu, sem se odrekel vsem pravicam do tega blaga. Vem, da se bo in da se mora popolnoma vporabiti, če hoče svojemu namenu služiti. Svoto denarja mora dolžnik porabiti, če hoče na pridobitev računati. Na vsak način je taka operacija zvezana z velikim rizikom za upnika in dolžnika.. Upnik upa sicer, da bo njegov dolžnik si z isposojenim blagom pridobil novo blago, vendar to novo blago, še ne eksistira, dolžnik ga mora v prihodnjosti s svojo pridnostjo še-le ustvariti. Upnik mora imeti do dolžnika in njegove pridnosti zaupanje to pove že ime kredit samo (credo-upam). Zaupanje je podpogoj iz-posojevanja, bistveno kreditu. Pa tudi za dolžnika je.stvar opasna. Ona nima le dolžnosti, kakor najemnik, ki mora gledati na to, da pravočasno in v dobrem stanu odda najeto stvar najemodajalcu nazaj, njegova skrb mora biti, da si z izposojenim blagom ustvari novo blago, ki bo več vredno kakor vporabljeno blago. Izposojeno blago mora torej produktivno vporabiti. Če se mu ne-posreči, pomenja to gospodarsko zgubo. Vsak dolžnik mora za to plačat v eskomptu ali v obrestih tudi neko zavarovalno premijo, ki bode tim večja, čim bolj riskantno je podjetje, ki ga hoče dolžnik započeti, čim manj zaupanja najde pri upniku. Upnik bo pa zahteval še tudi pri kreditiranju nekaj zaslužka, ki je prav različen. Varira od minima pri zadrugah, ko je dolžnik sam solastnik zavoda, do oderuških obresti zakotnih židovskih izposojevalcev Kreditno gospodarstvo je oblika novejše dobe. Sicer poznajo tudi prvotne primitivne gospodarske oblike neko vrsto kredita n. pr. izposojevanje živine in tudi v starem in srednjem veku je igral kredit vlogo, vendar je bil namenjen glavno podpiranju svojcev ali pa izsesavanju tujcev in slabših. Bil je to-le konzumni kredit, kar se je izposodilo, se je vporabilo, ne da bi se pri tem novo blago produciralo. Odgovarjal0 je bistvu tega kredita in te-dajnim razmeram, da je dolžnik jamčil upniku z svojim telesom in vsem svojim premoženjem; dolžnik, ki ni plačal, je postal su-žen upnikov. Naravni so bili v takih razmerah upori zadolženih in zahteva, da vlada z prisilnim odpisom vmes poseže. V srednjem veku so kanonisti prepovedali jemati obresti od kapitala, ki se ni. najemal v produkcijske namene. Pri konsumnem kreditu so se smatrale obresti za oderuške. Trgovinski ali produktivni kredit se je razvil še-le v novejši dobi in sicer najprej v trgovini in pozneje tudi v drugih gospodarskih panogah. Kredit, ki naj bi služil v podporo produkciji, se je še-le tedaj mogel razvijati, ko je blago ki se naj še-le pridobi, že v sedajnosti dobilo neko vrednost, ko so se vrednote, ki še niso zapadle, tudi že upoštevale in se lini je dalo primerne oblike (zadolžnice). Dalekosežnega pomena je bila določba, da je mogoče dolgove in tirjatve prenašati od ene osebe na drugo. Prvotno je vsak dolg bil nerazdružno zvezan z dolžnikom, vsak prenos je bil nemogoč. Ko se je začelo dolžnikovo obljubo pa smatrati za samostojno blago, je bil odprt pot k nadaljnemu razvoju. V rabo so prišle menice, ki jih je mogoče potem indossamenta prenesti na druge osebe, najdalekosežnejšega pomena je upeljava papirnatega denarja, bankovcev. (Nadaljevanje sledi). Vinarstvo na Avstrijskem. Cela površina Avstrijske znaša okroglo 30.000.000 ha in sicer je 28,249.864 ha obdelanih. Vinogradov je 226.273 ha t. j. 075% cele 'n 0'80 % obdelane površine. V velikih pokrajinah kakor v Galiciji, v Bukovini, na Zgornjem Avstrijskem, Solno-graškem in v Šleziji skoraj sploh ni govora o vinoreji, v nekaterih drugih deželah, kakor na Češkem in Koroškem, pa igra vinoreja le prav neznatno vlogo v narodnem gospodarstvu. — V nekaterih deželah pa ima veliko narodnogospodarsko važnost n. pr. v Dalmaciji, kjer je 8 °/o zemlje v vinogradih, v Primorju, na Južnem Štajerju in Nižjem Avstrijskem. V vseh teh deželah ima vinoreja velik pomen glede vrednosti pridelka samega, glede vinske trgovine in glede vnovčevanja postranskih pridelkov. Povprečno znaša danes avstrijski vinski pridelek letno 8,142.149 hi. Glede množine pridelka je Avstrija na četrtem mestu. Na prvem mestu je Francija, na drugem Italija in na tretjem Španija. Vinogradniške razmere so v posameznih avstrijskih kronovinah popolnoma različne glede vrst in kakavosti vina, glede načina vinske trgovine, glede modnosti vnovčevanja itd. Predvsem Imamo dva glavna dela: severne vinogradniške dežele in južne m 7T n T3 O P' Ul to ^1 to OJ 4* O to OJ v.41* CO OJ o 4- to n CD C ?r o < P 3 P Z (A 7^ 7Š O H < p V> < 7T O 7T C 7T O D EL 3 p -• o -r ~n O) * Ci- n pa O "1 3 O (/) «< O 3 P OJ OJ O*' k. 1 Ul >° to O p p Vvl to 00 1 ^vl 4^ \D CT' Ul o Ul to to ^1 Ul 4^ O U1 Ul CT' to O' 4^* 4^ 4^ U1 4^ vj 00 OJ ■vi 00 •vi OJ 00 o 3* o CTQ OJ OJ >— OJ ■vi -n 1 to 'p •£*■ •—4 o — Ul to p 00 »J 1 00 ■_». ^0 O ČT' 00 o to o to o o. Ui O' OJ Ul Ul OJ oo 00 OJ Ul 4^ 4^ M. CT> 4^ OJ 4* ■“k to •vi o o 4*- < —i. OJ to _* to •vj to & —k. O' o O Ul Ul to o vj OJ o o OJ to Ul Ul to 00 o Ui 00 to Ul 4^ OJ ■v] ^1 sO o *vl ^1 CT' O 4^ o o OJ •vi O o o O' 4^ o o OJ to Vi 4^ to _L 't-i. v>J 00 OJ CT' O OJ 00 to O' Ul 4^ 1 00 ^4 o Ul p o Ul vj ^vl Ul 4^ OJ Ul o OJ •v] b' 00 to Ul Ul Ul Ln C' o Ul 4^ 00 to o to to o vj Ul 00 ^1 4^ to to Ul Ul Ul Ul 00 to to O sO —k. t—l O' OJ »—* to 00 OJ Ul Ul 4^ ^1 00 U1 4^ QP 1 o p Ul po to v£> p 00 4^ 4^ OJ 1 to ■_, to 4*- CT' 00 Ul 4* 00 OJ o o 00 Ul O' Ul to 00 OJ o OJ Ul Vi Ul o 00 OJ Ul 4* o to 00 OJ to o 00 00 00 4^ ■o r3 — "o Ul H-* OJ "to OJ 00 00 rx 3 SD O' CT' ^1 00 to 00 o OJ Ul 1 1 p ^1 ^4 p Ul p ^1 f-1 to 4*- 1 OJ 00 4^ to b\ k) b' č> o i—4 < OJ U1 O' 4^ OJ Ul vO 00 OJ 4^ 00 00 00 3* •vi CT' C' to Ul O' o o 4* o 00 3 (A k— PC _> •o OJ _ 4^ "to OJ 00 M* 00 vD 4- o OJ to o Ul LO f*~1 *3 1 1 00 4^ Ul to OJ SD 4^ sO OJ Ul J“1 1 •n o O Ul Ul to to OJ č> o to b' CT* 1 O* 00 O Ul CT' Ul Ul oo Ul LO C' O sO fl> o *vl 00 cr 00 to 00 OJ 4* 4^ 4^ 4^ — ■ * fl> X ^1 4^ to o Ul 00 ,_ O' 00 4- l—* . sO Ul OJ < 1 1 p po p Ul Ul p 00 00 *—* J- to bo OJ OJ to ►—* OJ OJ CT' to I—• 1 00 Ul o 00 O OJ o •vi o to to Ul o 4^ to OJ 00 OJ o to •vi ^1 H 4^ sO < 1—» ■ to G' __ OJ o 00 »o fD OJ Ul 00 o o 4^ ^1 ■2« 1 1 p 00 ^1 to Ul o Ul p OJ to '-—J 1 3“ o O o t_ 00 43 to Ul o 1 o ^1 Ul to H- 00 o H— »-* •vi CT' O o 00 00 ^3 o Ul 00 00 o to OJ o ^-‘ 4* t—k H- _u to "oj “o to to 'S' •vi "o vO to o o 4* 4^ 00 o OJ 4^ 1—‘ 4* p *vl 4^ p 00 1 •—k to Ul to 4^ OJ o ‘o to ^vl CT' 1 OJ vj 00 O' CT' •vi o to 4»* o G'' o O o 4>- ^1 -J to Ul 4*. 4^ O' OJ 00 C' ^1 O 00 JO Xo •o oo o o OsOs*—‘OJtO*—*tO^-4^tO ■>vl4^Ui;v]pppOJtOOO ■o $.3, p- < 2. 3 P n • Q- (S) . _k =r JL ^ ST —“ ("D «-T* — ^cro Jooo p vinogradniške pokrajine. Na severu so vinogradniške razmere že močno podobne onim v Nemčiji, južno vinogradništvo nas pa spominja že na Italijo. Nadalje pa tvori še vsaka kronovina nekak pododdelek glede kakovosti vinogradništva. Na strani 138 objavljena tabela kaže najvažnejše statistične številke glede vinogradništva v posameznih avstrijskih deželah. Iz teh številk spoznamo, da je vinogradništvo od 1. 1875. do 1898. stalno napredovalo, v zadnjem desetletju pa je deloma zopet nazadovalo. Številke vsakoletnega celotnega pridelka so zelo različne. V petletju 1875—1879 znaša povprečni letni pridelek 4 miljone hi, v petletjn 1880—1884 se je znižal kar za 1'3 miljona hi nato se zopet povzdiguje. Koncem te statistične dobe je množina že skoraj dvakrat tolika, kakor v letih 1880—1884, vkljub temu da je l. 1908 za 8000 ha manj vinogradov, kakor n. pr. I. 1890. Te številke dokazujejo uspešen boj proti trtni uši in drugim trtnim škodljivcem ter dejstvo, da se je tehnika v vinogradništvu močno izboljšala. Po množini pridelka je Nižjeavstrijska na prvem mestu. V letih 1895—1899 je bila Dalmacija na prvem mestu, v letih 1905—1908 pa je Dalmacija še le na četrtem mestu. Nižjeavstrijska, Štajerska in Tirolska so jo nadkrilile Vinogradniško ozemlje se na Nižjeavstrijskem zmanjšuje. Posebno se opuščajo vinogradi v takih krajih, kjer so trpeli vsled mrazu. Vkljub temu se množina pridelka močno povzdiguje. Na Moravskem vinogradništvo stalno nazaduje. Krog l. 1860 je bilo v tej kronovini baje 20.000 ha vinogradov, 1. 1908. pa že skoraj za polovico manje. Štajerska se deli v dva vinogradniška dela: v Srednje- in Spodnještajersko. Na Srednjem Štajerskem se prideljuje v prvi vrsti rudeče vino (šilher). Na Srednjem Štajerskem nazaduje vinoreia, na Slovenskem Štajerju, kjer je podnebje izredno ugodno, pa počasi napreduje. Na Koroškem se prideluje malenkost, a še pri tem se opaža nazadovanje. Tudi Kranjska se deli v dva vinska okoliša. Dolenjska, ki je sorodna Slovenskemu Stajerju in Hrvatski ter Vipava, ki spominja že na severno Italijo. Nobena dežela ni toliko trpela vsled trtne uši, kakor Kranjska, zato je vinogradništvo v tej kronovini tudi nazadovalo. Vinski okoliš goriški ima popolnoma južni značaj. Goriška nima tako dobrih vinogradov, kakor druge kronovine, tudi kletarstvo je slabo, kakor v drugih južnih krajih. V Istri vinogradništvo napreduje. Dalmacija ima razmerno z površino zemlje največ vinogradov, vendar je vinogradništvo še zelo slabo razvito. Tudi Tirolska je imela dva okoliša, severnega in južnega. Še 1. 1906. je c. kr. poljedelsko ministrstvo izkazalo za severni okoliš 262 ha vinogradov in 7860 hi pridelka Po tistem času je severni okoliš izginil. Na jugu Tirolske pa se vinogradništvo močno razvija. Predarelsko vinogradništvo je malenkostno in propada. V splošnem kaže statistika, da vinogradništvo nazaduje v vseh tfstih delih Avstrijske, kjer podnebje ni ugodno, drugod, kjer so razmere ugodne, se lepo razvija. Izmed slovenskih dežel napreduje najlepše Štajerska. S. Mlekarne na Danskem. Dansko se često navaja kot vzor s svojim uspešnim mlekarstvom. In res je tu mlekarska obrt dosegla nenavadno višino. Hočemo to dokazati na podlagi spodajšnjih številk, ki so nam slika števila mlekarn v posameznih delih Danske. Tab. I - v l. 1908—9 je bilo v posameznih delih Danske sledeče število mlekarn : Jutsko . 774 Tyn, Langeland. Aro . . . 203 Sjalland, Moen, Samso . . 323 Falster, Lolland . . . . . 74 Bornholm . 18 skupaj . . 1391 Glavni delež odpade torej na .Tutsko (774). A tudi na Danskem niso vse mlekarne zadružne, kar je razvidno iz naslednje tabele II. Tam je tudi razvidno, koliko se jih je tekom zadružnega leta (od 1. aprila 1908 do 1. apr. 1909) nanovo ustanovilo, oziroma koliko jih je propadlo. Tab. II. : Število zadružnih, akcijskih, graščinskih mlekarn: O) = j* g —, 5 I ® g S 2 S. N ts M M 1./4./08. jih je bilo glasom kontrole: ... 1153 151 44 1348 tekom leta novih ..................................... 29 13 1 43 ustavilo delovanje........................................ 2 5 7 14 1./4./09. jih je bilo glasom kontrole ... 1153 159 38 1377 Najlepše razmerje je glede zadružnih mlekarn, v enem letu se jih je ustanovilo 29 in propadli sta le dve. Najslabše je z veleposestniškimi (graščinskimi) mlekarnami: ustanovila se je samo ena, 7 jih je propadlo. Pregled razvoja danskega mlekarstva bo še popolnejši, če pogledamo še tabelo III.. ki nam kaže razvoj v zadnjih desetih lelih : Tab III : v °/o leto vseh mlekarn zadružnih akcijskih veleposest- niških zadružnih akcijskih velepos. 1899—1900 1265 1072 151 42 85% 12% O O ro 1900—01 1245 1075 135 35 86 » 11 » 3 » 1901—02 1249 1087 129 33 87 » 10 » 3 » 1902-03 1260 1097 133 30 87 » 11 » 2 » 1903—04 1267 1105 133 29 87 » 11 » 2 » 1904—05 1317 1115 135 67 85 » 10 » 5 » 1905—06 1328 1123 134 71 85 » 10 » 5 » 1906-07 1340 1148 138 62 85 » 10 » 5 » 1907—08 1358 1154 154 50 85 » 11 » 4 » 1908—09 1391 1182 164 45 85 » 12 » 3 » Vidimo, da število v zadnjih 10 letih, razun v I. 1900—1T narašča in dosega vrhunec v I. 1904—5. Tega leta je bil uveljavljen zakon (5. febr.), glasom katerega morajo mlekarne mleko pasterizirati t. j. zagreti na 80° C, s čimer se mikroorganizmi uničijo ali se vsaj njih učinkovanje zabrani. Da bi se dognalo, če se zakon v resnici tudi izvršuje, se je vršilo 14.165 nepričakovanih kontrol v posameznih mlekarnah, v vsaki po 4—7 krat. Dognalo se je, da 74% mlekarn (1018) popolnoma zadošča zakon, v 296 mlekarnah (21%) se je našel po 1 prestopek, v 64 (4%) po dva v 15 (1%) pa po 3—5. Konečno še podajamo tabelo IV., ki kaže, koliko % vode vsebuje dansko maslo in sicer na podlagi poskusov v laboratoriju na surovem maslu, ki je bilo dano v razstavo: Tab IV,: množina vode v sur. maslu V °/o število poskusa v % izmed vseh poskusov 11—12 26 12—13 62 13—14 430 14 —1> 38'6 15—16 76 16—17 26 Gotovo je. da množina vode znaša 11—19%, večina sur. masla (81'6%) pa vsebuje 13—14—15% vode. P Mednarodni kmetijski zavod v Rimu. L. 1905. se je vršilo v Rimu posvetovanje za ustanovitev mednarodnega kmetijskega zavoda. Vodilna misel te ustanovitve je zahtevala, da se ustvari urad, ki bo zbiral in obdeloval najzanesljivejše podatke o pridelovanju in trgovini kmetijskih pridelkov celega sveta. Ta zavod naj bi dajal pojasnila o pridelovanju (o množini in kakovosti pridelka) in trgovini, dajal naj bi ta pojasnila pridelovalcem, reelnim trgovcem in konzumentom. Neresnična in netočna poročila izvirajoča iz dobičkaželjnosti posameznih špekulantov, naj bi se s tem onemogočila. Splošno naj bi se pečal mednarodni kmetijski zavod z vsemi vprašanji, ki enakomerno zadevajo kmetijstvo vseh narodov in vseh držav n. pr.: zbiranje podatkov o vsem kmetijskem pridelku v rastlinstvu in živinoreji celega sveta; razmere v trgovini in konzumu; kmetijsko-tehnična vprašanja; rastlinske bolezni in sredstva za uničevanje teh bolezni; kmetijska delavska vprašanja; kmetijska organizacija, osobito kmetijsko zadružništvo. V vseh teh vprašanjih se stavijo lahko posameznim vladam nasveti. Ne bi pa se smel zavod pečati s vprašanji, ki ne zadevajo vseh držav, n. pr. trgovske pogodbe med posameznimi državami, carine itd. Na ta načrt se je zjedinilo že navedeno posvetovanje, ki se je na povabilo italjanskega kralja vršilo 1. 1905 v Rimu. Posvetovanja so se udeležili zastopniki 41 držav. Zavod ima svoj sedež v Rimu. Vodijo ga vse države, ki so pristopile. Iste ga morajo tudi vzdrževati. Prispevati morajo letno skupaj 500.000 F. (frank = K 0'95). Ta svota se lahko poviša na 800.000 F. K temu prispeva še italjanski kralj iz lastnega premoženja letno 300.000 F. Vrhovno vodstvo zavoda pripada občnemu zboru, h kateremu pošljejo vse države svoje zastopnike. Izvršilni organ pa je trajni ožji odbor, v katerem je zastopana vsaka država po jednem zastopniku. Dozdaj je pristopilo že 47 samostojnih in kolonijalnih držav in sicer: Združene države v Ameriki, Argentinija, Etijopija, Belgija, Brazilija, Bulgarsko, Čile, Kitajsko, Kostarika, Kuba, Dansko, Nemčija, Ekvador, Francija, Tunis, Angleško, Avstralija, Zapadna Indija, Kanada, Nova Zelandija, Mavritijus. Grško, Italija, Eritreja, Japonsko, Luksemburško, Meksiko, Črnagora. Nikaragua, Nizozemsko, Norveško, Avstroogrska, Perzija, Peru, Portugalsko, Ru-munsko, Rusko, Salvador, San Marino, Švedsko, Švica, Srbsko, Špansko, Turčija Egipet in Uruguaj. Dela zavoda opravlja po navodilih občnega zbora trajni ožji odbor, kateremu je prideljeno posebno uradništvo. Ožji odbor se je sestal prvokrat dne 23. maja 1908, da izdela natančna pravila. Sestanek l. 1905. je določil samo namen zavoda. Pravila zavoda ter poslovni red za občne zbore in ožji odbor je potrdil že prvi občni zbor koncem i. 1908. S tem so bila že nekatera pripravna dela končana. Po teh pravilih se deli celi zavod v tri glavne dele: I. Glavno tajništvo za administrativna dela, uprava knjižnice. II. Oddelek za kmetijsko pridelovanje (produkcijo). Ta oddelek ima štiri pododdelke: 1. Kmetijska statistika glede rastlinstva. 2. Kmetijska statistika glede živalstva. 3. Kmetijskotehnična vprašanja iz rastlinstva in živalstva. 4. Rastlinske bolezni. III. Oddelek za gospodarska in socijalna vprašanja. Dva pododdelka: 1. Kmetijsko delavsko vprašanje. 2. Kmetijstvo zadružništvo, zavarovanje in kredit. Nadalnje delo je obstalo v tem, da se je pridobilo za zavod potrebno uradništvo. Sestavljeno je isto iz vseh narodov in držav Vsa pripravna dela so bila končana l. 1909, tako da je mogel občni zbor koncem 1909 že določiti, da začne mednarodni kmetijski zavod v Rimu s 1. prosincem 1910 z svojim rednim delovanjem. O uspehih bomo poročali. Vestnik „Zadružne Zveze v Celju“. NENAPOVEDANE REVIZIJE. Postavne določbe, zadevajoče revizijo zadrug, zahtevajo, da mora biti postavna t. j. dveletna revizija napovedana. O isti se morajo obvestiti vsi člani načelstva in nadzorstva. V interesu zadrug samih je, da se revizija izpopolni v smislu zahteve po enoletnem pregledovanju zadrug. Istotako bi se naj uvedle tudi nenapovedane revizije. Obojno so pri drugih narodih ie preizkusili in se je obneslo prav dobro. Tudi Zadružna Zveza v Celju je sklenila, poskusiti z nenapovedanimi enoletnimi revizijami. Opozarjamo na to vse svoje Članice! Vprašanja in odgovori. Vprašanje: Zadružnik A je umrl, njegov dolg je prevzel B, ki doslej še ni bil član naše zadruge. Doslej smo postopali v takih slučajih tako, da je B kratkoinmalo sopodpisal A-iev pristopni list, nadalje smo A-ja črtali v zadružnem registru in v knjigi deležev ter pod njegove tekoče številke vpisali B-ja. Ali je to pravilno? (P. v O.) Odgovor: B je popolnoma nov zadružnik in nima z A-jem čisto nič opraviti. Ako hoče B prevzeti dolg po zadružniku A, tedaj mora načelstvo sklepati o sledečih točkah: Ali se vzprejme B kot zadružnik? Ali se mu, če je vzprejet, more zaupati posojilo, ali nudi zadosti varnosti ? Ako je načelstvo obe točki vzprejelo, potem mora B predvsem podpisati čisto nov pristopni list, v zadružnem registru in v kniigi deležev pa dobi popolnoma nove tekoče številke. Črtati se ne sme nič. Le v glavni knjigi posojil se lahko prečrta stari dolžnik in se vpiše B. Književnost. VI. zvezek Pravnikove zbirke avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, ki smo ga že napovedali, je izšel. Urednik dr. Edvard Volčič, c. kr. sodni svetnik v Novem mestu, je predpise o nespornih pravnih stvareh razdelil na tri samostojne dele; notarski red (XXIV in 162 strani), zapuščinski patent (XXXII in 360 strani) in sodni depoziti (XII in 120 strani). Povsod so predpisi dopolnjeni do najnovejšega časa in pojasnjujejo se z odločbami najvišjega sodišča. Vsakemu delu je pridejano stvarno kazalo v slovenskem jeziku spopolnjeno z manj navadnimi hrvatskimi strokovnimi izrazi, tako je tudi v opomnjah pod dotičnimi zakoni. V prvem delu je ostal krepek prevod Franceta Levstika, a sedaj ne več navadni izrazi so popolnjeni po veljavni terminologiji. Knjiga, ki je nedvomno velikega pomena za rabo slovenskega jezika v naših pisarnah, ki bo pa tudi v korist in pouk vsakomur, je tiskana čisto in razločno ter se dobiva v platno vezana pri navedenem uredniku in po knjigarnah po 7 K. Iz 2 dela so posebej odtisnjeni »Predpisi o zapuščinskih pristojbinah«, ki stanejo broširani le 80 vin., tretji del (»Sodni depoziti«) zase broširan stane 1 K 60 v. Zadružne in gospodarske vesti. Zborovanja. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani ima svoj letni občni zbor v četrtek 23. junija 1910. v mestnem domu v Ljubljani. Ravno isti dan zboruje v Gradcu štajerska nemška zveza. Zadružništvo v Galiciji. Koncem l. 1909. je bilo v Galiciji 1031 rajfajzenovk. V tem letu se jih je ustanovilo 213. Razun tega je bilo tam še 912 šulcedeličevk, 22 mlekarn in 13 drugih zadrug. V prvi vrsti pospešuje deželni odbor in deželni zbor gališko zadružništvo: Dežela je ustanovila osrednjo zadružno banko s kapitalom 2,000 000 K, razun tega je dežela še prevzela zavezo za nadaljnih 5,000.000 ter oprostila zavod vseh deželnih davkov. Zavod je začel poslovati 1. jan. 1909 in je izkazal 1. jan. 1910 zadružnih vlog 1,145.007 K. 4,314 067 K pa se je zadrugam razposodilo, iz česar sledi, da gališkim zadrugam primanjkuje denarja. 818 rajfajzenovk je imelo koncem 1. 1908. vlog 30'7 milj. K, a posojil 33 miljonov K. Nakupne, prodajne in pridobitne zadruge se še le začnejo razvijati. Ustanavlja jih Syndykat Rolniczy (kmetijsko društvo) v Krakpvem. Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju je štela koncem l. 1909. 6680 zadrug v 25 zvezah. Na posamezne zveze se razdele te zadruge sledeče; Nižjeavstriiska .................................. 739 Zgornjeavstrijska................................. 299 Solnograška ....................................... \\ Nemška zveza v Gradcu............................. 342 Zadružna Zveza v Celju............................ 139 Deželna zveza v Celovcu........................... 105 Osrednja blagajna v Celovcu........................ 65 Zadružna Zveza v Ljubljani........................ 543 Goriška zveza slovenska............................ 70 Goriška zveza italijanska.......................... 85 Istrska zveza italijanska.......................... 58 Zadružni savez Split.............................. 151 Nemška zveza Inomost.............................. 298 Severnotirolska zveza.............................. 52 Nemška južnotirolska............................... 33 Predarelska........................................ 76 Češka v Pragi.....................................1758 Nemška v Pragi ................................... 768 Nemška v Brnu..................................... 348 Nemška v Šleziji.................................. 155 Češk v Šleziji .................................... 93 Poljska v Šleziji ................................. 91 Nemška v Bukovini.................................. 82 Rusinska v Bukovini .............................. 176 Rumunska v Bukovini............................... 162 Slovanske zveze imajo skupaj 3021 članic. V Splošni zvezi pa še niso učlanjene češke zveze iz Moravskega, poljske iz Galicije in Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. S temi vred bi imeli Slovani v Splošni zvezi veliko večino. Konzumno zadružništvo na Angleškem. V mestecu Rochdale so se zbrali I. 1843. od svojih gospodarjev zatirani tkalci, da se posvetujejo, kako si izboljšajo svoj položaj. Vse mogoče so že poskušali, a vse ni nič pomagalo. Uspeh posvetovanja je bil, da se naj ustanovi zadruga, ki bo imela sledeče naloge: prodajati delavcem razne potrebščine; zidati hiše zu delavska stanovanja; ustanavljati podjetja za produkcijo, da dobe brezposelni delavci dela; najeti ali nakupiti kmetijska posestva; ustvariti s temi sredstvi samostojno se upravljajočo kolonijo (družbo); v tej koloniji naj se otvori gostilna, ki bo pospeševala zmernost v pijači. Iz teh prvotnih načrtov je postala resnica. Z veliko težavo so spravili ubogi delavci do konca 1. 1844. začetno glavn co v znesku po 76 2 K skupaj. Dne 21. grudna 1844 se je otvorila skupna trgovina. Bilo je to v neki postranski ulici mesteca Rochdale. Ljudje so prišli na večer ob napovedani uri otvoritve v velikem številu v to ulico, da vidijo, kaj se bo zgodilo. Vsi so se namreč smejali početju ubogih tkalcev. Celo načelstvo te nove zadruge se je začelo nekoliko sramovati. Po dnevi si sploh ni upalo v to prvo zadružno trgovino. Čakalo je na mrak, še le sedaj se je ojunačilo in je izvedlo sklep: trgovina se je otvorila. Prvi dan so jo posetili le prvi zadružniki — bilo jih je 28 — in nekateri drugi ljudje iz usmiljenja, nekateri tudi iz radovednosti. Prvi dan je izkupila zadruga 21 '60 K. To je bilo 1. 1844. In danes? Koncem 1. 1909. je štela ta zadruga 16.787 zadružnikov, deležev je nad 8 trilijonov K. Čistega dobička je bilo l. 1909 1,572 850 K! Od ustanovitve do danes, torej v 65 letih je prihranila zadruga svojim zadružnikom 54 milj. K! 51*5 milj. K se je razdelilo dobička med zadružnike-Zadruga vzdržuje velikansko knjižnico in najrazličnejša podjetja. To je razvoj te prve vzorne konzumne zadruge. V splošnem pa je omeniti o angleškem konzumnem zadružništvu danes sledeče: Zveza »Cooperative Union« v Menčestru je štela koncem 1909. 1. 1558 zadrug z 2,585.293 zadružniki, z 818,263.163 K deležev, skoraj 3 miljarde K prometa in 288,266.952 K čistega dobička. Produktivnih zadrug je 121, prometa je bilo 473,158.932 K. Angleško zadružništvo ima danes nebroj tovaren in posestev. Večino blaga pokupite obe zvezi, že omejena v Menčestru in druga v Olasgovu. Obe zvezi imate tudi lastno brodovje za prekomorske vožnje. Zadružna prodaja jajc v Hanovru. Pred meseci se je vršil v Hanovru shod združenih hanovranskih zadrug za prodajo jajc. Prva zadruga se je ustanovila na Hanoveranskem glasom poročila, podanega na shodu, l. 1896. Leta 1899. jih je bio že 36, sedaj jih je 143. Prej je bila prodaja jajec tako slaba, da se je večina kmetov branila storiti kaj za rejo perotnine: to se je sedaj spremenilo. Zadružna prodaja jajc, ki je znašala sprva 100.000 kosov letno, je narasla na 26 miljonov kosov v I. 1908. Vedno nove zadruge se ustanavljajo in danes se je razširila reja perutnine celo v krajih z intenzivnim kmetovanjem. Dasi je zadruga prodajala jajca nekoliko dražje, vendar so odjemalci radi te cene^plačevali, ker so dobivali nepokvarjena in zajamčeno sveža jajca. Slednja so se plačevala za 3—4 fenige dražje nego takozvana gališka in konservirana jajca. Potrebno je skrbeti za to, da je tudi v zimi zadostno število jajc. Zadružništvo na gospodarski razstavi v Pragi. V kmetijskem paviljonu gospodarske razstave v Pragi je bila zanimiva ekspozicija, ki je svedočila o rastočem razumevanju misli o samopomoči med češkimi kmeti. Bila je to razstava kmečkega zadružništva. Iz mape, ki je bila na ogled v tem oddelku, je razvidno, da ie zadružništvo najbolj razvito v severoizhodnem delu Češke. Naj več j i del razstave so tvorile fotografije podjetij posameznih zadrug. Vidimo tam osobito veliko število zadružnih elektrarn in strojnih zadrug, dalje zadruge za žitna skladišča, zadružne žganjarne, zelenjadarske zadruge, mlinske zadruge, ozir. zadružne mline, ogromno število mlekarskih zadrug itd. Celi ta del razstave je zanosna slika naravnost neverjetnega razvoja v zadružništvu med češkim kmečkim ljudstvom. Nova konkurenca evropskemu kmetijstvu. Nekateri narodni gospodarji so trdili, da bo amerikanska konkurenca evropskemu kmetijstvu kmalu ponehala, češ v prekmorskih državah narašča število prebivalstva tako hitro, da bo konkurenčna zmožnost amerikanskega kmetijstva pojemala jako naglo. No, tako silno hitro to še ne bo šlo, kar sledi že iz tega, da pride v Združenih državah povprečno na 1 km2 8 25, v Argentiniji 1.76, v Kanadi 0'55 oseb, naAvstrijsko-Ogrskem p a 7 2 6 6. Ekspanzivna zmožnost amerikanskega kmetijstva, osobito v pridelovanju žita, še ni dosegla vrhunca. Preti pa evropskemu kmetijstvu že nova konkurenca in sicer iz Azije, iz Male Azije in iz Perzije. Izkazalo se je namreč, da so osobito krajine med rekama Evfrat in Tigris za pridelovanje jako ugodne. Vprašanje te konkurenčne nevarnosti postane aktuelno, kakor hitro se začne izvrševati znani načrt anatolske železnice, katera bi vezala imenovane azijske krajine z Evropo. Načrt je nemškega izvira in so mu prvotno nasprotovali Angleži, Rusi in Staroturki. V zadnjem času pa se je položaj, izpremenil v toliko, da se udeležuje načrta tudi angleški kapital-tako da je angležko nasprotstvo kolikortoliko že izločeno. Mlado-turki, ki sedaj vladajo v Turčiji, pa so tudi pripravljeni pripustiti proti gotovim koncesijam izpeljavo nameravane železnice. Evropska industrija, obrt, trgovina bo od tega pač imela dobiček, ne pa tudi, kakor že omenjeno, evropsko kmetijstvo. Odgovorni urednik: Miloš Stibler.