List 67.
Nekaj za živinorejo.
Jesenovo listje.
Na Francoskem so kmetje po več goratih krajih, kjer se marljivo z živinorejo pečajo, mnogo jesenov nasadili, kterih listje ravnq tako skerbno pobirajo, kakor na Laškem in drugej murvino listje. To listje pokladajo živini pozimi, kadar so pašniki s snegom pokriti. Tudi po nekterih krajih Talijan-skega je navada živino z listjem kermiti.-
Branje jesenovega listja je konec poletja, ko je list popolnoma izrastel, ter se da lasno odter-gati. Zberejo se naj urniši mladi fantje iz vsake hiše, splezajo na drevesa, ter osmukajo listje od dreves. Vsaki teh biravcov se močno varje, dane enega listeka ne zgubi. Vtaknejo listje v velike vreče, ktere imajo pripasane, in ktere potem v 2 \ili 3 sežnje globoke jame izpraznejo, ktere so si bili v prav suho zemljo izkopali.
Kadar so te jame do dvLh tretjin z listjem napolnjene, ga pokrijejo s slamo, ter namečejo potem več čevljev visoko persti na-nje, ktero terdo potolčejo, da nobena mokrota va-njo se vriniti ne more.
Listje, ktero je tako zavarovano, da zrak do njega ne more, ostane do spomladi mehko in zeleno; živina ga rada je in se odebelijako naglo po njem.
Na Veroneškem, kjer si listje po ravno popisanem načinu hranijo, mešajo tudi v letih, v kterih je veliko vina, zeleno grojzdje med tisto. Tako kermo ima živina rajši od vse druge; celo za deteljo ne porajta tako.
Ali pri nas kmetovavci še niso povsod poskusili jesenovega listja za kermo rabiti? Priporočamo jim: naj ga poskusijo.                                    J. Š.