Dopisi. Iz Konjic. (Zabvalnica g. Hermanu). Mislirn, da vam kot dopisnik najbolj vatrežem, ako vam pošljem prepis zanpnice iazabval- nice, katero je skupš6ina kat. politicnega druatva dne 30. febr. z navdušenjem aklenila blagorodnemu goap. Hermanu. Glasi se tako-le: Blagorodni goapod! Ljubljeni zaatopnik slor. Ijud8tva! ,,Kat. politi6no druatvo" vKonjicahje v skupaŠini dne 20. febr. 1876 navduaeno spre- jelo predlog, da ae Varn, blagorodni goepod, pri- «r6na hvala izre5e za Vaš izvr8tni govor v dr- žavnem zboru pri razpravi o državnera prora6unu za \. 1876. Vaae beaede o nadlogah države in njih pravih izvirih, so tako pomenljive, Vaii vzori o potib, ki bi se naj uastopili, da se Avstrija groznih zadieg reši, so tako zdravi, tako veestransko modri in razmeram ljudstva priraerni, da jib nijeden državnik, ki bode poklican Avatriji pomagati, spregledati ne bo smel, ako no6e na pol pota oatati. Prav mnogi, ki ao doslej na centralizem priaegali, ali pa liberalne muhe lovili, pravijo zdaj, ko 8o Vaš govor brali: nHerman ima prav!" Dasi nismo tako sreSni, Vas, blagorodni gospod, za poslanca avojega okraja imeti, nas vendar prisrčno ve8eli, pa tndi v sedanjib velikih bridkostih mo5no tolaži, da ima navod alovenski tako bistrega, ljubezni do mile domovine avatrijske in slovenake vnetega in neustrašenega zagovoinika v državnem in deželnem zboru. Brez ovinkov izreka kat. politi5nega društva akupš5ina, da je skoro edina korist sodelovanja poalancev državno-pravne stranke v državnem zboru za narod 8lovenski ta, da sliši svet iz Vaših zgovornib ust resnico, ki se v taki jasnoati in doslednoati le malo kedaj 6uje. Blagovolite toraj za svoj trud, za neupogIjivi pogam, s kterim branite Avatriji in narodu slovenskemu pravo svobodo in pogoje obcnega blagra, sprejeti izraz naše prisr5ne zabvale, ob5udovanja in neomejenega zaupanja. Po dokonSanem politi5nem delu programa bila je tombola, ki je društvenikom mnogo veaelja napravila. — Pristopilo je vnovi5 7 udov in eden cel6 iz odatranjenega Laporja. Društvo ateje zdaj 306 udov. Od sv. Roprta v Slov. Goricah. (Ženitve, Folitve). Pii naa so na dnevnem redu ženitve in zopct ženitve, za dubovnike polne sitnob in bridkosti. Ženijo 8e večjidel le viaičarski in služebni, posestniki pak le oni, ki so primorani, in sicer ae ženijo z grozenskimi plaSili, n. pr. Besitzumschreibung — deaetek — UebertragnngsgebUbren etc. jutrne gostije itd. popred zadolženi ae ie z ženitvami bolj zadolžijo. Bog jim pomagaj. Obhajali amo vendar 7. t. m. poaebno poroko in sicer brez aitnob in plaSil v lepem miru v krš5an8kem dubu. Č. g. Aut. Vraz, kaplan v Kapelab prišel j e in s svojim očetom in materjo zlato goatovanje obbajal v pričo žlabte in lepega števila farmanov, ki je ginjenim sicem poaluaalo nagovor g. Antona. Pred nekolikimi leti sta ie krepka stariža svojemu ainu novomešniku 8lužila reaelo primicijo, aedaj jima je se zlato poroko povrnil nekdanji trad in skrbi. Volilni možjo so : predstojnik Jakob Rcbernik, J. Vrli6, Go5cvaki Krarapergar, potem Jak. Šalamun, predstojnik, Mat. Petek in Franc Ornik v Rogoznici. Vsi ao obljubili voliti Slovenca dr. Radaja. Bog jim je raz8vetil pamet! *) Iz Šoštanja. Tukajšna poaojilnica, za druga z neomejenim porožtvom, imela je 5. februarja avoj letui ob6ni zbor, ki je potrdil ra6un za lansko leto, ter volil ravnateljstvo y nadzornistvo. Priloženi raSun kaže, da poaojilnica vrlo dobro napreduje. lz poslovnega piegleda je razvidno, da je posojilnica leta 1875 imela doboda 202.767 gld. 23 kr., mej temi 125.280 gld. vrnenih poaojil, 46.000 fi. posojil od zadruge najetib, veSjidel pri štajecaki branilnici, 19.119 fl. 20 kr. hranilničnib vlog itd., razhoda pa 201.261 gld. 64 kr., mej temi 163.525 fl. poaojil za oaobni kredit, 22.900 fl. od zadrugo vrnenih posojil, 9519 fl. 13 kr. vrneuih vlog itd. Bilanca je kazala 31. decembra 1875 aktiva: gotovina v kaai 1505 fl. 59 kr., posojila na osobni kredit 38.245 gl., poaojila na bipoteke 720 gl., zaostale obresti 51 fl. 49 ki\, naprej pla6ane obreati 297 gld. 91 kr., kreditna kavcija 600 gld., obresti za-njo 20 gld., inventar itd. 315 gld. 63 kr., skupaj 41.754 gld. 62 kr.; paaiva: zadružni deleži 5000 gl., vloge 9600 fl., obresti za-nje 391 gl. 23 kr., nevzdignene dividende za 1875 1. 15 gld., posojila zadružua 23.100 gld., reservni fond 47 gl., 13 kr., prihod v reservni fond 2167 gld. 15 kr., naprej vzdignene obresti 574 fl. 73 kr., dividenda (6%) za zadružne deleže 300 fl., čisti dobi5ek 560 g\d. 33 kr. Občni zbor je fiklenil, da se naj vea 6isti dobi6ek pripiae reservnemu fondu, kateri je tedaj 1. 1875 od 47 gld. 13 kr. narastel na 2774 gld". 59 kr., ker se jo po sklepu lanskega občnega zbora celo leto jemala od dolžaikov neka priklada za reaervni fond. Zadružna pogodba se je v uekih tnčkah z ozirom na lokalne okoluosti spremenila. Končno so bili izvoljeni v ravnateljstro: g. Mihael Vosnjak za ravnatelja, g. M. Golob, okrajni na5elnik, za kontrolorja, g. Franc Voanjak ?a denarni5arja; predaednik n a d r. o rništva pa je g. J. Rak, župan v Velenji. Od sv. Petra pod Mariborpm. (Tat J. Merčnik) je bil 17. 't. m. ubit. Še pred kratkim je imel poaestvo pri sv. Barbari. Ko mu je tisto bilo prodano, 8e je preaelil v G. Duplek. Bil je eden izmed najdrznejaih tatov, še le kakih 30—35 let atar. V no5i med 16. in 17. februarja obiš6e nas. Za 8vojega pomaga5a je imel nekega Se na videž nedolžnega fanta F. T. . . ., atarega 17 let, kteri je na atraži atal. Vlomila sta v farovško klet, pri g. u5itelju Št. . . in y viniSaraki hram g. *) Piihodnji ^Slov. Gosp." bo natanko povedal, kako se je volilo. Ured. M. . . . v Mariboru. Okoli 4 ure proti jutru se podata 8 avojirn plenom domu. Pa sreča ta pot jima ni bila mila. — Domu gredooima pride naaproti neka deklica, ki je šla iz žeuitovanja. Ker sta se jej z delasnmljiva, hiti dekle hitro k našemu ob6e spoštovanemu predstojniku g. Flueberju. — F. R., ki je bil ravno pri g. predstojuiku na delu, biti nagloma za tatoma. Mer5nik ae začue braniti in ustreli na njega enkrat iz svoje dvocevke. Na sicčo ga ni ranil, tomuč samo obleko posmodil. Zdaj udari fant, ki je Meičniku pomagal R. po glavi, z nekim težkim železom, ki ga je 8 seboj imel, da je ta omedlel. Zdaj pribiti g. predstojnik na pomo5, in Merčnik, ki je imel ae eno cev svojega aamokreaa nabito, ae proti temu obrne. Med tera pnbiti ve6 ljudi od ženitovanja na pomoč in eden udari tata po glavi, da je na tem udaicu neare6uež 17. t. m. na ve6er umrl. Fant je bil ulovljen. — Mnogo ljudi je prislo gledat glasovitega tata, kterega je g. predstojnik v lopi krš. ljubezni pod streho vzel, ter za-nj skrbel, dokler ni končal. Nikogar ni bilo, ki bi bil M. omiloval. Ni 6uda! Ljudatvo je neizre5eno razardjeno nad tolikimi tatvinami tega 61oveka. Še le pred kiatkim je bil iz jece izpuščen, ktero je že velikokrat obiakati tnoial. Bog bodi uamiljen jegovej duši — bil je previden — telo si drugo ni zaslužilo, kakor da je zapustilo kraj, v kterem je Merčnik bil strah, uesreča in nedloga. Iz Ptuja. (Nesre5a.) V Novi vesi niže Ptuja je 18. t. m. zve6er množina ledu v Dravi vtrgala 3 mline in jiu porinola na naaprotno pobrežje, ali tako, da se tatn ni moglo do njib. V aoboto ao pred poldnem šli a avojiini 6olni iz Ptuja pijoniri, ki pa tudi uiso mogli do inlinov od vseb strani z ledom obdanih. V sledeči no6i je voda mline dalje nesla in porinola t strugo, da ae je moglo do hjih. Pijoniri 80 ali v nedeljo diugo6 na pomo6; eden mlin ao puatili poaeatniku razdreti in na auho spraviti; dvema posestuikoma pa ao mline zažgali in s streljivom na drobno razkadili. Kajti balo se je, da utegnejo do Borelna priplavati in tamoanji letoa od pijonirov dogotovljeni mo8t podreti, Govori ae, da je okrajno glavarstvo nekaj dni prvlje župane in mlinare po žandarih opomenolo, naj mline dobro zavarujejo, vae težko mlinako orodje pa na suho apravijo, 6e8ar pa ti trije niso storili. Videči nevarnost so ae amelo zanaaali na mo6nost mlinakih lancev in vožja tako, da niso iz mlinov hoteli apraviti niti zrnja niti moke. Škoda je velika, odškodnina za požgana mlina pa bode le mala, ali morebiti celo nikaka. —