Glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra Številka 10-Leto XVII-11. marec 1978 VOLITVE " Jutri, v nedeljo 12. marca, bomo vsi volili v svojih krajevnih skupnostih člane delegacij j temeljnih samoupravnih organi- zacij in skupnosti, medtem ko > so v četrtek, 9. t.m., opravili volitve vsi neposredni proizvajalci po temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih 1 skupnostih. Letošnje volitve delegatov in :. delegacij potekajo pod geslom , ..Delamo, ustvarjamo, odloča- r mo" in predstavljajo pravzaprav - vrh in zaključek obsežnih in : daljših predvolilnih priprav, ko ' je bilo prvič v naši zgodovini 'l evidentiranih in kandidiranih, to lahko rečemo, da milijone delovnih ljudi in občanov. Priča , $mo bili doslej še nevideni, , resnično vseljudski parlamen- tarni razpravi, ki je bila široka r tako po množici novih evidenti- . ranih kandidatov kot po izbiri Zares vseh tistih najboljših in najodgovornejših delegatov in delegacij, ki bodo znali zasto-. Pati, tolmačiti in zagovarjati tako interese svojih sredin kot interese širše družbene skupnosti za dejansko uresničevanje dogovorov in sporazumov, ki naj .naš družbeni razvoj bogatijo in poganjajo naprej. Z volitvami delegatov in delegacij se zdaj v celoti uresničuje tista naša temeljna misel in namera, da prehaja odločanje naravnost na tiste, ki delajo in ustvarjajo, to je na temeljne °rganizacije združenega dela in krajevne skupnosti. In kako bo z volitvami v nedeljo, 12. marca? V krajevnih skupnostih bodo volišča °dprta najmanj od sedmih ^jutraj do 19. ure za volitve članov delegacij za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ln glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine. Oblikova-nJe več delegacij za skupščine 'nteresnih skupnosti zahteva Več časa za glasovanje, zato so Se v mnogih krajevnih skupno-stih, za razliko od prejšnjih vo-iitev, odločili za oblikovanje ^eč volišč, ki zajemajo manjše levilo volilnih upravičencev. Za volitve je torej vse pripravljeno in nobenega dvoma ni. da bo udeležba občanov na njih množična in številna. Vse dosedanje priprave na volitve kažejo, da smo le-te dobro in Uspešno pripravili, na seznamih delegacij smo kandidirali po ^roki demokratski razpravi in evidentiranju zares vse tiste kandidate, ki bodo nedvomno kot člani delegacij opravičili tako zaupanje svojih volilcev kot tudi uspešno zastopali v prihodnje svoje volilce, da bodo *ares neposredno odločali o Vsem, kar hočemo in si želimo. Zatorej vsi na volitve v netijo, 12. marca! D.Ž. MILIJARDA DOLARJEV IZVOZA DO LETA 1983 Iskrina zunanje-trgovinska konferenca v Portorožu je opozorila na nujnost še večje izvozne usmeritve na zunanje tržišče - Izvoz ni pomemben le zaradi pridobivanja deviz, pač pa tudi zato, da lahko svoje znanje in delo primerjamo s tujim - Iskra bo morala svoje izvozne naloge bolj preusmeriti na izvoz izdelkov višje kompleksnosti in večjega deleža znanja—Konferenca v Portorožu ponovno opozorila na že znane notranje probleme: poslovno nedisciplino, slabo kakovost itd. - Izredna organizacija portoroške konference. Portoroški hotel Metropol je bil prve tri marčevske dni gostitelj tradicionalne, -tokrat že šeste Iskrine zu-nanje-trgovinske konference. Tega pomembnega srečanja so se udeležili predstavniki vseh Iskrinih delovnih organizacij in sestavljene organizacije, zunanjetrgovinski strokovnjaki Iskre Commerce, ki delujejo v domovini ter v predstavništvih in podjetjih v tujini. Na konferenci so bili tudi ugledni gostje iz Slovenskega izvršnega sveta, gospodarske zbornice, republiške samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino in Ljubljanske banke — Jernej Jan, Andrej Verbič, Anton Slapernik, Rudolf Babič, Boris Zidarič in drugi. Osnovni cilj konference je bil oceniti dosedanje izvozne in uvozne rezultate Iskrinih delovnih organizacij, proučiti možnosti za povečanje izvoza ter trasirati pot za uresničitev srednjeročnih zunanjetrgovinskih obveznosti do leta 1980 ter pot za dosego načrtovane milijarde dolarjev izvoza v obdobju do leta 1983. Konferenco je odprl in vodil direktor področja za marketing SOZD Iskra Anton Stipanič. Spregovoril je o ciljih in pomenu tega srečanja ter dal velik poudarek prav nujnosti še večje Iskrine usmeritve na zunanje tržišče. Za njim je prvi spregovoril podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije Rudolf Babič. Ena najizrazitejših misli iz njegovega referata je bila vsekakor ta, da so ,,le pridne roke premalo", kar velja še zlasti za elektronsko industrijo zaradi izredno kratke življenjske dobe njenih izdelkov. ..Elektroindustrija in elektronika vsekakor sodita med vrhunske tehnologije naše civilizacije hkrati pa tudi med najbolj prodorne, saj sta postali sinonim razvoja in razvitosti, uspešnosti pa tudi neodvisnosti. Iskra je na tem področju dosegla že precej, čeprav so pred njo še velike naloge. Vsi ti uspehi so še toliko bolj vidni, če upoštevamo, da jih je dosegla v borih treh desetletjih", je poudaril podpredsednik Babič ter opozoril, da je ve-(Nadaljevanje na 5. strani) Milijarda dolarjev dosegljiva Generalni direktor Združenega podjetja Iskra Jože Hujs je o pomenu te konference za zunanjetrgovinsko dejavnost in njen izvoz dejal: ,,Običajno smo imeli zunanjetrgovinske konference vsaki dve leti. Letos smo jo izjemno imeli ponovno zato, ker je letošnje leto, leto 1978 kar zadeva Iskrin izvoz prelomno leto in sicer iz več vidikov: prvič, letošnje leto je srednje leto v srednjeročnem planu, po katerem naj bi izvozili v petih letih 500 mio dolarjev. Zato je tudi dosedanje aritmetične poprečje 100 mio dolarjev logično. Rezultat prvih dveh let je bil dober, saj smo z njim opravičili plan 100 mio dolarjev izvoza letos. V drugem smislu pa je leto prelomno, tudi zato, ker moramo v tem letu pospešeno zastaviti napore za prestrukturiranje asortimana našega izvoza v smeri povečevanja finalnih izdelkov, naprav ter sistemov, pri čemer smo — regionalno predvideno - prestruktuiranje izvoza s srednjeročnim planom že z lanskim letom uresničili. In tretjič je leto 1978 prelomno tudi zato, ker je zaradi sistema drsnega planiranja od nas terjalo, da že pogledamo čez okvire sedanje dobe srednjeročnega plana. Rezultat takega analitičnega pogleda pa je ugotovitev, da obstajajo realne možTiosti in tudi potrebe, da Iskra 500 mio dolarjev izvoza v petih letih v naslednjih treh letih podvoji, torej zaokroži naš izvoz v dobi 1976/83 na okroglo milijardo dolarjev. Vse to, seveda, zahteva natančnejši delovni dogovor in mislim, da smo ga v Portorožu tudi uspešno opravili. In kako bomo vse to dosegli? Ključ za izpolnitev takih planov je končno samo eden: to so kadri. Ne samo kadri v zunanji trgovini — seveda tudi ti — ampak nedvomno predvsem kadri na tehničnotehnoloških področjih, kadri v razvoju, tehnologiji, de-signu in kot izvršni del vsega tega — kadri v investicijah, proizvodnji in prodaji. To je povedano seveda zelo poenostavljeno, vendar je taka shema edino resnična in veljavna. Mak Udeleženke letošnjega srečanja žensk med referatom in programom.Zapis o srečanju objavljamo na 3.in 4. strani. Razen predstavnikov Iskra Commerce so se konference v Portorožu udeležili tudi številni vodilni delavci TOZD,DO in SOZD Iskra. VOLITVE 00 10. APRILA RAZPIS VOLITEV V DELAVSKI SVET ISKRA IN ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR SOZD ISKRA 1) Skupščina SOZD ISKRA razpisuje volitve delegatov v — delavski svet SOZD ISKRA in — odbor za samoupravni nadzor SOZD ISKRA Delegate v oba organa izvolijo delavci po volilnih enotah, katere predstavljajo v SOZD združene delovne organizacije in delovni skupnosti skupnih služb SOZD, opravljene pa morajo biti najpozneje do 10. aprila 1978 po postopku, kakor ga določajo samoupravni splošni akti volilnih enot in v skladu z določili Zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela (Ur. list SRS št. 23/77). 2) Delavski svet SOZD ISKRA se izvoli na način, kakor je določen v 65. členu Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA in šteje skupno 50 delegatov, ki jih izvolijo delavci v volilnih enotah po naslednjem ključu: Volilna enota: Število Število delavcev: delegatov: — ISKRA Telekomunikacije, Kranj 10.585 2 + 10 = 12 — ISKRA Avtoelektrika, Nova Gorica 2.891 2 + 2 = 4 — ISKRA Elementi, Ljubljana 3.022 2 H- 3 = 5 — ISKRA Široka potrošnja, Šk. Loka 3.112 2 + 3 = 5 — ISKRA Avtomatika, Ljubljana 2.951 2 + 2 = 4 — ISKRA Kondenzatorji, Semič 1.310 2 + 1 = 3 — ISKRA Baterije Zmaj 446 2 2 — ISKRA Commerce, Ljubljana 1.822 2 + 1 = 3 — ISKRA IPDM Ljubljana 124 2 2 — ISKRA CAOP Ljubljana 43 2 2 — ISKRA INVEST SERVIS, Ljubljana 248 2 2 — ISKRA Šolski center, Kranj 59 2 2 — ISKRA Skupne službe, Ljubljana 116 2 2 — ISKRA GLASILO 5 2 2 Skupaj 50 3) Odbor za samoupravni nadzor SOZD se izvoli na način, določen v 83. čl. samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD in šteje skupno 22 delegatov, ki jih izvolijo delavci v volilnih enotah po naslednjem ključu: Volilna enota: število delegatov ISKRA Telekomunikacije, Kranj 2 ISKRA Avtoelektrika, Nova Gorica 2 ISKRA Elementi, Ljubljana 2 ISKRA Široka potrošnja, Šk. Loka 2 ISKRA Avtomatika, Ljubljana 2 ISKRA Kondenzatorji, Semič 2 ISKRA Baterije Zmaj l ISKRA Commerce, Ljubljana 2 ISKRA IPDM 2 ISKRA CAOP i ISKRA Invest servis i ISKRA Šolski center i ISKRA Skupne službe i ISKRA Glasilo i skupaj: 22 4) Skupščina je imenovala volilno komisijo SOZD v naslednji sestavi: — predsednik: Jože Oblak (Iskra Commerce) — namestnik predsednika: Alojz Kleindinst (Avtomatika, Lj ) — tajnik: Mitja Ančik (DSSS SOZD Iskra) — namestnik tajnika: Jasto Marcon (DSSS SOZD Iskra) — član: Marina Glavan (DSSS SOZD Iskra) — namestnik člana: Zvezdana Kompare (Iskra Commerce) Komisija ima nalogo, da na podlagi poročil volilnih komisij volilnih enot ugotovi izid volitev v delavski svet in Odbor za samoupravni nadzor, izda izvoljenim kandidatom potrdilo o izvolitvi in poroča o izidu volitev na zasedanju DS SOZD oz. na prvi seji Odbora za samoupravni nadzor. 5) Volilne komisije volilnih enot morajo dostaviti volilni komisiji SOZD (sekretariat skupščine) zapisnike o izidu volitev delegatov v DS SOZD in Odbor za samoupravni delavski nadzor SOZD v treh dneh po opravljenih volitvah. 6) Prvo zasedanje novoizvoljenega delavskega sveta SOZD skliče in vodi do njegovega konstituiranja, dosedanji predsednik Skupščine SOZD. Prvo sejo novoizvoljenega odbora za samoupravni nadzor pa skliče in vodi do njegovega konstituiranja dosedanji predsednik odbora — vse v 15 dneh od dneva ugotovitve izida volitev. INTERVJU Z MILANOM ŽELEZNIKOM, DIREKTORJEM PODROČJA ZA KVALITETO I PRED Vlil. KONGRESOM ZKS - IX SVOBODNA MENJAVA DELA V obdobju med obema kongresoma smo si komunisti prizadevali za uresničevanje kongresnih sklepov, o tem, da lahko samo delavci z usklajevanjem svojih potreb in interesov neposredne in na podlagi svobodne menjave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ter ob upoštevanju materialnih možnosti in načel vzajemnosti in solidarosti zagotavljajo pogoje za hitrejšo rast osebne in družbene produktivnosti dela ter za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po zdravju, socialni varnosti in kulturi ter vzgoji in izobraževanju. Da bi pospešili razvijanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci storitev družbenih dejavnosti, smo si komunisti prizadevali, da si delavci v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti zagotavljajo dohodek s hitrejšim uveljavljanjem svobodne menjave dela, skladno z obsegom in kakovostjo svojega delovnega prispevka k ustvarjanju in povečevanju nove vrednosti v materialni proizvodnji, družbene produktivnosti dela ter k razvoju družbe kot celote. Komunisti smo se pri uveljavljanju take usmeritve zavzemali za celovito uveljavljanje svobodne menjave dela. Dosegli smo pomemben napredek pri samoupravnem opredeljevanju osnov in meril za oblikovanje in družbenoekonomsko vrednotenje programov družbenih dejavnosti in pri samoupravnem oblikovanju enotnih programov za posamezna področja družbenih dejavnosti. Ti zagotavljajo uresničevanje ustavnih in zakonskih pravic občanov v okviru celotne republike in oblikovanje meril za določanje obsega vzajemnosti in solidarnosti med delavci pri uresničevanju teh pravic. Samoupravni sporazumi, oblikovani po sprejetju družbenih planov o temeljih planov družbenih dejavnosti, so omogočili, da smo dosegli večjo stopnjo samoupravne povezanosti med uporabniki in izvajalci preko soočanja vseh njihovih potreb z resničnimi materialnimi možnostmi in uveljavljanja vzajemne odgovornosti delavcev za skladen razvoj. V samoupravno sporazumevanje in odločanje o programih in za njihovo uresničevanje potrebnega dela dohodka se je neposredno vključevalo vedno večje število delavcev temeljnih organizacij združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih. V družbeni praksi se tako postopoma ustvarjajo pogoji za hitrejše razvijanje, poglabljanje in dograjevanje sistema sporazumevanja in dogovarjanja in samoupravnega načrtovanja kot osnove za hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v svobodni menjavi dela. Doseženi uspehi se izražajo predvsem v zavestnem spoznavanju vzajemne povezanosti in soodvisnosti delavcev, manj pa v konkretnem spreminjanju odnosov. Težave pri uresničevanju novih odnosov dajejo oporo nosilcem zahtev po ohranjanju dosedanjih odnosov in vračanju k proračunskemu oziroma zakonskemu financiranju ter s tem k ohranjanju odtujevanja dela dohodka delavcem temeljnih organizacij združenega dela. V praksi se to izraža v poskusih programiranja in usklajevanja potreb ter možnosti mimo delavcev v združenem delu, v kopičenju vpliva v strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti in nepripravljenosti za ustvarjalno delo pri oblikovanju strokovnih podlag in rešitev za uveljavljanje svobodne menjave dela v praksi. Skladno z določili zakona o združenem delu tudi delavci v delovnih skupnostih, ki opravljajo strokovna, upravna, pomožna in podobna dela v organizacijah združenega dela in v samoupravnih organizacijah in skupnostih, v določeni meri že pridobivajo dohodek na podlagi osnov in meril, ki uveljavljajo nekatere prvine svobodne menjave dela. V večini organizacij združenega dela se je ta proces šele začel. Pri spreminjanju teh odnosov ne gre le za svobodno menjavo dela kot načine zagotavljanja prihodka delavcev delovnih skupnosti, temveč je od uresničevanja takega položaja delavcev v delovnih skupnostih neposredno odvisno tudi hitrejše spreminjanje družbenoekonomskega položaja in vloge delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Neustrezna samoupravna organiziranost in družbenoekonomski položaj delavcev, ki opravljajo dela skupnega pomena za delavce temeljnih organizacij združenega dela od dejanskega odločanja o pogojih, sredstvih in rezultatih lastnega dela. Zato je bil odnos med delavci temeljnih organizacij združenega dela ter delavci skupnih služb nenehno v središču pozornosti in aktivnosti zveze komunistov in drugih organiziranih subjektivnih sil. Zakoreninjenost hierarhičnih odnosov in nepovezanost rezultatov dela delavcev skupnih služb s prisvojenim delom dohodka delavcev temeljnih organizacij združenega dela je v mnogih okoljih še vedno ovira za uveljavljanje samoupravnih odnosov na podlagi svobodne menjave dela. D. Ž. Mladinska pohodna enota Mladi v Iskri smo si z letošnjim delovnim načrtom naložili bolj aktivno ohranjati in oživljati revolucionarne tradicije NOV, saj je to ena izmed naših prvih nalog mladih. Mladinska pohodna enota, naj bi bila le ena od konkretnih akcij, ki nam bodo pomagale oživljati našo slavno preteklost, iz katere mi mladi črpamo energijo za vedno nove napore pri razvoju naše samoupravne socialistične dmžbe. Ker se mladi zaposleni v SOZD Iskra zavedamo, da je naš kolektiv zrasel iz skromnih začetkov partizanskih delavnic, smo imeli željo, da naša enota nosi ime ene od enot katere so bile formirane v teh delavnicah. Dogovorili smo se pritegniti k tej akciji tudi mlade iz kolektivov, ki so imeli enake, ali podobne kali svojih začetkov in razvoja. K sodelovanju smo povabili mlade iz RTV in PTT, ki so se z veseljem odzvali. Za izbor imena naše enote smo prosili organizacijo ZB Iskre, ki je predlagala ime „Odred partizanskih'delavnic 99 d“ Organizacijsko ho odred sestavljen iz treh bataljonov in sicer bataljona Iskra, RTV in PTT. Naš bataljon bo imel v začetku štiri čete, ki bodo osnovane v Ljubljani, Kranju, Semiču in Novi Gorici. Za formiranje čet so zadolženi ,KS ZSM po delovnih orga- nizacijah, vendar bodo morali vključevati v pohodno enoto mlade iz vseh TOZD, ki se nahajajo na določenem področju. Zdaj formiramo štabe odreda, bataljonov in čet, ko pa bomo zaključili s snovanjem vodstev pohodnih enot, bomo takoj prešli h konkretnim organizacijskim prijemom pri organiziranju čet, to je osnovnih enot odreda. Čete bodo morale biti osnovane najkasneje do 15. aprila tako, da bomo imeli konstituiranje mladinskega pohodnega odreda ob kakšnem datumu, pomembnem iz NOV. Osnovne organizacije bodo morale vzpostaviti tudi kriterije za izbiro mladih pohodnikov. V MPO bodo sodelovali le najaktivnejši in najboljši mladinci, katerim bo sodelovanje na pohodih čast in nagrada. Narediti bomo morali tudi program dela pohodne enote, pri čemer bomo sodelovah vsi člani ZSM v navedenih organizacijah, seveda pa bomo k sodelovanju povabili tudi borce. Mladi smo prepričani, da bo ta akcija uspela in, da bomo s tem okrepili vezi med mlado generacijo in borci, saj jih bomo vabili na vse naše akcije. Tako bi se vezi krepile in izročilo naše revolucije bi neposredno prenašali na mlado generacijo. a BREZ ROKAVIC ZA KVALITETO Čeprav je bil dolga leta železna avtoriteta in poln izkušenj, se je tov. Milan Železnik v trenutku, ko odhaja v pokoj v posebnem pogovoru za naš list izkazal kot zelo blag in ljubezniv sobesednik, ki pa se, seveda, ostrini besed ni mogel odreči, ko je šlo znova za to, za kar se je vse življenje potegoval — za kvaliteto proizvodnje. Ali se vam po tolikih letih dela v Iskri zdi prav, da odhajate v pokoj, ali ne? Bi še delali kar naprej ali si želite počitka? Čemu se boste sedaj posvetili? „Po tolikih letih se človek tudi izrabi. Pri mojih letih človek nima več toliko elana, kot pred 25 leti. Človek se pač iztroši. Zato pa po drugi strani tudi leta dajo svoje dobro. Znanje je bilo tedaj, ko smo mi začenjali, nižje, imeli smo tudi manj izkušenj. Danes imamo več prakse. Zato človek marsikaj lažje rešuje, kot tedaj. Toda opomba na iztrošenje se mi zdi kar pravilna; človek se po preteku svojega obdobja z odgovornih delovnih mest mora umakniti. Seveda pa s tem nisem rekel, da mora zato popolnoma prekiniti delo in tega tudi sam ne nameravam. Ker sem bil tri četrtine svojega delovanja operativec, me operativni posli vedno bolj mikajo — veliko manj so me privlačili pisarniški, ki sem jih moral opravljati v zadnjih sedmih letih — zato se takemu delu nameravam tudi v pokojninskem stažu ponovno približati. Z eno izmed delovnih organizacij sem že sklenil dogovor o sodelovanju v njihovi konkretni problematiki. Gre za proizvodnjo po posebnem naročilu z višjo kakovostno stopnjo za zelo zahtevnega kupca, ki je pripravljen za tako proizvodnjo prispevati tudi določena materialna sredstva. Moja naloga je, da se sredstva res v ta namen in s takim rezultatom porabijo: da res pridemo do izdelkov z višjo kvaliteto." Ali je že samo delo, sleherno delo, ki je dobro in vestno opravljeno, kvaliteta? Kako gledate na to vprašanje vi, kako drugi, kakšna je danes praksa? Če je stanje slabo, oz. slabše, zakaj? „Res je, vsako dobro opravljeno delo je kvaliteta — vendar to ne velja v celoti. Seveda pa mora vsako tako delo biti — tudi kot sestavni del kompleksa — prav tako usmerjeno in planirano, da lahko odigra svojo vlogo v okviru širše kvalitete. To svojo trditev bi ponazoril s prirgerom: delavec lahko svoje delo za strojem odlično opravi. Vendar je to sestavni del izdelka, ki je po svoji vsebini, obliki, velikosti, delovanja in ostalih karakteristikah zastarel. To se pri nas dogaja. Prav o takih problemih sem tudi spregovoril pa pravkaršnji zunanjetrgovinski konferenci v Portorožu. Je že tako: vprašanja kvalitete so vse premalokrat na tapeti, prekmalu smo zadovoljni z doseženimi rezultati. Ko proizvodnja tdce, ne poskrbimo za to, da bi, ko bo proizvodnja minila, uvedli nekaj novega. Tako ostajamo praznih rok in čas nas pregazi. Ko nastopi praznina, brž na hitrico izvedemo nekaj novega, nedognanega, od rok do ust. Medtem pa, seveda, še teče stara proizvodnja, ki jo kupec slabo sprejema — lahko bi skoraj rekli, da se artikel prostituira." S katerimi mehanizmi in odločitvami bi morali z vso obstoječo, odlično zakonodajo o združenem delu — delu res dati pravo vrednost? ,,Imamo najrazličnejše zakone, npr. Zakon o standardizaciji, Zakon o prometu blaga in storitev s tujino, Zakon o merah in merilih. Zakon o blagovnem prometu (SRS), Uredba o delu VKKP, Uredba o proizvodih, ki smejo v promet samo, če so opremljeni z garancijskim listom in tehničnimi navodili. Vsi ti predpisi imajo res zelo regulativen značaj. Najbrž res ni mogoče urediti vsega po enem kopitu, vendar bi nekaj več efekta le lahko izvlekli iz njih. Če bi imeli, kakor zahteva zakon, za posamezne zadolžitve odgovorne konkretne osebe, bi stvari tekle bolje. Pokazalo bi se, da zakon ni nujno istoveten z zahtevami drugih zakonov, kar pa ni bistveno, kajti vse bi se moralo interno urejati s konsekvencami. Brez tega najbrž ne bo šlo1 V našem sporazumu o kakovosti so te stvari dobro postavljene, vsklajene z Zahtevami zakona. Kaj je za vas, kot dolgoletnega tehničnega direktorja in direktorja kvalitete, še posebej tehnično in poslovno Milan Železnik. „Pod pojmom kvalitete v glavnem razumemo dve fazi: tehnični in poslovni del. V tehnični del spada lastnost proizvoda ali storitve, pod poslovnim delom pa obravnavamo kupca, solidnost, roke, dostop, obliko, vsebino in obdelavo ponudbe. Ne eno ne drugo pri nas ni na višku. Omembe vredna se mi zdi pripomba tov. Verbiča, ko je menil, da je na prvem mestu v našem zunanjetrgovinskem poslovanju treba popraviti dostop do kupca in obravnavanje kupca. Tudi sam lahko poudarim, da to velja tudi za izvoz. Naše predstavnike v tujini je dostikrat sram glede na to kako obravnavamo želje kupcev. Vendar bi se sedajle rajši ustavil pri tehničnih karakteristikah, ki jih spet delim na dva dela: na kakovost projekta in na kakovost izdelave. Pod kakovostjo projekta mislim na odločitev, kakšen bo izdelek, katerim zahtevam bo ustrezal, kakšna bo njegova glavna značilnost, bo velik ali majhen, sploh kakšen bo po tehnični vsebini, ne da bi seveda zanemarjali tudi vprašanje cene. Pod kakovostjo izdelave pa razumem delo, ki ga dopri-naša delavec, ko dela na izdelku. Delavec lahko dober ali slab projekt dobro ali slabo izdela . . . Oba deleža pa sta sestavni del kvalitete, ki jo kupec zahteva. Sem pa spada še ena kategorija, ki jo doslej nismo omenili, je pa zahtevana kategorija, namreč: izdelek mora zadržati iste kvalitete tudi po določenem času uporabe. Mislim, da smo tu skoraj na dnu. Seveda obstajajo tudi naprave za izračune in za ugotavljanje kakovosti. Tako napravo za zanesljivost izvedbe, imamo v Iskri v oddelku prof. Franca Mlakarja. Vendar se, žal, s tem nima časa nihče ukvarjati . . . Nasploh pa je z vzdrževanjem preizkušenih norm povezan način in disciplina dela. Če pa govorimo o višji kakovosti, pa moramo nujno spregovoriti še o poznavanju tehnike jutrišnjega dne na tem področju. Zato moramo biti na tekočem o novitetah. Znati moramo tudi presoditi, ali bo tak nov proizvod za nas ustrezen, ali ne. To dilemo dokončno reši šele trg. Toda tisti, ki trg študira, mora to znati prognozirati. Karakteristika kakovosti združena z novimi tehnikami in tehnologijami pomeni riziko. Potemtakem manjše tveganje investirati v študije nove kvalitete. Toda tudi tu smo na zelo nizki ravrli. Na vprašanje, če kvaliteta zastara, tako vsekakor moiam odgovoriti z da. Da se to ne bi dogajalo, bi morale biti vse organizacije na straži in spremljati razvoj doma in v tujini. V določenem trenutku je treba nadomestiti staro z novim, kar se pri nas včasih tudi zgodi, vendar vse premalokrat, saj se pogosto zadovoljimo s tem, da dosedanja proizvodnja teče in se pri tem pustimo prehiteti. Ali se kaže danes v kvaliteti borba v vsaki tovarni posebej, ali v širšem krogu panoge, republike ali zveze npr. preko organov Zvezne gospodarske zbornice? Katere manifestacije in pobude so bile doslej najbolj koristne in kaj bi še bilo treba storiti? X — kvaliteta? Kako ste organizirali in vodili prizadevanja in vzdrževanja kvalitete v Iskri — Rekli smo vzdrževanje in zvišanje. Kaj je težje? Ali je dovolj kvalitete vzdrževati zaradi standardnega zaupanja potrošnikov, ali je treba vedno skrbeti za izboljševanje kvalitete, se pravi za nove standarde? Ali kvaliteta lahko zastara? V tovarni to čutijo in povečini s( obnašajo oportunistično. Če je 't Z treba spreminjati, skušajo potem stff riti tudi to, vendar pa redkeje štorij* to v naprej neradi. Navadno mo** pasti od drugod pripomba, ki sprol’ akcijo, ta pa zaradi nenadnosti se vedi ne more biti organizirana in o staj« fragmentarna. V branžah sicer imaj1 ljudi, ki imajo bližji stik s prodaj® vendar je njihova vloga kot direktiva* organizacije preveč medla, v učink* nezaznavna. Zdi se mi, da se v tel* pogledu tudi preveč obnašajo k®1 tisti, ki odločajo o vsem. Potrebni d bili samoupravni sporazumi, ki ne t*1 zadevali samo branže in TOZD a m p®* tudi SOZD. S podpisom takih spor® zumov bi se delegirale posamezne pr' stojnosti na različne ravni. h Sestanke, kot je zunanjetrgovinski kj konferenca zato tudi toliko bolj p® £ zdravljam, saj se tu sestanejo ljudje, J*' jih je drugače zbrati zelo težko. Š p( posebej kadar gre za vprašanje kak® vosti. Nemalokrat imam občutek, dl.. se s kvaliteto ukvarjajo samo tisti, ^ imajo neposredno kontrolo kvalitet® _ Tako gledajo na problem ljudje, kisC. obremenjeni s staro miselnostjo, P6 z kateri se kvaliteta ustvarja na delo*' nem pultu, ne pa pri marsikaterii1 a; skupnih odločitvah. Nekaj uspešni11 h; sestankov smo imeli predstavnik Ot panog in TOZD, ki posredno zadevaj® rg vprašanje kakovosti. Koristen je d1 tudi sestanek s strokovnjaki, k d; spremljajo podatke. Ustvariti želii*111 h? sistem, ki bi dajal sproti podatke 1 g( stroških kakovosti. Takega enotne?1 Ve sistema za sedaj še nikjer ni, vendar P* nj bi bil potreben. ti. Vi Vsako leto imamo tudi republiš^ in zvezna zborovanja organizacij kakovost. Zbornice pa imajo svoj* g. odboru za kakovost. Vse ima gotov® dobre rezultate, toda, koliko od tefl®< l,~A___________ __ . lahko izkoristijo tovarne, ne ver®, 3 'U Vem le, da pri nas, v Iskri, od te ki so jih le-te zastopale akffSl^TOZD. Zaželel jim je pri- _ di etno počutje ob srečanju in i, K|Jlm čestital za njihov praznik, tete Po tem pozdravu je Irena ti5C | rabarjeva podala referat o P"'zP0,njenih (in neizpolnjenih) >lo*' Klepih lanskega srečanja. er' !rafadi tehtnih ugotovitev in šn'nakazanih bodočih nalog h'. Objavljamo nekaj odlomkov iz val" referata: Vloga ženske v gospo-•mc r>ars^em življenju je torej 'f najvažnejša. Danes si je nemo-‘ g)-?156 zamisliti proizvodnjo brez pi . '.^aga sodelovanja žensk v ^.1% Nič več ne moremo misli-> da naj bo žena doma; opra- Vit' 1 ^ a uu,,,c;l> UMI iški ’ ll T10ramo s to miselnostjo! ziZk Se clo9aja’ da se člani voj1 ta- drezajo s komolci, da stre ‘ov1""10 Prazne besede, ko se v tegž ganizaciji sproži vprašanje ,em:f nsk. Se več. Nekateri naši e"' , oc \ tega bnkcionarji in komunisti v fist ebnem življenju nadaljujejo '■i*}*™ prakso in se v svojem i-?Su do žene v ničemer ne OCJ razi'kujejo od svoje okolice. ?/pa Vrabič: Znanje je naše rnagov/to orožje. »idni •' rlbrrš ". b3 50 tudi jerremiki. že pozitivni d6' i , Kljub rve3ahko ugotavljamo, velikemu napredku da zane- marjamo množično politično delo med ženskami. Tu ne gre samo za zanemarjanje, ampak za nerazumevanje, sicer ne bi še vedno velikokrat primerjali položaja žensk s položajem moškega v družbi. Poglejmo, kako daleč smo v Iskri z uresničevanjem sklepov zadnjega srečanja. V mesecu januarju smo se dogovorili na komisiji, da bomo poslali anketo v TOZD. Namen ankete je bil zbrati nekaj podatkov. Od 71 TOZD, kolikor jih je v SOZD ISKRA, je na vprašanja odgovorilo 50 TOZD in delovna skupnost skupnih služb, s skupaj 20.246 zaposlenimi. Od teh je 50 % zaposlenih žena. Vendar ta podatek ni točen, ker vemo, da je v tistih TOZD, ki na anketo, bodisi zaradi malomarnosti in drugih vzrokov niso odgovorili, odstotek zaposlenih žena med 60 in 70. Z gotovostjo potem lahko trdimo, da je v naši SOZD več zaposlenih žensk kot moških. V isti sapi ugotavljamo, da nismo naredili nič, oz. zelo malo pri uveljavljanju ženske na vodilnih in vodstvenih mestih. Ne smemo se sprijazniti z dejstvom, da od 71 direktorjev TOZD ni niti ene ženske; da sta od vseh sekretarjev osnovnih organizacij ZK le dve sekretarki. Da najdemo zelo malo, ali skoraj nobene ženske, ki bi bila predsednica sindikata, DS, PO, itd. Slika je nekoliko boljša pri mladini. V dosedanjih samoupravnih organih in DPO je strukturna udeležba žena sicer veliko boljša, spet pa ne moremo biti zadovoljni z aktivnostjo. Pri evidentiranju za nove volitve je slika ugodnejša, udeležba žena v različnih organih se giblje od 40 do 70 %. Ce naj se žena torej uveljavi kot samostojna osebnost, mora imeti možnost, da se uveljavi s svojim delom. Tudi na področju zdravstvene zaščite so vidni pozi- Že pri vratih so dekleta pripela kolegicam nageljne. tivni premiki. Danes je vključenih v zdravstveno zaščito, ki se izvaja s pogodbenim razmerjem z zdravstvenimi organi,-zacijami in TOZD: — 80 % v splošno zdravstveno zaščito — 65 % v zobozdravstveno zaščito — 25 % v preventivno zaščito — 10 % v organizirano ginekološko zaščito, kar je povsem premalo. Nova zakonodaja in samoupravni sporazumi, ki urejajo Anka Tominšek: Urejeno varstvo pri delu je porok zdravja in večje storilnosti. ) v? —• » . , V, , , V IVs v I LLJ. ov VIUMI pvz.1” I področje zaščite materinstva, so omogočili boljše obravnavanje vprašanja zaščite materinstva. Pri tem je pomembno ločiti zaščito matere in ne vedno žene. V Iskri je trenutno vključenih v otroško varstvo okoli 25 % otrok, kar ni zadovoljiv odstotek. V zadnjem času je prišlo do več akcij združevanja sredstev za izgradnjo vzgojno-varstvenih zavodov, kjer bodo vključeni otroci Iskrinih delavcev (Nova Gorica, Semič, PPG v Ljubljani). Verjetno pa bo potrebno iskati rešitve v tej smeri tudi v prihodnje in to predvsem z dogovarjanjem znotraj KS, kjer se nahajajo naše TOZD. Da je res, da smo na področju načrtne kadrovske politike povsem zatajili, potrjuje dejstvo, da imamo od 2295 štipendistov samo 289 žensk. Še vedno ohranjamo miselnost o ženskih poklicih. Ženske štipendiramo predvsem na družbenopolitičnih fakultetah in na ekonomiji, na tehniških šolah pa le izjemno. Zato bo potrebna intenzivnejša akcija za pridobivanje štipendistk v tehniške poklice. Še bolj zaskrbljujoči pa so podatki o izobraževanju zaposlenih žena. Dogovorili smo se, da bomo politično vztrajali na tem, da nobena delavka ne bo odšla v pokoj nekvalificirana, vendar podatki v letih 1976—1977 kažejo zelo neugodno sliko. Za prekvalifikacijo se je 1976—1977 izobraževalo le 5 delavk, za interno prekvalifikacijo pa 82 delavk. Večina TOZD ima še vedno kadrovsko funkcijo organizirano zgolj kot administrativno dejavnost in le redke TOZD so se znotraj DO uspele dogovoriti za boljše organiziranje kadrovskih služb, ki bi vključevale tudi potrebne strokovnjake (sociologe, psihologe). Pa tudi tam, kjer te strokovnjake imajo, le izjemno zadovoljujejo vsem potrebam. Očitno nam skrbi za človeka še ni uspelo spraviti na primerno raven, kar se odraža tudi v počasnem realiziranju programov na področju družbenega standarda, ki se uresničujejo poleg tega še povečini stihijsko, brez potrebnih strokovnih analiz. V bodoče ne more biti dovolj, da se bomo o teh temah pogovarjali le v mesecu marcu. Vse leto naj nas vodi ena sama misel, boriti se za boljši jutri, boriti se z idejami na poti v socializem. Referat je požel buren aplavz. Po izvajanjih Irene Grabarjeve je pozdravila delavke Iskre tudi Olga Vrabičeva in navezala na referat nekaj misli: Gotovo je za žene, zaposlene v Iskri, veliko zadoščenje uspeh, ki so ga dosegle v preteklem letu in se je lepo pokazal v številkah, navedenih v poročilu. Vendar, je dejala, da jo moti, da se Odbor za družbeno aktivnost žensk preveč ukvarja z vprašanji, ki so pravzaprav vprašanja družine, družbe in združenega dela. Več naj bi se posvetile specifičnim vprašanjem žensk. Še vedno se pojavljajo tipični primeri razlikovanja: moška in ženska dela, ženski in moški Irena Grabarjeva jan jem referata. 1 med poda- Ob zaključku svojega prispevka ob srečanju Iskrinih delavk mi dovolite, da vsem zaželim čim več uspeha pri delu in reševanju konkretnih problemov. poklici, nižje vrednotenje ženinega dela in druga. Žene morajo z dodatnim izobraževanjem, ”pa ne na kuharskih tečajih" pridobiti znanje, ker le to jim bo zagotovilo politično in ekonomsko potrditev. Poleg tega se morajo ženske bolj zavzeti za sodelovanje TOZD in krajevnih skupnosti in na tej relaciji rešiti vprašanja otroškega varstva, gospodinjskih potreb in druge infrastrukture, ki naj ženam olajša delo in zagotovi boljši položaj. Tudi Anka Tominškova je pozdravila žene na proslavi in (Nadaljevanje na 4. strani) <- T ' 4r * ■; ■ V, ,v 'er * -v Študentski oktet je zapel o borbi in delu. drugg,1 Ljudska pravica je poročala o tem dogodku, sicer malce ^ako •e.od Slovenskega poročevalca, vendar precej podobno. dal$traniJe ‘ZŠel v Ljudski pravici v torek, 25. maja 1955 na drugi tik e POd naslnvnm r^PCti + lra nroHcorJniL'11 AI-in^ 1^ . * u v ivi v majci i c/uu ua uiuyi |obtert??d naslovom »Čestitka predsedniku Titu" krajši članek 5|ji' dogodku, v katerem je med drugim zapisano: ial; ke,"je ‘ ‘ Rotem ko se je predsednik republike zahvalil za čestitki ^ kratkem naaovoru orisal noln7al v svetu in so rintaisnii »Tito je v drugem delu svojega nagovora zbranim," je nadaljeval Niko Žumer, ,,posvetil tudi naši notranji politiki, predvsem gospodarstvu, dotaknil pa se je tudi jugoslovanske industrije in njene nadaljne izgradnje. Med sprejemom je tovariš Tito pripravil udeležencem majhno zakusko, med njo pa se je s posameznimi člani delegacij pogovarjal zelo sproščeno, stvarno in poznavalsko. Naj ob tej priložnosti še povem, kdo so bili takrat člani delegacije Niko iz Železnikov: konstruktor malega elektromotorja in elektromagneta, za katerega je bila načrtovana proizvodnja v novi tovarni Drago Perkon, sekretar Zveze komunistov v podjetju Franc Fajfar in jaz. Nato so vse povabljence popeljali k recepciji, kjer je prišlo tudi do neposrednega stika s tovarišem Titom in izročanjem daril. Sledilo je še nekaj drobnejših vprašanj, nakar je Tito skupaj s konstruktorjem magnetnega vžigalnika Dragom Perkonom in sekretarjem partije Francem Fajfarjem ter menoj stopil v vrsto in fotograf je takoj napravil troje posnetkov. Seveda o naši bodoči investiciji nismo spregovorili niti besedice. Pač pa je Tito poklical iz sosednje sobe takratnega zveznega ministra za industrijo Franca Leskoška-Luko in mu dejal: »Evo ti Luka, ovde ti je zadatak." Luka mi je naročil, naj se naslednjega dne zglasim pri njem v pisarni. i'- '* Marko Rakuše«!1^ hrej -_____________________________kar1 iarn TOZD AET TOLMIN in kadrovski za delavsko Kandidacijske konference |lahl Dos "e blet trži; Po večmesečnih pripravah in r^. ^ prava h v družbenopolitičnih org3 .|. .-sg. zacijah in v samoupravnih delo^C ‘ud skupinah so bili evidentirani kandi0 Brti za delegate za marčne volitve v sk ^ | ščino DOPS in SIS. Prav tako Pa ^ br< bili tudi evidentirani kandidati ^1 samoupravne organe TOZD. - c Na prvi kandidacijski konfet6 ,r $6 16. 2. 1978 so nato razpravljali P® J 6r legatih za skupščine DPS in SlS*^ drugi kandidacijski konferenci dne ' D d 2. 1978 na so obravnavali kandi je- za samoupravne organe TOZD. . J u Obe konferenci sta si bili edimjj ^e< oceni dela sedanjih delegatov in sl^jj j? 1 da so le-ti premalo angažirani v s s v. r vlogi. Premalo je bilo sodelovanj .v samoupravnimi delovnimi skupn* 3 r in s tem udeležbe najširšega k j samoupravljalcev pri odločanju, p ( Konferenci sta tudi izrazili kri ^ ^ samoupravnim delovnim skupinan\j. e se niso dovolj angažirale pri eviu^ ^ ranju kandidatov. Na tem mes ^ ^ trphn nnhvuliti RamnimravnO ^ , J treba pohvaliti samoupravno verl skupino montaže, ki je svojo nai ,^di opravila res vestno in pravočasno- ’ A. Z«”' d, \ r 6. ZUNANJE-TRGOVINSKA KONFERENCA Sklepi ^Nadaljevanje s 1. strani) ^ost in pomembnost Iskre v Sloveniji tiču1: jskfl tolikšna, da je od njenega poslovanja v j kaj ninogočem odvisna vsa naša družba. Po pozdravnem govoru predstav- enji anj( Ljubljanske banke — ta je spre- •j 9°voril zlasti o uspešnem sodelovanju a ■' med Iskro in to denarno ustanovo — ,e udeležence pozdravil in zaželel na konferencj o^jio USpeha predsednik itra slovenske SIS EOT Anton Slapernik. Obširno se je dotaknil zlasti zunanje-e sc trgovinske problematike. nskf V nadaljevanju prvega dne konfe-eda j rer,ce je spregovoril tudi generalni di-iri rektor SOZD Iskra Jože Hujs. Uvodo-itikf 1113 je seznanil udeležence s splošnim našti gospodarskim položajem v Iskri, pri ) td Cerner je največ pozornosti namenil ;eij8 brav proizvodnim in prodajnim uspe-ietit _'0rt1 ter produktivnosti. Obširno seje ijcU1 (!u'n ter produktivnosti. Obširno seje a°taknil dohodkovne problematike. lelt* aru1, ------------- '--------------> t 1 sta nam splošna in skupna poraba o ii' ^°^rab veliko denarja," kot je dejal. Generalni direktorje obširno spre- 9°voril tudi o inovacijski dejavnosti er investicijskih načrtih v tako ime-d°vani Iskrini prednostni dejavnosti . t sta mikroelektronika in računalni- i ŠtVo. Nadalje je udeležence seznanil z nedavnim kakovostnim premikom v s°delovanju med Iskro in El Niš, pod-Pisom samoupravnega sporazuma o ^družitvi v SOZD Iskra, dotaknil pa se - ,e tudi kakovosti Iskrinih izdelkov ter Zvezi s tem opozoril, da smo prav na ~ ^ Hern. Področju pogosto neaktivni, ne-'sciplinirani in nesposobni. Generalni direktor je komentiral ,udi poročilo o izvozni in uvozni de-avnosti, ki ga je za zunanjetrgovinsko d^ganizacijo pripravila delovna organi-x Cl,a Iskra Commerce. Dokument je cenil kot izredno dober, hkrati pa Pozoril, da smo številne sklepe o nuj-ol(t^osti večje zunanjetrgovinske usmerit-a\°',6 ~ predvsem izvoza — sprejeli-že na jnji °nferenci na Otočcu, leto pozneje pa Ski^° jih na konferenci v Postojni tudi atij^j r<^'li- „V Iskri dobro vemo, kaj je jnaf6** narediti, toda, žal, tega ne stori-i(ik'l °- Dobri prognostiki smo, toda de-f'amo drugače. Sklepi z Otočca so i if y°°r'' sarno uresničiti jih je treba," je lanska konferenca v Postojni napovedala okoli 140 novih ali izboljšanih izdelkov, vendar pa je mnogo teh sklepov ostalo le na papirju. Kritično je ocenil tudi nihanje kakovosti Iskrinih izdelkov, v nadaljevanju pa je obširno govoril o višjih oblikah ekonomskih odnosov med Iskro in tujimi partnerji. Dotaknil se je še Iskrinih izvoznih tržišč, pri čemer je poudaril, da moramo tako na razvitem zahodu kot v deželah SEV ali pa v deželah tretjega sveta bolj pospešeno in bolj poglobljeno obdelovati tržišče. K bolj agresivnemu Iskrinemu nastopu na tujih tržiščih je vsekakor v največjo pomoč naša zunanje-trgovin-ska mreža. Le-ta je v minulem letu zadovoljivo izpolnila svoje obveznosti, zboljšala poslovno povezavo z Iskrinimi delovnimi organizacijami, vendar pa obojestranski pretok informacij še vedno ni zadovoljiv. Med problematiko naše aktivnosti na tujih tržiščih je tov. Stajer uvrstil tudi še vedno ne povsem ustrezno propagandno dejavnost, nujnost ustanovitve stalnega glasnika Iskre na tujih tržiščih in, med drugim, nujnost hitrejše preusmeritve izvoza od sedanjih elementov in podsestavov na izvoz končnih izdelkov z višjo stopnjo predelave, naprav, podsistemov ter ce- Popoldanski del prvega dne zuna-nje-trgovinske konference se je- nadaljeval s poročili o Iskrinih izvoznih in uvoznih možnostih v zahodni Evropi, severni Ameriki, deželah SEV, državah tretjega sveta in neuvrščenih deželah, ter z govorom o problematiki Iskrinih proizvodnih organizacij v tujini. Gradivo za ta poročila so podali Ljuban Artič, Ivo Bogoev, Edo Sonnenvvald, Andrej Pardubsky, Janez Žepič in Peter Mihelič. Popoldanskega dne konference se je udeležil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič. V pozdravnem govoru je izredno ugodno ocenil predhodno kritičnost govorov in referatov Iskrinih predstavnikov, hkrati pa je opozoril, da se lahko Iskra upravičeno pohvali s številnimi uspehi na različnih izvoz-no-uvoznih področjih. Poudaril je zlasti velik pomen Iskrine mreže v tujini, ,,katera pa ni izrednega pomena samo za Iskro, pač pa za vso Slovenijo." Tudi Andrej Verbič se je dotaknil številnih problemov, ki pestijo naše gospodarstvo. Pri tem je navedel nič kaj pohvalen podatek, da kar 80 % kupcev v tujini ni zadovoljnih z zuna nje-trgovinskim poslovanjem jugoslovanskih delovnih organizacij. Krivci za _______ jmi jt_ Portoroški hotel Metropol je bil tri dni gostitelj Iskrinih zunanjetrgovinskih rV hodnem ekspozeju 'poudaril"^^ delavcev in številnih gostov. Igralni direktor Jože Hujs. _ . Na dnevnem redu dopoldanskega ela prvega dne konference so bili - M'vega one Komerence so bili . at° glavni referat konference in trije ll °.referati, v katerih so Jože Štajer, l,lJ. Medič, Karel Paušer in Mitja a , v;av?ar razčlenili Iskrino zunanje-trgo- . ^ko aktivnost na štiri področja: V’n!,i rit°Zne rezultate in prihodnjo usme-de|(Vjtev- ekonomsko-tehnično učinko-o d °st izvoza, uvozne probleme in ^ stnIZne vezave ter problematiko za- ietilst0Pstev. dov^laVni referat ie pripravil in posre-.. al udeležencem zunanje-trgovinski iodl' aiii1 eni* a„jlš>alec v Iskri Commerce Jože Usn^h Najprei se Je dotaknil izvoznih letu h°v ls* ne pa tista kjer smo izvažali P drugih trgovinskih firm. ^ Neobhodno je potrebn0'^ razmislimo in se odločimo za 56 ^ predstavništva na našem kontinjj ^ da bomo potem lahko govorili slednjih petih letih o 1 miljar jev izvoza. did' M ELA včeraj, danes, jutri Ena od temeljnih organizacij, ki združujejo svoje delo in sredstva v delovni organizaciji ISKRA-Industrija za avtomatiko je temeljna organizacija ELA iz Novega mesta. Njen prispevek k uresničevanju proizvodnih programov delovne organizacije je bil sicer skromen in to predvsem zaradi premajhnega programskega sodelovanja in soodvisnosti z ostalimi TOZD znotraj delovne organizacije kot tudi z ostalimi industrijami v SOZD ISKRA. Tako so vzroki kot skrajno neustrezni Primožu Keku v slovo iiiisis 11 Venomer, kadar človek začuti, da mu zmanjka eden od najbližjih, se vpraša, človeško, najbolj osnovno, prvobitno, zakaj mladega človeka vzame ta neusmiljena smrt — in se vpraša, do kod seže ta neusmi-j //ena praznina med nami. Pri 23 letih je vse še nedorečeno in Primož je bil eden izmed tistih fantov, kjer vsa modrost in upornost in njegovo celotno življenje je nekaj nedorečenega, da nas prizadane na poseben način. Nekaj tako vihravega, tako optimističnega ne bo nikoli več med nami. Pretreseni nad strahotno novico, da nam je Primoža vzela neka čudna nora pločevina ___ ki jo živimo z vsemi hitrostmi in z zmanjšanim občutkom do sočloveka in z neverjetno naglico, ki je popolnoma prazna in brez osnovne človeške vsebine. Primož je bil kot mladinec izredno delaven in ni bilo zaman, da smo prav njega v zahvalo za njegov trud obdarovali, ob lanskoletnih jubilejih z knjižnim darilom. Vsi tiskarji oz. grafiki imajo poseben odnos do tiskane besede. Primož se je kot mlad človek zanimal za lepo slovensko besedo, bil je eden izmed rednih bralcev, ki je ob vsaki knjigi tako pošteno, tako poln energije razpravljal ob vsakem članku in ob vsakem romanu, ki je izšel v našem slovenskem kulturnem in družbenopolitičnem prostoru, da nam praznina zeva še huje. V našem podjetju sta v izredno kratkem času umrla dva človeka in to nas kot sodelavce še posebej prizadane, kajti mladost je tista lepota, katero nam ne more nadomestiti nihče. Primož, tvoja pridnost in tvoji koraki nam še vedno odzvanjajo in nikdar te ne bomo pozabili. Tvoji sodelavci proizvodni prostori in tehnološka opremljenost, problematičnost proizvodnega programa, nerazvita inovacijska dejavnost pripeljali zadnjih nekaj let omenjeno TOZD v izgubo, ki jo je izkazala koncem 1976. leta. Sanacijski ukrepi, ki so temeljili na dolgoročni sanaciji stanja, so zajeli predvsem saniranje izgube in izdelavo analize novega programa, ki naj bi privedel do vidnih rezultatov boljšega poslovanja v TOZD že v tekočem letu. Poslovno poročilo za lansko leto vsebuje podatke o celotnem prihodku, ki znaša 90,928.01 1, dohodek v višini 26,100.148 din in čisti dohodek v obsegu 23,076.890 dinaijev. Iz poročila je tudi razvidno, da so materialni stroški v celoti in osebni dohodki rasli z manjšim trendom kot celotni prihodek. Omenjeni kazalci, s katerimi se morajo izkazovati rezultati dela torej kažejo, da je TOZD ELA glede na rezultate iz prejšnjih let zaključil poslovno leto zadovoljivo. Njena proizvodnja je dosegla 85 milijonov dinaijev. V letih 78-80 namerava TOZD ELA razširiti svojo kapaciteto z investicijo približno 90 milijonov dinarjev. S to novo investicijo bo povečala do 80. leta obseg proizvodnje za planiranih 180 milijonov. Rezultati iz prvih dveh mesecev letošnjega leta so pokazali, daje proizvodnja za 126 'Ji presegla plan. To vsekakor ni malo! V skladu s sprejetimi smernicami srednjeročnega razvoja so v TOZD ELA sprejeli naslednje dolgoročne programsko tehnološke rešitve v: dopolnitvi obstoječega programa, ki se bo iz proizvodnje izdelkov pre-orientiral oziroma dal večji poudarek na proizvodnjo izdelkov za industrijsko potrošnjo in profesionalno tehniko. Istočasno se bo povečala proizvodnja elektrospojnih elementov, ki bo temeljila na sodelovanju z GHVV/ESPA, s katero je ELA že podpisala pogodbo. Omenjeno poslovno tehnično sodelovanje bo potrebno za izdelovanje izohrnih nespojkanih vezij. Z osvojitvijo tega programa in razširitvijo že osvojenega neizoliranega programa spojnih elementov bi v ELA nadomestili uvoz spojk tako za TOZD kot za celotno domačo industrijo. novem programu, ki ga TOZD namerava razviti v okviru izpolnjevanja srednjeročnega razvoja ISKRA AVTOMATIKA. Novi program zajema vtične panelne sisteme (ES 902) za industrijsko elektroniko po licenci SIEMENS. Omenjeni paneli predstavljajo skupaj s sistemom omar in ko-nektorske opreme osnovo za gradnjo elektronskih naprav in sistemov za vodenje in krmiljenje procesov v vseh industrijskih panogah in razširitvi oz. dograditvi novih proizvodnih površin. Prostorska stiska je ena od tistih točk, ki že nekaj let žuli vse, ki so zaposleni v TOZD ELA. Kot smo že omenili program predvideva poleg obstoječe proizvodnje še uvedbo dodelanih novih proizvodov, za katere je potrebno vzpostaviti nove proizvodne površine in to na novi lokaciji. V prvi etapi izgradnje v coni ..CIKAVA", za katero ima investitor že izdelano lokacijsko dokumentacijo z vsemi soglasji, se predvideva vzpostavitev 1500 m2 proizvodnih in skladiščnih površin ter 480m2 površin za garderobe, sanitarije, obrat družbene prehrane, energetiko in pisarne. g ^ Kadri V delovni organizaciji Iskra—Industrija za avtomatiko je bilo v lanskem letu zaposlenih poprečno 2819 delavcev. Iz gorn jega prikaza je razvidno, da ima največji delež zaposlenih v Avtomatiki TOZD TE LA in sicer kar 43 %. TOZD TETA je tudi ' ŠTIPENDISTI POZOR! Če hodite v poklicno ali v srednjo šolo in, če vam znanje pri kateremkoli predmetu peša, lahko dobite pomoč — inštruk-cije. Javite se v Službi štipendiranja, Ljubljana, Prešernova 27. Konferenca kluba štipendistov ISKRE bo krila polovico stroškov. Prav tako naj se v Službi štipendiranja javijo vsi tisti, ki želijo inštruirati. KKŠI (Nadaljevanje s 6. strani) sestavni deli itd.). Konferenca priporoča vsem strukturam v Iskri hitro akcijo za odpravo teh ozkih grl. Konferenca nadalje opozarja na sorazmeren zastoj v razvoju dolgoročnih proizvodnih kooperacij in skupnih vlaganj Iskre s tujimi partnerji, ki še naprej ostajajo prednostna oblika pri vključevanju Iskre v mednarodni trg. Kakovost Konferenca je kritično ocenila gibanje v kakovosti izdelkov Iskre, zlasti tistih, ki so namenjeni mednarodnemu trgu in predlaga naslednje: a) operativne posege — z odločno organizacijo kontrole v DO Iskre zagotoviti doseganje enakomerne ravni kakovosti in preprečevati nenadna odstopanja od te ravni — izpopolniti informacijski sistem o kakovosti, zlasti glede reklamacij — zagotoviti enotno in strokovno obravnavo in razreševanje vseh reklamacij v izvozu b) organizacijske ukrepe — reorganizirati službo kakovosti v TOZD in DO Iskre ter ji dati vse pristojnosti in odgovornosti v skladu s samoupravnimi sporazumi in zakonom. — izdelati in izpopolniti organizacijske akte v TOZD in DO Iskre, ki opredeljujejo dolžnosti in odgovornost vseh udeležencev v proizvodnem procesu, ti akti morajo predvidevati tudi disciplinske ukrepe. Konferenca nadalje ugotavlja, da sta dobavna in poslovna kakovost v poslih Iskre na mednarodnem trgu enako pomembni, kot kakovost izdelkov, morata zato v enaki meri nenehno pritezati pozornost vseh struktur v Iskri ter biti predmet kolektivne in osebne disciplinske in politične odgovornosti. 4. UREJENOST MEDNARODNEGA TRŽENJA V ISKRI Izvajanje samoupravnih sporazumov 100 (plan) o : dš ! Z | < < c. < Z M M 10 12 10 493 100 (Avtomatika) edina presegla planirano, število zaposlenih (za 7 (,'n), zaposlovanje so pospeševali predvsem v manj razvitih, področjih naše republike, kjer so razširili svoje proizvodne obrate. V ostalih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb planiranega števila zaposlenih niso dosegli. V preteklem letu so v posameznih TOZD povečali -število zaposlenih: DS skupnih služb za 9 "'o. TEL A za 12 "o. Napajanja za 7 10 11 n, SVN za 11 "o. Inženiringi za 14 11 ii in PCT za 4 0ii. V TOZD El A se je število zaposlenih zmanjšalo za 3 "o. v TOZD Orodja pa za 5 no. V delovni organizaciji se je število zaposlenih v lanskem letu povečalo za 9 "o. Mira Turk Skraba Konferenca strogo obsoja pojave nedoslednosti pri izvajanju sprejetih samoupravnih sporazumov v Iskri glede urejenosti in enotnega nastopanja na mednarodnem trgu. Konferenca opozarja na težke in dalekosežne gospodarske in politične posledice odstopanj od samoupravnih sporazumov glede mednarodnega trženja, zlasti dogovarjanja in podobnih posegov mimo centrale zunanje trgovine Iskre in mreže v tujini. Konferenca ierja od vseh organov v Iskri strogo izvajanje kolektivne in še posebej osebne disciplinske in politične odgovornosti za takšna odstopanja. Konferenca posebej pozdravlja pobudo Gospodarske zbornice Slovenije za uveljavitev enotnih meril o pravilih obnašanja posameznikov in OZD na mednarodnem trgu. Konferenca sprejema oceno, da je organiziranost Iskre ustreznejša za nastopanje na mednarodnem trgu s serijskimi izdelki in manj za nastopanje s kompleksnimi asor-timani in storitvami, še zlasti iz večjih DO Iskre. Konferenca opozarja, da že sklepi 4. konference zunanje trgovine na Otočcu, potrjeni od Skupščine SOZD Iskra, terjajo, da je treba za vsklajevanje in poenotenje vseh ZT poslov postaviti pomočnika direktorjev. Ta sklep je doslej izpolnila samo ena delovna organizacija Iskre, kar povzroča še naprej nevsklajeno in neracionalno delo na relaciji med zunanje trgovinsko organizacijo Iskre in DO Iskre. Zato konferenca terja izpolnitev sklepov Skupščine SOZD Iskra glede te zadeve. Zunanjetrgovinska mreža Iskre V zadnjih 15 letih je Iskra z usmerjenimi prizadevanji izgradila lastno mrežo 7 trgovinskih tvrdk, 8 predstavništev in 3 proizvodnih tvrdk v 15 deželah na 4 celinah. To mrežo vodijo najsposobnejši Iskrini zunanjetrgovinski delavci, v dežele, kjer deluje pa teče 86% Iskrinega izvoza, praktično vse pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji Iskre so s partnerji iz dežel, kjer deluje Iskrina mreža. Iskrina mreža v tujini je najpomembnejši kanal za dotok tehnoloških in poslovnih znanj in spodbud v Iskro. Zato ostaja lastna mreža v tujini tudi v naslednjem obdobju eden izmed najbistvenejših temeljev Iskrinega uveljavljanja na mednarodnem trgu. Da bi premostili sedanje soraz»merno zaostajanje, naj Iskra Commerce najhitreje izdela srednjeročni načrt za nadaljnjo izgradnjo in širjenje Iskrine mreže v tujini,. izvrševanje sprejetega načrta ► pa je treba uvrstiti med prednostne naloge Iskre. Iskra se bo tudi v bodoče dejavno vključevala v prizadevanja za vključevanje v skupna gospodarska predstavništva jugoslovanskega gospodarstva v tujini, vendar ob predpostavki, da morajo biti delavci, ki obdelujejo program Iskre, stimulativno in eksistenčno vezani na Iskro in njeno uspešnost. V skladu s samoupravnimi sporazumi v Iskri naj DO Iskre v lastnem in skupnem interesu vključujejo Iskrino mrežo v tujini v prav vse oblike poslovnega sodelovanja s tujimi partnerji. To pomeni, da so iskrine tvrdke in predstavništva v tujini obvezen člen v vsej Iskrini dejav--nosti (poslovni, tehnološki, razvojni, protokolarni ipd.) na njihovem področju. Vsa odstopanja od tega načela morajo povzročiti disciplinsko in politično odgovornost, tako kolektivno. kot osebno. Na temelju analize konferenca ugotavlja, da je gospodarnost in učinkovitost delovanja mreže Iskre v tujim znatno manjša zaradi tega. ker posluje večinoma z izposojenimi, ne pa z lastnimi sredstvi (kapitalom). Zato konferenca ugotavlja, da je vlaganje v ZT mrežo Iskre naloga vseh DO Iskre in mora imeti enako prednost, kot vlaganje v proizvodnjo za izvoz. Predloge za vlaganja v mrežo Iskre v tujini je dolžan pripravljati Iskra Commerce. Iskra Commerce mora v načrtnem in tesnem sodelovanju z DO Iskre izpopolniti obojestranski pretok informacij med Iskro in njeno mrežo v tujini ter dograditi organizacijo finančne, knjigovodsko-anali-tične in nadzorne dejavnosti za mrežo Iskre v tujini. Iskra Commerce mora v tesnem sodelovanju s proizvodnimi DO Iskre načrtno uvesti usposabljanje sedanjih in bodočih delavcev v inozemski mreži za prodajo novih in zlasti profesionalnih programov Iskre, še posebej pa za delovanje na višjih oblikah mednarodne menjave, kot so kooperacije, prenosi sistemov, inženiringi, prodaje tehnologije, skupna vlaganja in podobno. Zunanja trgovina v Iskra Commerce omx vsem dosedanjem razvoju nastopa Iskre na mednarodnem trgu je bila zunanje trgovinska organizacija v Iskra Commerce — izvoz, uvoz in zastopstva — vir in središče načrtovanja in usmeritve, pobud in organizacije, delitev informacij in zlasti izgradnje kadrov. Zmogljivost in pobude je vseskozi črpala iz najširšega kroga samouprav-Ijalcev v Iskri, ki ji zato še nadalje v samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD Iskra in drugih poverjajo enotno izvajanje zunanje trgovinske dejavnosti. Prav iz teh pobud in odločitev izhaja tudi v jugoslovanskem merilu napreden položaj Iskrine zunanje trgovinske organizacije, ki je med prvimi uveljavila učinkovito sodelovanje v delitvi dela in prihodka s proizvodnimi organizacijami. Konferenca nujno priproča enotnega zunanje trgovinskega informacijskega sistema in uvedbo AOP v zunanji trgovini kot učinkovito sredstvo za ohranitev ustvarjalnih pobud in prodornosti ob naraščajoči množici rutinskih zunanje trgovinskih opravil. Konferenca nujno predlaga, naj Iskra Commerce organizacijsko izpopolni in kadrovsko okrepi dejavnost poslovnih aranžmanov, prenosa tehnologije in projektov ter prenosa kompleksnih programov, ki so nujna sestavina za nadaljno uspešnost Iskre na mednarodnem trgu. Kadri za zunanjo trgovino Konferenca potrjuje očitno dejstvo, da so temeljni dejavnik in omejitev v zunanje trgovinskem vzponu Iskre kadri, zlasti tist , ki so organsko zrasli iz iskrine proizvodnje in zato najučinkovitejše ohranjajo zraščenost z bazo. Zato konferenca s posebnim poudarkom opozarja vse samoupravne, družbenopolitične in strokovne dejavnike v Istri, da je treba z organizirano družbeno akcijo sprostiti še vedno marsikje zavrte tokove kroženja kadrov med razvojem, proizvodnjo in zunanjo trgovino, saj so le-ti temeljni predpogoj za uspešnost Isl re na mednarodnem trgu. Konferenca nujno priporoča Iskra Commerce in proizvodnim DO Iskre, da sporazumno izdelajo sistem materialnih in družbenih spodbud za delo v zunanji trgovini ter tako vzpostavijo temeljne pogoje za normalen dotok kadrov v zunanje trgovinsko dejavnost Iskre. ISKRA - Štev. 10-11. marec 1978 PRVO SREČANJE DELAVK ELEKTROMEHANIKE Večja pozornost ženski! V Iskri Elektromehaniki v Kranju je bilo v petek, 3. marca prvo srečanje žena ob njihovem prazniku, ki so se ga udeležile po dve predstavnici iz vsakega tozda naše delovne organizacije. Srečanje je organizirala sindikalna konferenca Elektromehanike. Anton Bozovičar je v uvodnem ' slavnostnem govoru poudaril, da je namen tega srečanja predvsem pregled položaja, v katerem je trenutno žena-delavka kot samo-upravljalka. Nadaljeval je takole: "Družbeni položaj ženske se iz leta v leto spreminja, ženska se vedno bolj uveljavlja. Tega ni moč zanikati in ne prezreti, čeprav smo ob nekaterih analizah o položaju ženske še vedno lahko upravičeno zaskrbljeni. Vendar njena misel vedno bolj prodira, njena ''olja spreminja in si utira pot na vsa področja. Da bo žena, mati in samoupravljalka številnejše našla svoje mesto in vlogo, jo je treba najprej razbremeniti in ji s skupnimi prizadevanji pomagati uresničevati naše ideje in cilje. Pri tem mora sodelovati tudi sama, sama mora spreminjati odnose, se boriti in doseči, da bo lahko soustvarjala, samoupravljala v naši skupnosti, ki ji je dajala in še vedno prispeva k njeni graditvi več in preveč, da bi bila ob pomembnih odločitvah odrinjena na enostaven način z opravljanjem tako imenovanih ženskih del. Zlasti čas volitev je priložnost, da se ženam številčneje izkaže zaupanje, ki so si ga vsekakor zaslužile. V naši delovni organizaciji predstavljajo žene več kot polovico zaposlenih. Njihova vloga in pomen sta veliko večja kot si včasih površno predstavljamo in umišljamo. Sprejeli smo vrsto ukrepov in samoupravnih aktov, ki spreminjajo položaj in vlogo neposrednega proizvajalca, torej tudi žene, ki imajo posebne pravice tudi kot matere. Pa je vendar vse to prevečkrat le načelno. Ob 8. marcu se enkrat letno spomnimo žensk navadno le z rožami in lepimi besedami, namesto, da bi nenehno, ob vsaki priliki uresničevali načelo, ki daje ženski samoupravljalki in materi enake pravice, enake slehernemu v našem družbenem življenju. Se vedno so ženske premalo zastopane v delegacijah, odborih ipd. tako na ravni temeljnih organizacij, KS kot tudi republike in zveze. Ta pojav je opazen tudi pri udeležbi žensk na vodilnih in vodstvenih položajih v gospodarstvu. Morali bomo temeljito pogledati resnici v oči in poiskati vzroke za takšno stanje, ne pa vedno znova ugotavljati statistične podatke, ki so si iz leta v leto podobni. Pri reševanju stanovanjskih vprašanj so bili v naši DO doseženi lepi uspehi. Mlade družine, družine z nizkimi OD so dobile veliko možnosti pri premagovanju teh vprašanj. Nerešen ostaja še vedno problem samskih delavcev, ki imajo malo možnosti za ustvarjanje družin v urejenih stanovanjskih razmerah. To dokazujejo tudi družine v našem samskem domu. Na področju zdravstvenega varstva so zadovoljivo organizirani preventivni in ginekološki pregledi. Veliko imamo izostankov zaradi nege družinskih članov, kar gre v veliki meri na račun slabših možnosti za otroško varstvo. Zinka Jenko, naša socialna delavka je predstavila položaj žensk v Elektromehaniki glede na reševanje socialnih vprašanj. Povedala je, da se v svetu vse bolj uveljavlja gledanje, da je vsaka posebna zaščita žensk že neke vrste diskriminacija in, da je žensko treba posebno ščititi le še med materinstvom, v sklopu t. im. humanizacije delovnega okolja pa ie treba ščititi človeka nasploh. Na ožjem področju socialnega dela se v naši DO najbolj izrazito kažejo problemi v zvezi z delovnim mestom in problemi družin. Socialna služba letno obravnava skoraj tisoč individualnih primerov in med njimi je nekaj IGO primerov, ko delavci, predvsem pa delavke iščejo pomoč in premestitev na drugo delovno mesto, in sicer predvsem zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, t. im. neuspešnosti delavca na delovnem mestu, neugodnega počutja, ukinitve delovnega mesta ipd. Razporejanje na delovna mesta se v naši DO še vedno izvaja nestrokovno in neprogramirano, največkrat na osnovi izkušenj operativnih vodstvenih delavcev. Sem spadajo tudi problemi, ki so nastali z uvedbo WF normiranja. Sistem je pomanjkljiv, saj ne vsebuje obravnavanja tistih delavcev, ki take norme ne dosegajo. Ne le ob prazniku in z rožami, vedno si moramo skupaj prizadevati in vključevati ženske v naše družbenopolitično življenje na vseh ravneh. Zavedati se moramo, da z delom svojih rok in prispevki na najrazličnejših področjih prispevajo žene vsakodnevno, z umskimi sposobnostmi ogromno k našemu bogastvu in položaju družbe, poleg tega pa običajno ne pomislimo na najpomembnejše: da so te iste ženske obenem tudi matere in žene.’’ V nadaljevanju delovnega srečanja so pregledali podatke o zastopanosti naših delavk v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah ter vodstvenih in^vodilnih delovnih mestih. V vseh 24 tozdih naše delovne organizacije je bilo ob koncu leta 1977 9005 zaposlenih, od tega kar 4836 ali 54,7(% žensk. Zato res nismo zadovoljni z zastopanostjo naših delavk v samoupravnih organih, kjer jih je le slaba četrtina. Velik napredek smo storili v letošnjem predvolilnem obdobju, saj je za delegacije družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter delavske svete od vseh evidentiranih 38% žensk. Na vodilnih delovnih mestih nimamo niti ene delavke, nekoliko bolje je na vodstvenih mestih, kjer jih je 79( Premajhno je tudi število delavk, ki se izobražujejo ob delu. V tem šolskem letu je v razne tehniške, ekonomsko-komercialne in administrativne šole vpisanih 97 žensk. Lani smo organizirali tudi dopolnilno , izobraževanje za pridobitev interne kvalifikacije — mehanski in elektro kontrolor. Skoraj vse so vztrajale do konca, 32 je bila podeljena interna kvalifikacija. Izvršilni odbor sindikalne organizacije Iskre Elektromehanike je že sprejel sklep, da se ustanovi komisija za družbeno aktivnost žensk, v kateri naj ne bi bile samo ženske. Ta komisija bo obravnavala vse probleme, ki jih imajo ženske v delovni organizaciji kot tudi vprašanja v zvezi z otroškim varstvom, stanovanjskimi problemi, nerešenimi socialnimi problemi in podobno, kar bo prav gotovo pripomoglo k hitrejšemu in bolj učinkovitemu delovanju žensk v vseh organih upravljanja. Ta sklep so podprle - tudi zbrane delavke na srečanju. Nataša Zalar je spregovorila o vsakdanjih problemih zaposlene žene — matere. Predlagala je, da bi kako drugače uredili sporočanje izostanka, v primeru ko otrok zboli, bodisi s telefonskim sporočilom ali s predložitvijo potrdila o bolnem otroku kasneje, ko je že lahko nekaj čaša sam doma. Naše delavke so se zanimale, kdaj bo v naši delovni organizaciji uveden gibljiv delovni čas. V razpravi sb naše delavke načele še vrsto drugih vprašanj, katere bomo morali reševati v prihodnje. Vseh ne bomo naštevali. Navedemo lahko nekaj zaključkov tega srečanja naših delavk, ki je lepo uspelo. Pospešeno bomo morali vključevati naše sodelavke v delo samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, in sicer ne le kot članice, temveč tudi v vodstva. Treba jim bo zaupati tudi zahtevnejša delovna mesta. Zagotoviti možnosti, da se bodo lahko bolj številno izobraževale ob delu. Čimprej ustanoviti komisijo za dru-žbena*vprašanja žensk pri sindikatu OD. Bolj učinkovito bomo morali reševati stanovanjska vprašanja naših delavk. Delavkam je treba dati pojasnilo v zvezi z aparatom za odkrivanje raka na dojki, ki je še vedno zapakiran na kranjskem zdravstvenem domu. Potrebno bo zagotoviti sredstva za izboljšanje družbene prehrane. To so samo nekatere naloge, ki nas vse čakajo v letošnjem letu. Upamo, da bomo večino teh uspeli uresničiti in s tem izboljšati položaj zaposlene žene v našem velikem kolektivu. Srečanje naših delavk se je nadaljevalo s kratkim kulturnim programom, sledilo je družabno srečanje, ki smo ga izkoristili za klepet s petimi udeleženkami srečanja. MOJCA ŽAGAR- POTOČNIK, TOZD Računalniki: "Večji del naše temeljne organizacije je v Ljubljani, nekaj tudi v Beogradu. Delam v tehničnem razvoju na Laborah v Kranju, kjer nas je 25, od teh je le pet žensk. Tukaj sem dobro leto, skupaj smo v glavnem samo mladi, dobro se razumemo. Sem članica delavskega sveta in blagajnik sindikata. Kakšnih posebnih problemov ženske v našem tozdu nimamo, imamo uveden gibljiv delovni čas. Menim, da je bilo današnje srečanje koristno. Večkrat bi se morali spomniti na položaj žensk in probleme sproti reševati!" MARIJA NOVAK, TOZD ATC: "Nerešenih problemov je v našem kolektivu še veliko. V Iskri sem šest let. Delam na žičnih oblikah, delo je dokaj utrujajoče, a ga rada opravljam. Imam sina in čakam na sprejem v vrtec. Z možem gradiva hišo. Ko bova imela urejc- Z delovnega srečanja žensk Elektromehanike. nb stanovanje, bo najino življenje veliko lepše. Če sc bo uresničilo vsaj del tega, o čemer smo danes razpravljale, bo to za vse nas lep uspeh!" DARINKA BOŠTJANČIČ, TOZD Mehanizmi: "V našem tozdu je veliko problemov pri delavkah, ki so normirane po WF sistemu, zlasti starejše imajo težave z doseganjem norme. Tudi za noseče je sedeče delo vseh osem ur prenaporno. Pet let sem delala na liniji številčnika v montaži in te probleme dobro poznam. Pereč problem je tudi otroško varstvo, saj naše delavke vozijo otroke v Radovljico. Kropo in Kamno gorico." ANTONIJA KALAN, TOZD Instrumenti Otoče: "Imam že 32 let delovne dobe, v Iskri sem že 22 let. Zaposlena sem v navijalnici tuljav. S I. marcem se bo moje delo pričelo normirati po WF sistemu, delo bo naporno, vendar upam, da bom tudi sedaj dosegala normo. Govorimo, da je ženska enakopravna, resnica pa je nekje drugje. Veliko je še nerešenih vprašanj ..." IVANKA STOJILKOVIČ, TOZD Instrumenti: "Želela bi, da bi mlajši delavci imeli nekoliko več razumevanja do starejših, ki imajo večkrat težave pri doseganju norm. Tudi jaz si želim, da bi se čim več sklepov, ki smo jih sprejele na tem našem prvem srečanju v Kranju, l idi uresničilo!" A. B. 0 DELEGATSKEM SISTEMU Komunisti OO ZK tovarne TEA so na svojem zadnjem sestanku obravnavali študijo Edvarda Kardelja "Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja" in kongresne dokumente za bližajoči partijski kongres. Sestanka sta se udeležila tudi strokovna sodelavca CK ZKS Lukič in Krne. Slednji je v uvodnem govoru nakazal dejanski pomen Kardeljeve študije in orisal vlogo ZK in ostalih subjektivnih sil pri nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja. V razpravi, ki je sledila, so se komunisti dotaknili predvsem vprašanja razvoja delegatskega sistema v njihovi sredini. Ugotovili so, da delo njihove delegacije in delegatov v zboru združenega dela skupščine družbenopolitične skupnosti, ni bilo najuspešnejše. Enako lahko trdimo tudi za delo delegacije in delegatov v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Vzrokov za to je več. Eden najpomembnejših je gotovo ta, da gradivo ni bilo pravočasno poslano v bazo, kar je večkrat onemogočilo sklic delegacij. Po drugi strani pa je bilo gradivo preobsežno in ga delegati zato niso mogli pravočasno proučiti. Vse to je dovolj zgovoren dokaz, da delegatski sistem tako ne more zaživeli. Prvi korak k izboljšanju bodo vsekakor morale storiti strokovne službe tako, da bodo zagotovile pravočasno pošiljanje materialov. Zmanjšati bodo morale tudi obsežnost gradiva, saj sto ali več strani gotovo ni primerno za obravnavo v nekaj dneh. Prav zaradi tefza so se delegacije morale pri obravnavi omejiti le na najpomembnejša vprašanja. Poseben problem v preteklem mandatnem obdobju je bila povezava med posameznimi delegacijami v Elektromehaniki. Ne ta kot tudi ne povezava delegacij 's strokovnimi službami, nista zaži- veli. Vodje splošnih delegacij za SIS so sicer iskali poti za povezavo, vendar jim zaradi pomanjkanja izkušenj, to ni uspelo. Splošna delegacija za SIS tovarne TEA je iskala nasvete celo pri pravni službi delovne organizacije, vendar brez vidnejših uspehov. Pohvaliti pa moramo oddelek za družbeni standard, ki se je v zadnjem času aktivno vključil v delo delegacij in ttidi strokovno tolmačil nekatere materiale. Pretok informacij od delegacije do posameznega delavca in obratno še ni zaživel. K temu bodo morale svoj delež prispevati družbenopolitične organizacije, še posebno Zveza komunistov. Le tako bomo lahko zgradili sistem, ki bo odgovarjal našim željam. Tovarna TEA ima glede na število zaposlenih 4 delegatska mesta v zboru združenega dela skupščine občine Kranj. Delegacija je štela 8 članov, udeležba na sejah pa je bila 1000/n. Za samoupravne interesne skupnosti je imela tovarna TEA v preteklem mandatnem obdobju splošno delegacijo. Vanjo je bilo izvoljenih 10 delegatov za takrat ustanovljenih 5 občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Udeležba na sejah je bila 70%. Prvo mandatno obdobje delegacij in delegatov je poteklo. Pomanjkljivosti, ki so ostale, naj bi sc v naslednjem obdobju odpravile. Delegatski sistem naj bi resnično omogočil veliko širšo udeležbo delovnih ljudi in občanov pri odločanju o vseh vprašanjih družbenega življenja in razvoja, torej tudi pri odločanju v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Prav zaradi tega pomeni delegatski sistem odpravo splošnega političnega predstavništva v skupčinskem sistemu in politični praksi ter uveljavlja samoupravljanje na vseh področjih družbenoekonomskega in političnega dogajanja. Miro Erzin TOVARNA ELEKTROMOTORJEV, ŽELEZNIKI Izboljšave na vseh izdelkih Tovarna elektromotorjev iz Železnikov je znana po izredno širokem proizvodnem asortimanu — izdelujejo toliko različnih vrst . elektromotorjev, da se še sami le s težavo znajdejo med vsemi. ”Število kupcev se je vseskozi naglo povečevalo, analogno pa so seveda sledile tudi vrste agregatov, motorjev in sestavnih delov. Brez dolgoletnega poznavanja našega sistema je delo skoraj nemogoče, za novince pa sploh izredno težavno. S tem v zvezi smo sprejeli odločitev, da bomo v najkrajšem času izdelali novo standardizacijo in tipizacijo izdelkov. Motorji se med seboj ne razlikujejo zgolj po dimenzijah, različnih uporabljenih materialih in delovnih napetostih, temveč tudi po raznolikosti sestavnih delov. Z izdelavo nove standardizacije bomo uspeli zmanjšati število materialov, skrčilo se bo število sestavnih delov, omejilo pa se bo tudi število tipov. To bo neposredno pomenilo, da se bodo posamezne serije povečale in postale ekonomsko bolj upravičene,” nam je v uvodu povedal vodja razvoja ing. Jože Šturm. Najpomembnejša naloga raziskovalcev iz Železnikov je torej jasno začrtana, ni pa edina. Hkrati z izdelavo nove standardizacije pripravljajo vrsto novosti na vseh proizvodih, ki prihajajo skozi tovarniška vrata. Tržne raziskave so pokazale, da izdelki, ki so na trgu predolgo v nespremenjeni obliki, kmalu izgubijo kupce, prehitro zastarajo, v tem času pa ukrepa tudi konkuren- V razvojnem oddelku TOZD Elektromotorji v Železnikih. Železniki so na jugoslovanskem trgu znani predvsem po aparatih za gospodinjstvo, ki so znani po svoji zanesljivosti, sodobni obliki in moderni izvedbi. Vsako leto pripravijo nekaj novih modelov, izboljšujejo pa tudi obstoječi program. Aparati iz Železnikov so v Prvi vrsti namenjeni jugoslovan-stim kupcem, ker pa jih izdelujejo v kooperaciji z inozemskimi parterji, mora vsaka sprememba na todelih priti na svetlo sporazumno s kooperanti. SESALNIKI Glavni proizvodni program na Področju sestankov obsega pet tipov. Vse nameravajo izboljšati z tamenom povečati uporabnost in zanesljivost. Talni sesalnik "Iskra 413” bodo pričeli izdelovati z močnejšim Agregatom z močjo 800 W (sedaj . ~i0)- Sesalnik bo dobil tudi novo tme "Iskra 413 super”. Sesalnik "Iskra 418", ki ga Sedaj izdelujejo s 500 W močnim totorjem bo dobil 600 W močan motor in novo ime "Iskra 418 SuPer". Na obeh omenjenih aParatih se bo z uporabo močnejših a8regatov , zaradi večjega zračnega Pfetoka povečala sesalna spo-s°bnost. Pri obeh tipih (413 super in 418 Super) bo izboljšana tudi kvaliteta Pr'bora — nova gibljiva cev, krtača 23 čiščenje tal. Vse sesalnike, ki jih izdelujejo v ooperaciji s firmo AEG name-avajo dodatno opremiti s ščetkami a oblazinjeno pohištvo in s ščetko a čiščenje toplotnih teles, oprema Pa bo obsegala tudi daljši priključni abel (6,5 metra) z izboljšanim b tematskim navijalnikom. Modeli °do s sodobnejšo konstrukcijo ,,otorja doživeli res kompletno generalno”. ju kamor bodo pričeli vgrajevati nove sklopke in zmanjšali šum motorja. Obenem bodo vsi stroški opremljeni z novimi nastavki, zlasti . mlajše gospodinje, ki imajo rade žive barve, pa bodo vesele novih strojčkov temno rdeče barve s kozarci iz dimljene plastike. Največ sprememb pripravljajo na mesoreznici, ki bo dobila nov motor, popolnoma novo glavo iz čistega aluminija (dosedaj je bila plastična), opremljena pa bo s kovinskim nastavkom za mletje mesa. Novo ime sedanje Z 051 bo "Mesoreznica Z 051 melalic". RESNIČNA NOVOST: OENTO CLEAN S proizvodnjo in seveda prodajo aparata za masažo dlesni, ki ga imenujejo tudi ustna prha, so v Železnikih poskrbeli za novost ne le v jugoslovanskem, temveč celo v razvajenem evropskem merilu. Sami pravijo, da strojček predstavlja revolucijo na področju ustne higiene, z njimi pa se strinjajo tudi zobozdravniki in vsi tisti, ki so aparat že kupili. Dejstvo, da je omenjeni artikel popolnoma nov, je načrtovalcem, še bolj pa prodaji, povzročal nemalo skrbi kako bo s plasiranjem na trgu. Bojazni so se pokazale kot popolnoma neupravičene, saj je visoka kvaliteta in uporabnost v povezavi z zelo nizko ceno (v maloprodaji 799,40 dinarjev) poskrbela, da kupci z veseljem posegajo na prodajne police. Omeniti velja, da so cene enakovrednih inozemskih aparatov 50 in celo 100% višje. Nakup je torej res zelo ugoden. Predvidena letna serija je 12.000 kosov, zalog pa trenutno sploh ni. Dento clean, ki ga izdelujejo v kooperaciji s švicarsko firmo "Havelco” je namenjen trem glavnim funkcijam — s pomočjo vodnega curka pod pritiskom odstranjuje vse ostanke hrane, aktivno krepi dlesni, ker hitro in trzajoče brizganje vode omogoča boljšo prekrvavitev, slednjič pa še zmanjšuje število bakterij v ustih, če se spiralni vodi doda ustrezno sredstvo. Za vse nove in izboljšane aparate, ki smo jih omenili, bodo v tovarni pripravili navodila za uporabo, embalažo in servisni list po novi zasnovi. V skladu z JUS standardi so se odločili za uporabo štirih jezikov (slovenski, hrvatski, srbski in makedonski) v dveh pisavah — latinici in cirilici. Stane Fleischman KRITIČNO LETO APARATI ZA PRIPRAVO HRANE Tudi priprave za mehansko obdelavo živil bodo temeljito spremenjene. Pripravljajo novo, izboljšano konstrukcijo motorjev, izboljšali bodo kvaliteto plastičnih sestavnih delov, zunanjost pa bodo prilagodili okusu najsodobnejšega potrošnika. Vse naštete spremembe, ki bodo vidne na zunaj, še več pa v drobov- Pomočnik glavnega direktorja za zunanjo trgovino Industrije izdelkov za široko potrošnjo Anton Pečnikar je v svojem referatu na zunanjetrgovinski konferenci v Portorožu ocenil poslovanje s precej črnogledimi besedami: „Zgodovina izvoza industrije izdelkov za široko potrošnjo sega v šestdeseta leta, ko smo realizirali prvi izvozni milijon dolarjev. Že leta 1972 smo s ponosom ugotovili, da smo vsoto izvoženih izdelkov podvojili, leto kasneje pa smo zabeležili že kar 8 milijonov dolaijev vrednosti izvoženega blaga. Velik zagon, ki smo ga pričeli, pa se je ustavil, saj vse do leta 1976 ne beležimo nobene rasti izvoza. Morda smo odkrili že tudi pravi vzrok — leto 1975 je bilo za nas konjunkturno, ukrepali pa nismo v skladu s položajem svetovnega tržišča — nismo investirali, danes pa plačujemo kazen. Eden od vzrokov je nedvomno zelo slaba kadrovska struktura zaposlenih v naši Industriji. Fakultetno izobraženih delavcev je samo 1,7, kar 70% vseh zaposlenih pa je nekvalificiranih ali polkvalificiranih. To je izredno slaba sestava, še zlasti v primerjavi z ostalo Iskro. Za našo zgodovino je značilno nekoordinirano ukrepanje. Redukcijo blaga, namenjenega inozemskim tržiščem, smo stihijsko prepustili posameznim temeljnim organizacijam, takšno delo pa se je končno nakopičilo na ravni Delovne organizacije. Prvi pozitivni premiki izvirajo v letu 1977. Pričeli smo z izvedbo novih, konkretnih investicij, letošnje leto pa že lahko označimo kot osnovo za realizacijo srednjeročnega plana. Brez dvoma smo sedaj v obdobju, ki ga lahko imenujemo kritično — če bomo uspeli izpeljati vse načrte, ki smo jih zastavili, bo končni rezultat vsekakor velik prispevek Iskri. Naš program temelji na dveh osnovnih skupinah izdelkov — na beli in rjavi tehniki. Prva obsega gospodinjske, elektrotermične aparate in vgradne elemente za gospodinjske aparate. Zlasti elektrotermični aparati so izdelani zelo kakovostno v svetovnem merilu, za izvoz pa so zanimivi tudi nekateri motorji. Problematično pa je vsekakor dejstvo, da večina naših izdelkov ni zanimiva za tuje tržišče — izjema so morda le vzhodna področja." Glavni direktor Industrije široko-potrošnih izdelkov Simon Primožič pa je v svojem govoru poudaril: ,,Celotna zunanjetrgovinska konferenca poteka v duhu prodaje profesionalnih izdelkov, ki jih v naši Delovni organizaciji ne izdelujemo. Naše težave se vrtijo okrog nedoseganja planskih načrtov — lani smo izvozili nekaj več kot 8 milijonov dolaijev vredne izdelke in dosegli samo 80 % načrtovanega obsega. Lelošnji plan predvideva 11,5 milijonov dolaijev, ki nam jih bo uspelo doseči zgolj z angažiranim delom zunanjih predstavnikov. Otepamo se z zastarelo proizvodnjo, z iztrošeno opremo in neustreznimi kadri — prav letošnje leto pa je za nas kritično, saj smo vsem težavam napovedali oster boj." V nadaljevanju izvajanja je predstavnik Industrije širokopotrošnih izdelkov predlagal, da bi bodoča konferenca vsebovala možnost tesnejših kontaktov predstavnikov posameznih delovnih organizacij z Iskrinimi predstavniki, ki delajo v inozemstvu. S kamero po TOZD TOZD RA SEŽANA: Zastoji v proizvodnji so boleča točka vseh tovarn __ne samo naših, temveč res vseh. Prekinitev električnega toka je pretekli teden povzromčila polurni izpad proizvodnje in nešteto čolčnih komentarjev na račun "vestnega” dela našega elektrogospodarstva. Fotografijo smo posneli slučajno, dogodek pa menda ni slučajen ... DS SS ŠKOFJA LOKA: Akviziterji si zelo radi "jemljejo na piko” pisarne in skušajo prodati vsaj kak meter knjig. S tem pa seveda nočemo trditi, da to velja za tovarišice na fotografiji... TOZD TV PRŽAN: Mnoiica vključenih televizorjev na sliki je res brez gledalcev, kar pa ne predstavlja odkritega napada na kvaliteto programa naše televizijske hiše. Preden gredo aparati v prodajo, se morajo nekaj časa "starati", da se pokažejo morebitne napake. Samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra je bil v razpravi v vseh temeljnih organizacijah in DS SS in bil na referendumih z večino glasov sprejet. Fotograja prikazuje glasovanje v Delovni skupnosti skupnih slžb Široka potrošnja. ISKRA—INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD—INŽENIRINGI LJUBLJANA, KOTNIKOVA 6, n.sub.o ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE VARNOSTNEGA INŽENIRJA Delavec bo skrbel za organiziranje in izvajanje ukrepov za varnost pri delu. Pogoji: varnostni inženir in 2 leti delovnih izkušenj na področju varstva pri delu. Delo se združuje za nedoločen čas. Samoupravni sporazum predvideva poskusno delo in psihotest. Če želite postati naš sodelavec, vas vabimo, da pošljete svojo ponudbo s kratkim opisom dosedanjega dela in potrdili o strokovnosti na gornji naslov. Vse podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovsko-splošnem področju telefon 312-322. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave. INDUSTRIJA KLEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA tv., v,v- ' - • '' •• - - — Sindikat — nosilec družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja Sindikalna konferenca in njen izvršni odbor v Industriji elementov za elektroniko sta lani in letos posegala v vse dogajanje na družbenopolitičnem in gospodarskem področju. Zlasti zadnji čas pri prilagoditvah Zakona o združenem delu, v predvolilni in predkongresni dejavnosti je postalo delo zelo živahno, nam je povedal predsednik konference ZSS v IEZE Jože Colarič. V glavnem delo sindikata v IEZE poteka v TOZD, vendar je koordinirano za vso delovno organizacijo. Sindikalna konferenca se večkrat sestaja, še večkrat pa njen Izvršni odbor, ki izmenja stališča posameznih tovarn, oz. kolektivov in potem po osnovnih organizacijah enotno vodijo akcije. Dobre izdelke so ”Na domačem trgu kvaliteta naših elementov praktično sploh ni več vprašanje”, je povedal v pogovoru direktor prodaje Igor Pompe. Zato je tudi razumljivo, da s prodajo praktično lani ni bilo težav in so prodajni program presegli kar za 38 %. Jugoslovanski kupci, oz. proizvajalci elektronike zelo radi kupujejo Iskrine elemente, ker so znani po svoji kakovosti. IEZE namreč mnogo izvaža in na svetovnem trgu se srečuje s proizvajalci največjih svetovnih renomiranih firm. Znano pa je, da na svetovnem trgu, zlasti ko vlada hiperproduk-cija, uspejo le najboljši ponudniki. Tu je Iskra, oz. IEZE naredila ”izpit” kakovosti. Izvozili so sicer le 83 % predvidenih količin, vendar so preostanek prodali doma. Kot smo že rekli, je borba za uspeh na zunanjih tržiščih /gor Pompe, direktor komercialnega področja v IEZE. trda. ”Vendar”, pravi direktor Pompe, "imamo vse možnosti za uspeh.” Izvažajo nad tretjino izdelkov in za letos so v programu spet precej povečali izvoz. Srečujejo pa se s klasičnimi težavami jugoslovanskega izvoznika. Iskrini izdelki so sorazmerno dragi, ker je vloženo v izdelke še vedno preveč ročnega dela, na trgu pa se elementi srečujejo z izdelki avtomatiziranih tovarn, ki so nujno cenejši. Ne smemo pozabiti, da je pri nas delovna sila postala že draga. Druga težava pa so visoke carine na repromaterial, ki ga za proizvodnjo nujno morajo uvažati. Se pa tudi zelo počasi prilagajamo potrebam trga, tako s kakovostjo, s tehničnimi dosežki in s količinami. Proizvodnja naših elementov je seveda sorazmerno majhna, zato so tudi dobavni roki pogostokrat zelo dolgi; pri tem pa postanemo nezanimivi. Zato se bomo morali tudi mi še bolj samodisciplinirati, ker v poslovnem svetu so najbolj cenjeni: kvaliteta dobavitelja, kakovost izdelka, dobavna disciplina, prilagodljivost in cena. Res je bil načrt izvoza za lansko leto zelo smelo postavljen — povečan nasproti letu 1976 za 30 %, vendar bi lahko naredili za izvoz še več. Tako bo treba "razmigati” Nedvomno je največji uspeh letošnjega in lanskega dogovarjanja novi Samoupravni sporazum o združevanju v DO. Doslej ga pravzaprav niso imeli, ker so se nekatere TOZD ob formiranju DO združile s pridržki in je prejšnji sporazum o združitvi veljal zanje le za določen čas. dobro prodajali pretok informacij s trga v prodajo in od tu v proizvodnjo. S fleksibilnostjo in prilagoditvami tržnim potrebam bi lahko na zunanjem trgu prodali mnogo več. Pa tudi poceniti bo treba, po mnenju direktorja Pompeta, pot na relaciji med proizvajalcem in kupcem. Tako bi lahko ponudili nižjo ceno, ki je še vedno eden izmed največjih faktorjev konjunkture. Treba pa bo misliti tudi na zaloge elementov, da bi tako skrajšali roke dobave. Na domačem trgu so bili Iskrini elementi iskano blago. Kupujejo jih seveda Iskrine tovarne, Gorenje, RIZ iz Zagreba, Ei iz Niša, Rudi Čajavec in še drugi manjši kupci. Največja reklama v domači prodaji so solidni dobavni roki in dobavna disciplina. Zato IskrO zelo radi poiščejo kupci, ki vedo, da bodo naročeno blago dobili solidno in v dogovorjenem roku. py Kakovost je glavni adut O TOZD Ferili smo lani precej pisali ob njihovem jubileju in otvoritvi prizidka. S to novo gradnjo so rešili nekaj problemov s prostorom, precej so investirali v -strojno opremo, so pa tudi resno posegli v tehnološke postopke in vključili nekaj novih in kvalitetnejših izdelkov, zlasti na področju profesionalne tehnike. Vse to sc je ob koncu leta odrazilo v precejšnjem preseganju zastavljenega načrta; presegli so ga za 16 %. Pri tem moramo imeti pred očmi, da je bil program smelo zastavljen in so s presežkom naredili 45 % več kot leta 1976. S prodajo niso imeli težav, kupci so želeli celo še več, pa so bile zmogljivosti premajhne. K dobri prodaji je prispevala tudi visoka kakovost izdelkov in zato so na trgu še in še iskani. Direktor TOZD Feriti: Dušan Dolničar Čisti dohodek so imeli celo večji od predvidenega za 15 %, nasproti letu 1976 pa ga je bilo za 55 % več. Kljub ugodnemu čistemu dohodku Jože Colarič, predsednik sindikata v IEZE. Zdaj pa so postavili jasne temelje medsebojne gospodarske povezave, ki temeljijo na dohodkovnih odnosih in dejanskim združevanjem sredstev in dela. Za investicijske namene so se namreč dogovorili za skupen investicijski sklad, iz katerega bodo črpali sredstva za nove naložbe v razširjeno reprodukcijo. Sprejeli so tudi enotna samoupravna akta za delitev dohodka in osebnih dohodkov in tako dosegli enotno vrednotenje dela, nalog in poklicev v vseh TOZD in v skupnosti skupnih služb. S tem so dosegli to, da ne bo precenjevanja, ali podcenjevanja določenega dela, ker so merila postavljena strokovno, ne glede na posameznike in njihov položaj v službi. Jože Colarič meni, da je to ena izmed velikih pridobitev, za katero ima mnogo zaslug prav sindikat, ki je vodil razprave, skrbel za stalen pretok informacij in nazadnje uspel doseči enaka stališča delovnih kolektivov po TOZD in v skupnih službah, kar je nedvoumno pokazal referendum. Pravtako je bil sindikat pobor-nik in vodilni dejavnik pri evidentiranju kandidatov za letošnje volitve. Na podlagi izkušenj v pretekli mandatni dobi so izbrali kandidate za delegate, ki bodo še izpopolnili delegatski sistem in zagotovili zlasti boljši pretok informacij iz kolektivov v forume in obratno.. Sindikat v IEZE je tudi v celoti podprl letni plan za leto 1978 in stabilizacijska prizadevanja, predvidena za to leto. Naj omenimo le nekatere sklepe: zmanjšanje materialnih stroškov za 2 <7o, mesečno spremljanje rezultatov poslovanja, sanacija zalog, gibanje in povečanje izvoza in tekoče spremljanje osebnih dohodkov po TOZD in v DSSS. Poleg vseh teh družbenopolitičnih in gospodarskih nalog pa so v sindikatu skrbeli tudi za letovanja, šport in kulturo. Nastopili so na vseh Iskrinih prireditvah in dosegli tudi nekaj pomembnih rezultatov na sindikalnih tekmovanjih v občinskem merilu. Na kulturnem področju so zlasti podprli in spodbujali razširjanje dobre knjige, z družbenopolitično in leposlovno vsebino. Skupnih kulturnih manifestacij žal zaradi raztresenosti in prevelikih stroškov niso organizirali, pač pa so v nekaterih TOZD v okvirih možnosti poskrbeli za različne oblike kulturne dejavnosti. KF pa je zaradi visokih obveznosti in povečanja stroškov zmanjkalo sredstev in niso prišli do formiranja sklada skupne porabe. Tudi produktivnost so dvignili za 27 % in to je celo 7 % več, kot so načrtovali. To so dosegli s temeljito reorganizacijo, s pridobitvijo nove strojne opreme in izboljšano tehnologijo dela. Število zaposlenih so povečali le za 18 ljudi in to po večini za izboljšanje strokovne strukture. Osebne dohodke so poprečno dvignili za 28 %. Največja pridobitev pa je intenziven prehod na profesionalne izdelke in temu ustrezno kakovost. V ta namen so postavili tudi dve novi peči in sicer eno za izdelke, namenjene profesionalni rabi, drugo pa za motorske segmente in druge magnetne ferite. F. Kotar S kamero po TOZD TOZD Magneti: Pred kratkim so domači projektanti razvili nov magnet za indikatorje za univerzalne merilne instrumente. Doslej so jih v Otočali uvažali. Na sliki — Rodojka Zvezdah s prvo serijo. TOZD Feriti: Prav zdaj končujejo postavljanje oziroma montažo dveh peči. Prva je namenjena proizvodnji motarskih segmentov in drugih magnetnih feritov, druga (na sliki) pa bo služila pri izdelavi proizvodov za profesionalno rabo. Izvršni odbor sindikalne konference je imel v torek sejo, na kateri so razpravljali o bližnjih volitvah in določili datum letne konference sindikata DO, na kateri bodo izvolili nove izvršne organe. Za dan žena pa so se dogovorili za okvir proslav po TOZD in DSSS. Kurilnica na območju Stegen: ogreva vse Iskrine tovarne v tem koncu. Zaenkrat še krije vse potrebe, ob novih gradnjah, ki ”so že v delu”, pa bo postala premajhna in že razmišljajo na priključitev nekaterih na Toplarno. TOZD Keramika Vižmarje: Eden največjih problemov v tej TOZD je prah, ki se dviga pri obdelavi keramike. Precej so dosegli z odse-sovalno napravo lani. Zato je zrak bolj čist tudi v oddelku, kjer vrtajo keramična telesa. INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE Letošnje praznovanje invalidov Po poteh pravic do najemnega stanovanja Vsakoletno praznovanje mednarodnega dneva invalidov (praznujemo ga vsako prvo pomladno nedeljo) nas opozori, da v svojih delovnih sredinah pregledamo ali smo dosegli zaželjene rezultate; da bodo vsi invalidi postajali vse bolj enakopravni nosilci naše socialistične misli in da si bodo tako zagotavljali svojo socialno varnost, življenjski standard in osebno blaginjo. Geslo letošnjega dneva invalidov, ki ga bodo društva in aktivi invalidov z najrazličnejšimi prireditvami vsebinsko zapolnili skozi celotni mesec marec, se bo glasilo: "Invalid proizvajalec in samo-upravljalec”. Geslo pa je logično nadaljevanje gesel iz preteklih let, saj je vedno več invalidov vključenih v usposabljanje in produktivno delo, v društveno in družbenopolitično življenje in samoupravljanje. Izvršni odbor aktiva invalidov v Elektromehaniki je pretekli teden na svoji seji, glede na letošnje geslo pozitivno ocenil dosedanje evidentiranje invalidov v TOZD za OBVESTILO V okviru mednarodnega dneva invalidov organizira aktiv invalidov Elektromehanike enodnevni Izlet v Strunjan, v soboto dne 18. 3. 1978, z odhodom ob 6. uri, izpred hotela "Creina". Program izleta: — Po prihodu v Strunjan Je predvideno kopanje od 9. do 13. ure, v pokritem bazenu doma invalidov in borcev — Ob 13. url kosilo v prostorih doma — Po kosilu povratek preko Buj (z ogledom Motovuna), Buzeta z prihodom v Kranj ob 20. uri. Cena enodnevnega izleta za člane aktiva invalidov je 100.-, v slučaju prostih mest za ostale člane kolektiva 150.-. Prijave sprejemajo do zasedbe avtobusa na naslednjih telefonskih številkah: 3280 Logar, 1253 Strupi, 2718 Pavli in za ATC na Laborah 2698 Avbelj. kandidate za skupnosti, ki so odločilnega pomena za reševanje invalidske problematike. V programu praznovanja so si zadali, da še v tem mesecu obiščejo vse svoje invalidsko upokojene (težje pokretne) člane, organizirajo izlet v Strunjan in zagotovijo udeležbo na kulturni prireditvi, katero organizira kranjsko društvo invalidov 1. aprila letos. Od letošnjega leta dalje pa bo tovrstno praznovanje v Jugoslaviji posvečeno tudi spominu na herojsko bilko za ranjence v letu 1943, ko je bilo po skrivaj zgrajenem mostu čez Neretvo pri Jablanici v Hercegovini rešenih nad 4.000 ranjencev, invalidov vseh vrst in bolnih. V bitki za ranjence na Neretvi pod vodstvom legendarnega vojskovodje, humanista in vrhovnega komandanta NOV in POJ tovariša Tita, so bile ponovno izpričane vse tiste najbolj dragocene človeške vrednote, ki so krasile naš narodno osvobodilni boj kot so humanizem, tovarištvo in ljubezen do domovine. Socialistični humanizem, porojen v narodno osvobodilni vojni in ljudski revoluciji, pa je prisoten tudi danes v vseh temeljnih dokumentih naše družbe v katerih je med drugim tudi zapisano, da je varstvo invalidov posebnega družbenega pomena, kar se čedalje bolj uveljavlja tudi v praksi. K. Pavli Delo likovnikov Iskre Skromna udeležba ni bila ovira, da smo se navzoči člani društva likovnikov ISKRE pogovorili o dosedanjem delu in se zmenili za nadaljnje naloge. Dosedanje delo smo ocenili za uspešno, čeravno bi z večjo aktivnostjo lahko dosegli več. Okvirni program dela za leto 1978 je realen in smo za njegovo realizacijo. Predvidevamo do 8 razstav društva in do 5 razstav gostujočih društev. Predvidoma bomo Prebrali smo za vas Jože Vidic je vsekakor pri nas eden izmed tistih svojevrstnih partizanskih kronistov in zbiralcev gradiv, čigar knjige vzbujajo ne malo pozornosti tako širokega kroga bralstva kot tudi tistih, kijih še posebej zanima zgodovina našega narodnoosvobodilnega boja. Pred nami je zdaj že njegovo četrto tovrstno delo pod naslovom „Sedem krst za Ronkaijevo družino11, ki bo, kot vse kaže, prav tako dobro in hvaležno sprejeto kot so bila njegova dosedanja tri dela ..Beg z morišča11, „Zločin pri Lenartu11 in „Po sledovih črne roke11, dela, ki jih danes sploh ni več moč dobiti na knjižnem trgu. V čem je torej skrivnost uspeha Vidičevega pisanja? Predvsem v tem, da si za svojo obdelavo izbira manj znane ali pa celo nepojasnjene dogodke iz NOB, kijih skuša osvetliti in razkriti bodisi z uporabo zgodovinskega gradiva, bodisi z zapisovanjem pričevanj in spominov akterjev, ki so bili direktno ali indirektno povezani z omenjenim dogodkom. Tako prihaja v njegovem pisanju do srečne združitve zgodovinskih dejstev s pričevanji akterjev, kar daje njegovemu delu čar osebne prizadetosti in živosti, čeprav so včasih morda kaka pričevanja živih prič dvoumna, nejasna in tudi pomanjkljiva. Vendar je tudi tako vsekakor bolje, saj se imamo morda prav Vidicu zahvaliti, da nam je ohranil v svojem pisanju vrsto živih in pretresljivih zgodovinskih pričevanj udeležencev NOB, ki bi zagotovo z njimi utonila v pozabo, če bi jih tako vestni ,kronist kot je naš avtor ne zabeležil in tako ohranil kot dragoceno gradivo za sintetično, zgodovinsko podobo našega boja. Tudi v svoji najnovejši knjigi je Vidic zvest svojemu dosedanjemu načinu dela in pisanja in ran. je v /.jej osvetlil in opisal štiri ztuvrnHa poglavja našega NOB. Tako nam uvodni, najdaljši prispevek v knjigi, obsegajoč skoraj štiristo strani, pripoveduje pod naslovom ..Utrinki iz življenja gorenjskih -vosovcev, obveščevalcev in vedevejeveev11 doslej iz razumljivih razlogov tudi manj publicirano poglavje o boju naše obveščevalne službe z nemškim gestapom v trdih pogojih in razmerah na Gorenjskem med nemško okupacijo, kjer je dobro izkoristil tako pričevanja' številnih nekdanjih obveščevalcev kot tudi najrazličnejše arhive, iz katerih je precej gradiva prav v tej knjigi objavljenega prvič. Drugo poglavje knjige je posvečeno tragediji v partizanski bolnišnici pri Komendi, kjer je avtor skušal ugotoviti krivce za izdajo in uničenje te bolnišnice, hkrati pa nam je prikazal tudi zanimivo poglavje iz partizanske sanitete. Poglavje pod naslovom ..Sedem krst za Ronkarjevo družino11, po katerem nosi knjiga tudi svoj naslov, je pretresljivo, tragično pričevanje o nasilni smrti Ronkarjevih. medtem ko je zadnje poglavje posvečeno tudi doslej manj raziskanemu in lazsvetljenemu problemu raztrganeev. Nobenega dvoma ni. da bo tudi najnovejše Vidičevo delo naletelo na širok odziv in Odmev, suj je v njem nagnetenih toliko usod in pretresljivih tragedij tako posameznikov kot družin, da je kaj težko izluščiti najpomembnejše, kajti za našega avtorja je pomembno vse. pa naj sodi v krajevno kroniko ali veliko zgodovino. In tako je tudi prav. Vidičevo knjigo je izdala založba Borce v Ljubljani v opremi Matjaža Vipotnika s številnim in bogatim fotografskim in dokumentarnim gradivom. D. Ž. V sklop programiranja in izvajanja socialne politike sodi tudi zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavčev. V temeljnih organizacijah Elektromehanike v Kranju smo se pred poltretjim letom, ko je bil sprejet sedanji Samoupravni sporazum o urejanju stanovanjskih zadev, odločili za 4 oblike: najemna stanovanja, posojila za individualno gradnjo, pomoč pri nakupu stanovanja v etažno lastništvo in druge oblike pomoči (t. i. četrta oblika, ki zajema izjemne primere poleg prvih treh oblik). Po I. 1975, ko so dobili stanovanje zadnji kupci po varčevalnih pogodbah iz let 1968 in 1969, je prevladujoča oblika dodeljevanje najemnih stanovanj. V zadnjem letu je spet močno naraslo število prosilcev v kranjskih temeljnih organizacijah. Tako je od 367 prosilcev, kolikor jih je bilo ob koncu 1. 1975, njihovo število padlo na 317 ob koncu leta 1976 in spet naraslo na 431 ob koncu 1. 1977. Samo v 1. 1977 je zaprosilo za najemno stanovanje preko 140 delavcev. V točkovalni listi so bili prosilci iz metodoloških razlogov razporejeni v 4 delne liste: popolne družine, samohranilci, samci in zamenjava stanovanj. V točko-valnih listih za L 1976 je bilo zajetih 278 prosilcev, za I. 1977 pa 326 prosilcev. Popolnih družin je bilo v posameznih letih 150 oz. 190, samohranilcev 29 oz. 46, samcev 50 oz. 54 in prosilcev za zamenjavo (pretežno za večje stanovanje) 49 oz. 36. Torej se je od L 1975 do 1976 v strukturi prosilcev najmočneje povečala skupina popolnih družin in samohranilcev, samci so ostali približno na isti ravni, zmanjšalo pa se je število prosilcev za zamenjavo stanovanja. Kako pa smo razdeljevali stanovanja? V 1. 1976 je bilo v Kranju razdeljenih 62 stanovanj, od tega 44 novih in 28 starejših. V I. 1977 pa 33 stanovanj, od tega 13 novih in 20 starejših. Za 1. 1977 lahko rečemo, da se je zaradi težav v gradbeništvu pa tudi zaradi ne dovolj dobre organiziranosti stanovanjske gradnje v Kranju dograditev stanovanj zavlekla. Druga karakteristika je povezana z določeno prednostjo, ki jo je vsa leta imela enota za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj pri razdeljevanju fonda zgrajenih stanovanj. Pri predzadnjem razpisu 1. 1975 za "solidarnostna stanovanja", ki so bila oda odobrena za mlade družine, samohranilce, družine z. nizkimi OD, starejte občane in delovno nesposobne občane, je bilo namreč pozitivno rešenih toliko prosilcev, kolikor se je predvidevalo solidarnostnih sredstev za nakup solidarnostnih stanovanj v naslednjih dveh letih. Tretja karakteristika v I. 1977 pa je bila neustrezna struktura zgrajenih stanovanj, tako da je primanjkovalo manjših stanovanj, večja stanovanja pa so ostajala neprodana. Elektromehanika je dobila elavnino stanovanj v Krahju po naročilu za I. 1977 šele v začetku 1. organizirali do tri razstave posameznih članov društva. Vsak član kolektiva, ali njegovi ožji svojci, ki želijo sodelovati na društvenih razstavah v'letu 1978, naj do 20. marca 1978 oddajo vsaj tri dela za izbor. Dela je treba oddati v Ljubljani na: Počitniška skupnost ISKRA in v Kranju na sindikat ISKRE. Dela morajo biti opremljena za razstavo. Slike z največ 1 m stranico, okvirjene in z obešanko, morajo imeti nalepko z nazivom in na hrbtni strani podatke o avtorju. Največja mera skulptur je 0,5 m, opremljene morajo biti z nalepko, z nazivom in podatki o avtorju. Pregledni društveni razstavi v Ljubljani in Kranju bosta-predvidoma v aprilu in maju. Zmenili smo se, da pregledamo, da za leto J979 v koledar ISKRE tiskajo dela članov našega društva, ki hi jih izbrala mentorja. Predsednik društva likovnikov 1978. V januarju letos je bilo razdeljeno 25 novih in 8 starejših stanovanj. Torej kar 33 stanovanj naenkrat. To je zahtevalo od strokovne službe veliko naporov, da je krog kandidatov v dveh stopnjah zreducirala od okrog 100 na 55, kolikor je bilo v vseh kombinacijah zajetih kandidatov. To je bilo nasploh prvič, da se je naenkrat v delovni organizaciji delilo toliko stanovanj. V predlog je bilo vključenih 22 kandidatov več kot pa je bilo končno razdeljenih stanovanj. Treba je vedeti, da so bili v predlogu polnopravno zajeti prosilci za zamenjavo stanovanja, ki bi izpraznili starejša stanovanja in se je zanje iskala primerna kombinacija. Nadalje tisti prosilci, ki jih je dokončno dogovorjena udeležba druge delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonec, potisnila v vrh točkovalne liste družin. Pri tem so bili upoštevani le tisti primeri, za katere je bil med letom že sprejet konkreten sklep. Treba je bilo upoštevati prosilce z začetnih mest točkovalne liste, vendar le tiste, za katere se je v kombinacijah videlo ustrezno stanovanje. Pri opredeljevanju ustreznosti stanovanja je služba upoštevala stanovanjske normative iz našega samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev pa tudi vse želje prosilcev (nekateri so želeli le novo stanovanje, drugi le starejše ipd.) in socialno zdravstvene razmere. Pri pripravi predloga pa je bilo treba upoštevati tudi vse tiste prosilce, ki so po čl. 12 samoupravnega sporazuma izpolnjevali pogoje za t. i. intervencijsko reševanje. Intervencijski način reševanja stanovanjskega problema pomeni dodelitev najemnega stanovanja neodvisno od delovne dobe in drugih pogojev iz našega samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev in to v dveh primerih: kadar gre za delavce na delovnih mestih, za katere se zahteva posebno strokovno znanje in jih ni mogoče drugače pridobiti za delo v temeljni organizaciji in kadar gre za delavce z izredno težavnimi socialnimi in zdravstvenimi razmerami. V prvem primeru morata vodstvo temeljne organizacije in delovne organizacije dati podrobno utemeljitev. v drugem primeru pa je osnovni dokument podrobno poročilo naše socialne službe in pa vsi drugi dokumenti, s katerimi prosilec dokazuje take izredno težavne razmere (mnenje lečečega zdravnika oz. drugega strokovnega zdravstvenega organa, mnenje patronažne službe, šolskega psihologa, občinskega centra za socialno delo itd.). Do letos je o razdeljevanju najemnih stanovanj odločal odbor za družbeni standard in varstvo pri delu delovne organizacije, čeprav samouprav ni sporazum daje to pristojnost odborom v temeljnih organizacijah. O tem je DS delovne organizacije v zadnjih dveh letih sprejel poseben "dogovor o združevanju sredstev SSP in njihovi porabi v delovni organizaciji" s katerimi so se temeljne organizacije v Kranju sporazumele, da "spričo neenakih pogojev oblikovanja sredstev SSP in približno enakih potreb združujejo vsa denarna sredstva SSP in porabijo po skupnem programu porabe" in da v ta sklop sodijo sredstva za stanovanjsko gradnjo. Zadnji predlog razdelitve stanovanj pa so ocenjevali tudi odbori temeljnih organizacij in zahtevali, da se nekaj dodatnih prosilcev uvrsti v predlog. Končni rezultat sklepov odbora za družbeni standard in varstvo pri delu delovne organizacije iz letošnjega januarja je naslednji: stanovanje je dobilo 6 prosilcev iz liste zamenjav, izmed katerih je bil eden iz nizkega mesta v listi upoštevan zaradi ugodne kombinacije, 19 iz liste družin, 6 iz liste samohranilcev in dva iz liste samcev. Razdeljeni sta bili dve novi trisobni stanovanji, štiri nova dvosobna s kabinetom, 18 novih dvosobnih, ena nova garsonjera in 8 starejših stanovanj. Med dobitniki stanovanj je bilo 12 socialnih oz. zdravstvenih intervencijskih primerov in trije intervencijski primeri "strokovnjakov". Vsi prosilci, ki jih je odbor obravnaval (prosilci, ki so bili v predlogu strokovne službe in tisti, ki so bili obravnavani po zahtevi temeljnih organizacij), so dobili obvestilo o sklepu. Torej tako tisti, ki jim je bilo dodeljeno najemno stanovanje kot tudi tisti, ki pri sprejemanju sklepov niso bili upoštevani oz. je bil sprejet negativen sklep. 7 prosilcev, ki pri tej razdelitvi niso bili upoštevani, je vložilo na DS temeljne organizacije zahtevek za varstvo pravice. Strokovna služba je za posamezne DS pripravila "stališče", "podrobno pojasnilo" za posamezne prosilce, pregled doslej razdeljenih stanovanj iz kvote za I. 1977 ter primer-javo deležev stanovanjske kvadrature iz kvote I. 1977 glede na stanovanjska sredstva po temeljnih organizacijah. Za delavce, ki so vložili zahte-vek za varstvo pravic in bo DS temel jne organizacije \ meni h da postopek pri dodeljevanju najemnih stanovanj ni bil pravilen oz. da so upravičeni do stanovanja, bo smotrno sprejeti sklep o dodelitvi najemnega stanovanja v okviru že nerazdeljene kvote stanovanj za I. 1977 (ki bodo vseljiva v aprilu oz. maju letos) ali iz kvote iz I. 1978, iz katere bodo stanovanja vseljiva do julija 1978 dalje. p p PREJELI SMO Graja izkrivlja resnico I s k ra: Jože VOI AR K V glasilu ZP Iskra št. 7 z dne 18. 2. 1978 na strani 5 pcH naslovom - Razširitev TOZD TEL — je dopisnik Alojz Jug zapisal: „Pri tem pa velja omeniti. da združevanje sredstev, ki ga je izvajalo Investicijsko področje v DO Iskra Elektromehanika, ni bilo uspešno. Zato so v TOZD TEL sami izvedli akcijo za pridobitev sredstev.11 Ta javna graja izkrivlja resnico o angažiranosti investicijskegr področja, zato zahtevam, da v prihodnji številki Iskre to pismo objavite v celoti. V okviru investicijskega področja sem sam angažiran za akcije združevanja sredstev, vsi ostali sodelavci so pa zadolženi z drugimi nalogami. Združevanje sredstev za investicije po naših načelih je novost, v katero se vsi šele uvajamo. Kadar so merila za združevanje" enostavna in je interes enoten, je združevanje izvedeno hitro, v nasprotnem slučaju pa nastajajo težave. Zaradi razgovora o združevanju sredstev za investicije je bil v oktobru sklican sestanek vseh direktorjev TOZD Elektromehanike s tem, da so bili vsi že predhodno seznanjeni z nekaterimi variantami združevanja sredstev. Na sestanku smo obravnavali splošna načela ter konkretno združevanje sredstev za kotlarno in Blejsko Dobravo. Sporazuma o konkretnem združevanju nismo dosegli, izoblikovala se je pa varianta, po kateri naj za kotlarno združujejo sredstva koristniki, za Blejsko Dobravo pa panoga telefonije. Razgovori na sestanku so razjasnili nekatere dileme. Kmalu po tem sestanku je TOZD TEL začela akcijo za nabiranje sredstev in jih zbrala pri TOZD: ATC. TEA, MSO, Vzdrževanje. SP. Orodjarna, Merilne naprave. ERO, Števci, Stikala, Mehanizmi. Horjul. TEN in Vega. Sam sem bil informiran o tej akciji. Nobene akcije nisem vodil vzporedno, ki bi se lahko ocenjevala, da ni bila uspešna. Menim.daje izjava o investicijskem področju v tem članku tendenciozna. Dejanska dogajanja okrog problema združevanja sredstev piscu sploh niso znana. Današnji čas od nas zahteva mnogo sodelovanja in sporazumevanja, mi pa se radi postavljamo v vlogo sodnika in prehitro strogo obsojamo. To pa ni prispevek k sodelova-■ nju. S tovariškimi pozdravi! Za investicijsko področje: Štefan Sušnik, dipl. ing. Z občnega zbora PD Iskra V menzi v naši stolpnici so se 2. marca popoldne sešli ljubitelji planin, člani PD Iskra, na svoj redni letni občni zbor. Po uvodnih formalnostih je dosedanji predsednik PD Iskra Štefan Dolhar obširno poročal o delu društva, o izvedenih izletih, gibanju števila članov in drugem v preteklem letu. Za njim je o delu in programu mladinske sekcije PD Iskra — ,,Plezavček" poročal njen vodja Igor Vlepič. V odsotnosti planincev iz Šentjerneja je spregovoril o obnovi doma na Polomu Janez Šilc. Povedal je, da je dom trenutno dograjen do lil. faze, pri čemer so potrebna za dograditev še precejšnja sredstva. Tu bi bila potrebna pomoč vseh zaposlenih v Iskri. Občni zbor je nato pozdravil predstavnik PD Rašica, ki je povabil člane PD Iskra k sodelovanju in udeležbi na njihovem občnem zboru, kot tudi na njihovem planinskem taboru. Opomnil je tudi na proslavo ob obletnici prvega vzpona na Triglav. Občni zbor sta nato pozdravila tudi predstavnika PD PTT Ljubljana in planinske KOLEDAR IZLETOV PD ISKRA 1978 Komna—Lanževica 25/26. 3.78 Drobež Kališče—Storžič 8.4.78 Drobež Turni smuk izpod Kriške stene 15.4.78Sval Turni smuk za Cmirom 22/23.4.78Jančar Kriški podi—Pogačnikov dom 6/7.5.78 Snoj Golica 13.5.78 Snoj Snežnik 20.5.78 Čuk Srečanje ISKRA-CELOVEC 3.6.78 Mohor Uskovnica, Hribarice, Sedm.jez. 15.6.78 Drobež Slovenska smer—Triglav 1/2.7.78 Jančar Pohorje 15/16.7.78 Divjak Velika planina, Korošica, Kam. sedlo 22/23.7.78 Novak V tuje gore—Dolomiti 19.8.78 Jančar Srebrnjak 2/3.9.78 Sval Srečanje s Tolminci 9.9.78 Drobež Kukova špica, Škrnatarica 23/24.9.78 Zmitek Viš # 30.10.78 Znitek Ledine—M. Baba 7.10.78 Bratkovič Jerebica 14/15.10.78Jančar Blegoš 21.10.78 Štrukelj V neznano 11.11.78 Škorjak Na mednarodno razstavo elektronskih sestavnih delov v Parizu SAP Ljubljana v sodelovanju s SSESD — Zveznim strokovnim odborom za sestavne dele in materiale pri Jugoslovanskem komiteju za ETAN v Ljubljani pripravlja program ekskurzije na mednarodno razstavo elektronskih sestavnih delov v PARIZU v času od 5. 4. — 7. 4. 1978 1. dan: sreda 5. 4. 1978 Odhod avtobusa ob 5.00 url izpred poslovalnice SAP — Cigaletova ulica. Transfer do letališča Brnik. Vzlet letala proti Parizu ob 7.00 uri. Pristanek na letališču Orly —- Pariz ob 7.45 po lokalnem času. Transfer do hotela. Nastanitev. Nato nadaljevanje vožnje do razstavišča. Povratek v hotel Individualno. Večerja in nočitev. 2. dan: četrtek 6. 4.1978 Po zajtrku odhod na razstavo z metrojem ali mestnim avtobusom. Celodnevni ogled razstave. Večerja. Po večerji krožna vožnja po zanimivih ulicah Pariza. Nočitev. 3. dan: petek 7. 4. 1978 Zajtrk in celodnevni ogled razstave. Ob 18.00 uri odhod izpred hotela In transfer na letališče Orly. Vzlet letala ob 20.30 po lokalnem času, s prihodom v Ljubljano — Brnik ob 22.15. Transfer v Ljubljano. Cena potovanja za osebo je din 3.950,-in vključuje: — letalski prevoz na relaciji Ljubljana—Pariz—Ljubljana — transferje v Ljubljani in Parizu — večerno krožno vožnjo — vstopnino in katalog — carnet za prevoz s podzemsko železnico — gostinske storitve (2 hladna obroka v letalu + 2 polpensiona v hotelu B kat., wc In tuš, doplačilo za enoposteljno sobo 200,- din) — strokovno vodstvo, vodstvo na poti in stroške organizacije. Pripomba: Glede na splošen porast cen, posebej pa še zaradi povečanja cen uslug letalskega prevoza, smo morali lanskoletno ceno din 3.400,-povišatl na 3.950,- din. PRIJAVE za potovanje se zaključijo 14. marca 1978. KER MORAMO PRAVOČASNO SPOROČITI TOČNO ŠTEVILO PRIJAV-LJENCEV KOMITEJU RAZSTAVIŠČA IN HOTELOM, VAS VLJUDNO PROSIMO ZA PRAVOČASNO PRIJAVO. S TEM NAM BOSTE OLAJŠALI DELO IN PRIPOMOGLI, DA BO POTOVANJE POTEKALO V VAŠE ZADOVOLJSTVO. Prijave sprejemajo poslovalnice SAP v: Ljubljani, Titova 38, tel.: 315—342, 313—902, 317—931, telex 31221 Zagrebu, A. Butorac 21, tel.: 411—659, telex 21884 Beogradu, Dj. Vašlngtona 8, tel.: 344—942, telex 11354 Ostali udeleženci potovanja (soproge udeležencev in turisti) imajo na programu v četrtek dopoldan ogled mesta, popoldan ogled muzeja Louvre. V petek dopoldan proti doplačilu din 150,- (najmanj 25 udeležencev) izlet v Versailles. SPOMLADANSKI SEJEM V LEIPZIGU Ljubljanski Generalturist v dogovoru s Počitniško skupnostjo Iskra, organizira ogled sejma v Leipzigu. Na pot se gre 12. marca ob 11,35 uri z letalom iz Ljubljane preko Frankfurta v Zah. Berlin in od tam z avtobusom do Leipziga. Dva dni boste preživeli v Leipzigu in čas porabili za obisk sejma. 15. marca je programiran povratek po isti poti Leipzig—Zah. Berlin—Frankfurt—Ljubljana, s pristankom letala na Brniku ob 19,15 uri. Cena potovanja je 3.450,00 din (dvoposteljne sobe) in 3.650,00 din (enoposteljne sobe). V ceni je všteto: prevoz z letalom, prevoz iz Zah. Berlina v Leipzig in nazaj, polpenzioni v eno ali dvoposteljnih sobah v Študentskem domu in vodstvo potovanja. Podrobni program in vse ostale informacije pri Počitniški skupnosti Iskra, Ilirska 27, Ljubljana, tel.: 325-587, 325-589. sekcije Elektromehanike. Slednji je poudaril, naj bi še poglobili sodelovanje članov PD Iskra in kranjske sekcije, zlasti pri številnih planinskih izletih. Prisotnih 77 članov PD Iskra je nato izvolilo nov upravni odbor, v katerem so: Franc Bratkovič, Marjan Šantelj, Breda Jančar, Marinka Femec; Lpjzka Kogoj, Tilka Podgoršek, Štefan Dolhar, Marjan Novak, Janez Šilc, Vili Tekavec, Anton Štrucelj, Dušan Lampič, Milan Železnik, Drago Cenčič, Marko Muren, Igor Vlepič, Lado Drobež in Irena Mahne. Za novega predsednika PD Iskra je bil izvoljen Janez Šilc, v nadzorni odbor pa Zvone Snoj — predsednik in člana Dolfi Divjak in Marjeta Podlesnik. Vili Tekavec je nato podal koledar izletov PD Iskra v letu 1978, novo izvoljeni predsednik Janez Šilc"pa je poudaril, da je ta program nujno treba izpopolniti s poglobitvijo stikov z ZTK in meddruštvenim odborom ter poskrbeti za številno udeležbo Iskrašev 26. 8. na proslavi obletnice prvega vzpona na Triglav. Za zaključek rednega letnega občnega zbora je sledilo zanimivo predavanje znanega alpinista Toneta Sa-zonovega pod naslovom „Trisul in domače gore", ki ga je spremljal dovršen film. -C- Veleslalom TOZD AET V smučarskem središču Livek nad Kobaridom je bil 17. februarja drugi tradicionalni veleslalom smučarjev TOZD AET Tolmin, na katerem je nastopilo skupno 37 smučark in smučarjev tega kolektiva, razdeljenih v starostne razrede. Zanimivo je, da je v tekmovanju sodelovalo tudi pet takšnih, ki so začeli smučati šele v letošnji zimski sezoni. Tekmovanje so vodili člani SK Matajur iz Tolmina, s katerim smučarska sekcija v TOZD AET tesno sodeluje. V veleslalomu so bili doseženi naslednji rezultati: ženske: 1. Rutar 38.0, 2. Škoberne 38,1,3. Ferdih 45,5; moški C razred: 1. Škoberne 28,8, 2. Rutar 41,5, 3. Kavčič 54,9, 4. Božič; moški B razred: 1. Vogrinčič 44,3, 2. Šafhalter 44,8, 3. Uršič 50,3, 4. Pervanje T., 5. Kranjc, 6. Rejec, 7. Lesjak, odstopil Klobučar; moški A razred: 1. Kavs 44,4, 2. Rovšček 45,5, 3. Mlekuž 47.1, 4. Bukudur, 5. Cuder, 6. Kavs L, 7. Hvala, 8. Benedejčič, 9. Kragelj, 10. Konavec, 11. Janež, 12. Leban, odstopili: Kavčič A., Cuder Z. Beridan, Skočir, Podgornik; začetniki: 1. Kenda 14,5, 2. Leban 15,6, 3. Zorjan 15,7, 4. Klemenčič, 5. Božič Ivana; za pokal AET: 1. Vogrinčič 44,3, 2. Kavs 2. 44,4, 3. Šafhalter 44,8, 4. Rovšček, 5. Mlekuž, 6. Bukudur, 7. Cuder, 8.-9. Uršič in Kavs L, 10. Pervanje T. A. Zorjan LETNI OBČNI ZBOR PLANINSKE SEKCIJE ELEKTROMEHANIKE Planinska sekcija Elektromehanike Kranj sklicuje v četrtek, 16. marca 1978 redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev organov zbora 2. poročila o delu v preteklem letu 3. razprava o poročilih 4. program dela za leto 1978 5. zaključek s predvajanjem diapozitivov. Vabljeni! SMUČARSKO PRVENSTVO TOVARNE MEHANIZMOV , V._________________' '°1 Na smučarski progi v Kamni gorici so se v soboto, 11. februarja 1978, pomerili smučarji tovarne MEHANIZMOV za naslov najboljšega smučarja. Ta dan je snežilo že od samega jutra kot za stavo. Večkrat je zazvonil telefon, ker so posamezniki — tekmovalci spraševali, če bo tekmovanje spričo takšnega vremena? (Verjetno bi v takem vremenu odpadlo celo tekmovanje v okviru FIS). Odgovor vsakemu je bil kratek in jasen — tekmovanje bo, pa čeprav . . . Razumljivo, saj je v Mehanizmih poleg odbojke, smučanje najbolj priljubljena športna panoga in imajo vrsto odličnih tekmovalcev. Strogi sodniški zbor. Letošnje tekmovanje v veleslalomu je organizirala sindikalna organizacija TOZD Mehanizmi. Tekmovanje je bilo vzorno pripravljeno in kljub izredno slabim vremenskim pogojem odlično izvedeno. Sproti so močne padavine snega pokvarile skrbno pripravljeno progo. Seveda je tako stanje terjalo od tekmovalcev tudi mnogo večje napore in znanje. Točno ob 15.30 se je na prizorišču zbralo 27 tekmovalcev vseh jakostnih razredov. Največ tekmovalcev, torej najhujša konkurenca, je bilo v razredu članov v starosti od 25—34 let. Izmed vseh nastopajočih je bil najhitrejši Drago Terlikar. Razglasitev rezultatov je bila v posebni sobi, dobro znane gostilne ,,ALENČ". Pred samim uradnim delom je predsednik IO CCS Boris Poljšak v svojem nagovoru lepo pozdravil vse tekmovalce in sodniški zbor. Zmagovalci v posameznih tekmovalnih razredih. TEHNIČNI REZULTATI: članice nad 30 let: 1. Darinka Bo- hinc0,42:44, 2. Zala Brajnik 01,31:81, 3. Urška Pangerc 01,44:74; članice do 30 let: 1. Meta Turnšek 0,42:52, 2. Ljubica Gomzi 01,22:23, 3. Breda RozmanOl,29:86, Irena Kladnik — odstopila; člani nad 35 let: 1. Damijan Hafner 0,35:58, 2. Anton Pogačnik 0,41:86, 3. Jože Udir 0,49:73; člani od 25—35 let: 1. Tomo Toman 0,35:61,2. Jože Vukelj 0,36:01, 3. Brane Bertoncelj 0. 37:36, 4. Stane Vidic, 5. Rajko Rozman, 6. Boris Poljšak, 7. Franci Pogačnik, 8. Anton Šolar, 9. Franc Šolar, Petrač Janez in Anton Šolar — odstopila; člani do 25 let: 1. Drago Terlikar 0,32:78, 2. Florijan Resman 0,34:80, 3. Boris Šolar, 0,35:83, 4. Blaž Fister, 5. Jože Šlibar. Cvetko Hajda-rovič odstopil. Janez Debelak RAZPIS II. PRVENSTVA ISKRE V PLAVANJU Komisija za šport pri Konferenci osnovnih organizacij Sindikata razpisuje II. prvenstvo Iskre v plavanju, ki bo 20. aprila 1978 v zimskem bazenu v Savskem logu ob 16. uri. Tekmovalci se lahko prijavijo v naslednje tekmovalne razrede: ŽENSKE: A do starosti 25 let (rojene 1953 in mlajše) — 25 m cravl — 25 m prsno — 25 m hrbtno B do starosti 35 let (rojene 1952 — 1943) — 25 m cravl r- 25 m prsno — 25 m hrbtno C do starosti 45 let (rojene 1942 — 1933) — 25 m cravl — 25 m prsno D nad 45 let (rojene 1932 in starejše) — 25 m prosto štafeta 3 x 25 m (letnice proste) moški: A do starosti 25 let (rojeni 1953 in mlajši) — 50 m cravl — 50 m prsno — 50 m hrbtno B do starosti 35 let (rojeni 1952 — 1943) — 25 m cravl — 25 m prsno — 25 m hrbtno C do starosti 45 let (rojeni 1942 — 1933) — 25 m cravl — 25 m prsno D nad 45 let (rojeni 1932 in starejši) — 25 m prosto štafeta 4 x 25 m (letnica prosta) Posamezni tekmovalec, ali tekmovalka lahko starta (nastopi) le v dveh disciplinah svoje kategorije in enkrat v štafeti. Točkuje se po sistemu: zadnje uvrščeni tekmovalec prejme 5 točk, predzadnji 6 in vsak naslednji eno točko več. Tretje uvrščeni dobi 2 točki več kot četrtouvrščeni, drugi 3 točke več od tretjeuvrščenega in prvoplasi-rani prejme 4 točke več od drugouvrščenega. Zmaga tista ekipa, ki zbere največje število točk, torej je poudarek na množičnosti. Najboljša ekipa prejme pokal, prvaki disciplin pa diplome. Tekmuje se po pravilniku PZJ. Prijave sprejemata do 13. aprila 1978 Rajko KOŽAR tel. 2952 in Jože MARINČEK, tel. 2967. Prijave naj vsebujejo rojstne podatke in disciplino, v kateri tekmovalec namerava tekmovati. ŠTIPENDISTI! Planinska sekcija bo pripravila skrajšano planinsko šolo. Prvo predavanje bo imel Tone« Sazonov na temo: Osnove planinstva in planinska oprema. Predavanje bo v torek, 21. marca 1978 ob 18. uri v Klubu na Vegovi 4 (Elektrotehnična šola — kletni prostor). Vabljeni vsi štipendisti in tudi vsi ostali, ki se zanimajo za planinstvo! Naslednjič bomo objavili celoten program predavanj! ORGANIZIRANO NA SEJEM V HANNOVER Počitniška skupnost Iskra vam posreduje (in svetuje) program potovanja na Han-noverski sejem, ki ga je pripravil Ljubljanski Putnik v dveh variantah. Po prvi varianti je datum odhoda 14. april ob 15.15 uri s Trga osvoboditve na Brnik. Vzlet posebnega letala IAA ob 17. uri. Drugi dan boste cel prebili na sejmišču, tako tudi pretežni del tretjega dne, ko se ob 17. uri odpeljete z avtobusom na letališče, odkoder poleti letalo ob 19. uri proti Ljubljani. Po drugi varianti pa bo odhod 20. in vrnitev 22. aprila. Iz Ljubljane se odpeljete ob 5.15 uri z avtobusom na Brnik, vzlet letala bo ob 7. uri. Po pristanku v Hannovru (let traja okrog 1,5 ure) prevoz na sejmišče. Drugi i tretji dan sta predvidena za ogled sejma. Zvečer ob 18. uri tretjega dne se odpeljete na letališče in z letalom ob 20,15 uri v Ljubljano. V ceni 3.650,00 din za prvo in 3.750,00 din za drugo varianto, je zajet prevoz z letalom, avtobusni prevozi ob programu, vstopnina na sejem in nastanitev v privatnih sobah z zajtrkom. Pismene prijave, oz. naročilnice sprejemamo do 24.3.1978 na naš naslov Počitniška skupnost Iskra, Ljubljana, Ilirska 27, tel.: 325-587, 325-589.