NOVO MESTO 11. junij 1984 leto XII. št. 10 KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil I mv SAMI ZASE Doseči plan, izboljšati proizvodne rezultate... Celoten kolektiv je preželo vzdušje zanosa, upanja, želja po moči, ki bi spreobrnila stanje na boljše. Drug z drugim, z ramo ob rami, složni in močni, vsi z isto željo, istim ciljem — uspeti. Moramo uspeti, sami zase, za vso družbeno skupnost, ki ima budno uprte oči v nas, ki skupaj z nami odloča, kakšen bo naš jutri. A naša vloga je tu najpomembnejša. To so naši napori, naša prizadevanja, naš pot, naši žulji, zato želimo in moramo uspeti! Akcijo, ki je stekla v kolektivu, lahko že sedaj, ko je še v teku, oce-nujemo kot uspešno. Pokazali smo, da zmoremo, da hočemo in da ne dopuščamo, da je naš jutri zavit v pajčolan meglic. Delo je naša moč in naša zmaga. To hočemo, to zmoremo. 19. maja 1984 je bila izredna delovna sobota, 26. maja pa solidarnostna sobota, ko smo delali sami zase. O soboti, 19. maja, lahko rečemo, da je bila takšna kot vsak drug delovni dan, povsem nekaj drugega pa se je dogajalo 26. maja. V proizvodni proces se je ta dan vključilo 193 režijskih delavcev DSSD Tovarna avtomobilov. Nikakršnih izjem! Tisti, ki so bili tadan zadržani, so ga morali nadoknaditi med tednom. Ne, ni bilo takšnih, ki bi jim bilo delo na traku, lakirnici, presernici, karosernici odveč, ni bilo takšnih, ki ne bi znali zamenjati svinčnika z izvijačem. Res, da vsi niso bili tako spretni kot delavci, ki to delo vedno opravljajo, a ob pomoči in nasvetu so se hitro vpeljali v delo. Pri organizaciji tega udarniškega dela je bilo poudarjeno, naj vsak „pisarniški” dobi takšno delo, da se bo nanj lahko prilagodil v kratkem času in dosegel kar največje rezultate. In uspeh ni izostal! Povprečno v, tozdu Proizvodnja avtomobilov izdelajo kakih 160 vozil, ta dan pa jih je bilo predanih 190. Stari izkušeni delavci so svojim „vajencem”, kot so se v šali imenovali „pisarniški”, izrekli vse priznanje, saj so v povprečju dosegli 89% normo, niso pa bili redki tudi takšni, ki jim je potzalival obraz, pozabili so tudi na malico — samo da so dosegli 100% normo ali pa jo celo presegli. V vodstvu tozda Proizvodnja avtomobilov so poudarili, da so bile akcije nadurnega dela že prej večkrat organizirane, vendar ocenjujejo to solidarnostno soboto kot najuspešnejšo, kot dan, ko se je izkazala naša zavest in pripadnost, za katero nam „iemvejevcem” očitajo, daje nimamo. Enako so ta dan svojo solidarnost izkazali tudi delavci tozd Transport, ki so solidarnostno zagotovili vse prevoze, tako delavcev kot materiala, tisti pa, ki niso sedeli za volanom, so se vključili v proizvodnjo. In vendar, v vsakem žitu je tudi plevel in tega je potrebno izločiti. Tako je v tem času, imenujmo jih kar z nazivom, ki si ga zaslužijo, 11 delomrznežev, ki so namenoma povzročali zastoje v proizvodnji, ovirali pri delu druge in so jasno in glasno odklonili „zastonjsko” delo, dobilo suspens. Zanje so bili sklepi samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij nepomembni in nesmiselni. Posameznike, ki skušajo živeti na račun drugih, dobri delavci nikakor ne želijo in nočejo trpeti med seboj, saj povzročajo le nered, nedisciplino in slabo delovno vzdušje. Udarniško delo s tem ni končano. Vsakodnevno se v popoldansko izmeno načrtno vključujejo delavci DSSD SOZD IMV, v akcijo pa se bodo vključili tudi delavci EDO Razvojni inštitut. Tako v tozdu Proizvodnja avtomobilov ugotavljajo, da so do 30. maja dosegli planirano količino in celo nekoliko presegli količino za domači trg. Uspeh lahko pripisujemo uspešnosti udarniške akcije. Po planu naj bi izdelali 4830 R-4 za domači trg. Izdelali so jih 5233 ali 108,2%. R-4 za izvoz je bilo za to obdobje planiranih 9124, izdelanih pa je bilo 9038 vozil ali 99%, vozil R-18 je bilo planiranih 1157, izdelanih pa 1173 ali 101%. Ob povečanju proizvodnje vozil se je povečala tudi produktivnost dela, kar je direktno izkazano v zmanjševanju izdelavnih časov. Pri proizvodnji vozil R-4, ki ima strukturno najmočnejši vpliv, je izdelavni čas od 36 ur v letu 1981 padel na 30 ur v letu 1983. V planu za letošnje leto je predvideno nadaljnje znižanje na 28 ur, tako da bo znižan izdelavni čas glede na leto 1981 za 24,2%. S tem bomo tudi praktično dosegli produktivnost dela v matični tovarni Renault. Z vrsto organizacijskih in tehnoloških ukrepov so doseženi znatni prihranki pri porabi repromateriala. Samo pri izdelavi pločevinskih delov v presernici so prihranili približno 6 kg pločevine po vozilu R-4, kar predstavlja material za 800 karoserij. V lakirnici avtomobilov so prihranili 1 kg laka po kaloseriji, pri tem so nadomestili uvožene lake z domačimi (Helios), na montaži pa so zmanjšali poškodbe na minimum. S posebnimi ukrepi so zmanjšali porabo energetskih medijev v karosernici in lakirnici v letih 1982 in 1983 povprečno za 13% letne planirane porabe. Rezultati so brez dvoma spodbudni, ob tem pa naj poudarimo, da je iz tozda Proizvodnja avtomobilov v tem obdobju odšlo 130 delavcev, ki so si, kot so izjavili, poiskali gotove-jši kos kruha, saj po najnovejšem predlogu o minimainem zajamčenem osebnem dohodku (12.200 din) tega v IMV ne dosega 35% delavcev (čisti OD). Ob vseh naporih, ki jih delavci IMV vlagamo v našo sanacijo, pa upravičeno pričakujemo pomoč in solidarnost ožje in širše družbenopolitične skupnosti. Priprave na akcijsko konferenco Dela in aktivnosti članov osnovnih organizacij zveze komunistov ne bi mogli oceniti z najvišjimi ocenami in morda lahko prav zato pričakujemo akcijsko konferenco komunistov Industrije motornih vozil, ki bo predvidoma koncem tega meseca. Nemalokdaj slišimo pripombe na slabo udeležbo na sejah OO ZK. Udeležbe ne moremo pohvaliti tudi, ko govorimo o sestanku predsedstva konference in sekretarjev OO ZK, ki je bil koncem marca. Za ilustracijo povejmo, da je bilo odsotnih 12 komunistov, prisotnih pa 16. Osrednji točki dnevnega reda sta bili informacija o poteku sanacijskega programa ter izdelava tez ža akcijsko konferenco. Tudi to, da je bilo na vabilu poudarjeno, da je sestanek obvezen, ni zaleglo. Ponovno je bilo obnašanje članov posameznih OO ZK označeno kot skrajno neresno, saj se še do danes niso konstituirale, kaj šele poslale zapisnika ali podale predloge za člane OO ZK v predsedstvu AK in za predsednika AK ZK SOZD IM V. Na sestanku je Vojko Gro-bovšek, predsednik AK, podal informacijo o rezultatih komisije izvršnega sveta SRS, ki je imela nalogo, da prouči trenutno stanje sanacijskih programov v 1MV. Na izvršnem svetu SRS so poročilo obravnavali v petek, 25. maja 84, ob prisotnosti predstavnikov KPO 1MV. KPO 1MV je ob tej priložnosti pripravil tudi izvleček iz ocene stanja v naši tovarni. Ponovno je bilo ugotovljeno, da so pred delavci 1MV, predvsem pa pred komunisti, naporne naloge, ki jih bo potrebno izvajati vestno in dosledno, da bomo lahko s svojim deležem pri sanacijskih naporih dokazovali in uspeli animirati širše okolje v solidarnostno bitko za normaliziranje pogojev tekočega poslovanja, pokrivanje izgub in nadaljnjega razvoja tovarne. Takb bomo morali v lastnih okoljih sprejemati, izvrševati in spremljati izvrševanje tistih nalog, katere lahko in moramo reševati sami, saj od širše družbene skupnosti ne moremo pričakovati, da nam bo pomagala reševati probleme, ki nastajajo v tekočem delu OO ZK in njenih okoljih. Samo s svojo notranjo akcijo in rezultati dela znotraj kolektiva lahko vzbudimo priaš ripravljenost okolja, da nam pomaga premagovati tudi zunanje težave. V pripravah na akcijsko konferenco komunistov ZK 1MV morajo osnovne organizacije analizirati svoje možnosti za prispevke k notranji sanaciji in ugotoviti dosedanja prizadevanja in ocene dosedanjega dela. Predvsem pa komunisti menijo, da je potrebno oceniti rezultate dosedanjega prispevka njih samih pri spreminjanju notranjih razmer v tovarni. Na akcijski konferenci naj bi posebno pozornost namenili naslednjim problemskih sklopom: sprejemanju sistemizacije in urejanju osebnih dohodkov, reorganizaciji 1MV v SOZD in urejanju dohodkovnih odnosov, oceni kadrovanja delavcev v IM V s strani republike, regije, občine in notranjega kadrovanja, stopnji in kvaliteti informiranja, oceni političnega vzdušja okolja v katerem delujejo OO ZK, idejno političnemu delu OO ZK in njenem vplivu v okolju, ocenili naj bi disciplino, odsotnosti z dela, izkoristek delovnega časa in predloge ukrepov za izkoriščanje delovnih in strojnih kapacitet, uvajanje solidarnostnih dni v proizvodnji in pripravljenost vseh članov ZK na udeležbo. Pomembno je oceniti aktivnosti delegatov v SIS, zboru združenega dela, samoupravnih organih in drugih oblikah delovanja delegatov, in ne nazadnje, oceniti proizvodne rezultate, kvaliteto dela in predloge za še boljše učinke. Zaključna prireditev v Beogradu Tudi letos smo se mladi iz naše delovne organizacije udeležili tradicionalne prireditve v mesecu mladosti v Beogradu, tokrat že četrtič brez našega dragega Tita. Šest nas je bilo, ki se nam je v zadnjem trenutku ponudila možnost, da prisostvujemo najveličastnejšemu dogodku, zakljjučku poti zvezne štafete mladosti. Obiskali smo Hišo cvetja in muzej 25. maj. Program, ki je bil tudi letos v duhu mladosti in spomina na 40-letnico napada na Drvarje bil zelo zanimiv. Celotna predstava je izzvenela v duhu razvijanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Osebno menim, daje navzočnost na prireditvi izredno doživetje, saj je povsem nekaj drugega kot gledati preko televizije. Občutek, da stojiš v takšni množici mladih, ki imajo podobne cilje, želje, te navdaja z en-tuziazmom in navdušenjem. Mladi, ki smo potovali z vlakom iz Slovenije, smo imeli priložnost spoznati se med sabo, z mladinci iz Maribora, Ravn na Koroškem, Koprav in drugod. Izmenjali smo mnenja in prepričan sem, da bo mnogim ostal nepozaben spomin na vse, kar se je zgodilo v tem kratkem času. Dodal bi samo še to, da je bilo verjetno še mnogo takih, ki bi se nam želeli pridružiti,'tudi možnosti je bilo še nekaj, žal pa je prepozna informacija, ki je prišla iz občinske konference, to onemogočila. SOKOLOVIĆ MARTIN DO TA proizv. V. Z evropske konference sindikata grupe Renault Sindikalno gibanje v tovarni Renault je doseglo tako raven, da je svojo organiziranost razširilo v evropske in svetovne okvire. Ob letošnjem sklicu evropske konference, na katero so bili povabljeni vsi predstavniki sindikata evropskih tovarn Renault, seje povabilu odzvala tudi naša konferenca OO ZS DO Tovarna avtomobilov. Sekretariat grupe Renault je izrazil željo, da se kot dolgoletni kooperant tudi mi iz IMV udeležimo te konference, ker i: „TRNULJČICE’ OO ZK, ki niso konstituirane: Komunistom v nekaterih DSSD in tozdih nikakor ne uspe pričeti z organiziranim delom. To očitno zaman poskušajo v: — DSSD SOZD, — DSSD DO Adria, — tozdu Proizvodnja ploskovnega pohištva Podgorje Šentjernej in v — splošnih službah tozda PA In zakaj? Ne vemo. Morda bodo na to v naslednji številki Kurirja odgovorili tovariši, če jih morda tudi ta izziv ne bo pustil „hladne”?! tudi nas smatrajo za subjekt, ki lahko s svojo aktivnostjo doprinese k skupnemu boju za ravnopravnejši in boljši položaj delovnega človeka v Evropi in svetu. Konerenca je bila 17. in 18. maja v Billancourtu. Udeležile so se je delegacije iz Španije, Portugalske, Anglije, ZR Nemčije, Jugoslavije in Francije. Cilji konference so bili: pripraviti platformo za sklic 2. svetovne konference, ki bo predvidoma maja 1985 (prva je bila leta 1981), osvetliti sedanjo situacijo, v kateri se nahaja delavec ter opozoriti vodstvo Renaulta na nepravilnosti politike vodenja tovarne. S konference so bili poslani telegrami nemškim sindikatom z izrazi solidarnosti in podpore njihovemu boju za 35 urni delovni teden, ter protestna pisma vladam držav, v katerih je omenjeno oziroma prepovedano sindikalno gibanje in so sindikalni aktivisti preganjani oziroma odpuščeni z dela. Z vsebino resolucije glavnega dokumenta konference smo seznanili generalni sekretariat vodstva Renault. Sprejel nas je M. Pierre Eelsen, član direkcije. Pred uradnim odgovorom oziroma odzivom na povabilo smo razmišljali, kakšen smisel bi imela naša udeležba, saj smo proizvajalci izven EGS. Vemo tudi, da s svojim izvozom 20.000 vozil R/4 letno „ogrožamo” francosko tržišče. Vseeno smo se prek občinskega sveta ZS Novo mesto posvetovali s komisijo za mednarodne stike pri Republiškem svetu ZSS, kjer je prevladalo mnenje, da so taki stiki lahko samo koristni. Francoski sindikati so sicer razdrobljeni in naš vtis je, da bi združeni bili močnejši in bolj uspešni, vendar različni politični vplivi dajejo tudi različne smernice delovanju sindikatov. Sekretar grupe Renault, Pierre Fabre, nam je predstavil vse vrste sindikatov. Na podlagi predstavitve in same aktivnosti na konferenci smo bili v naši delegaciji enotnega mnenja, da je koncepcija dela Generalnega združenja delavcev sindikata najbolj pravična in da je Generalno združenje delavcev dejansko pravi zastopnik delavskih interesov. Toje Delegati na evropski konferenci grupe Renault ■ JI mm is j|| jkjfl IT:. Bill- I ■ Našo delovno organizacijo so na konferenci zastopali Marko Rajkovača, predsednik konference OOS DO TA, Vojko Grobovšek, predsednik akcijske konference ZK SOZD 1MV in Čedo Negovanovič, predsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD 1MV. tudi najbolj številen sindikat. Večina članov generalnega združenja delavcev je tudi v članstvu KPF. Diskusija je pokazala, da francoski delavci ne nasprotujejo proizvodnji avtomobilov v Jugoslaviji, niso pa zadovoljni s tem, da se polovica naše proizvodnje uvaža v Francijo. Mnenja smo bili, da bi kooperacijske pogodbe morale dovoljevati več samostojnosti kooperantom — proizvajalcem avtomobilov, kar zadeva medsebojno menjavo dela, kakor tudi samostojen nastop na tujem tržišču. Vodstvo Renaulta je z zadovoljstvom sprejelo predloge konference, kjer opozarjamo na neizkoriščene možnosti prodaje avtomobilov v deželah v razvoju, deželah Bližnjega in Daljnega vzhoda kakor tudi v deželah neuvrščenega sveta. Tu je poudarjen ugoden položaj Jugoslavije, ki v tem pogledu lahko služi kot most za osvajanje novih tržišč na področju, kjer Renault s svojo prodajo ni prisoten. Med konferenco smo se v za to predvidenem terminu sestali z delegacijo iz Portugalske in izmenjali mnenja glede vprašanj socialnega standarda delavcev. Vodstvo sindikata Generalnega združenja delavcev nam je zagotovilo, da bo priskočilo na pomoč pri reševanju vseh vprašanj s področja kooperacije in sodelovanje ne glede za katero deželo gre, saj so nam zatrdili, da se marsikatero vprašanje lahko uspešno reši po sindikalni poti. Na koncu naj povem, da so navezani prijateljski stiki med delavci Renaulta in Industrije motornih vozil in da je s tem sodelovanjem potrebno nadaljevati in utrjevati pota in prizadevanja za boljši položaj delavskega razreda celega sveta. Obsežnejše poročilo in dokumenti konference so arhivirani pri vodstvu konference 00 ZS DO TA. MARKO RAJKOVAČA DSSD DO TA (h™ | Dopisujte v naše skupno ^ glasilo — to je boljše od jeze, ^češ da o vaši TOZD nič ne Ž berete! I® Odslej poslovanje blagajne vzajemne pomoči po pravilniku Da bi se izognili raznim nepravilnostim in izjemam pri dodeljevanju kreditov iz sklada vzajemne pomoči, je koordinacijski odbor OO ZS SOZD IMV imenoval in zadolžil odbor blagajne vzajemne pomoči, da pripravi pravilnik za ureditev poslovanja blagajne vzajemne pomoči. Odbor deluje v sestavi: Marko Rajkovača, predsednik (DSSD DO TA), Dušan Rešetič (TOZD Proizvodnja prikolic) in Rezka Deak, blagajnik. Razprava za sprejem pravilnika je potekala od marca do 15. maja, ter je sklenjena na seji koordinacijskega odbora, tako kot pravilnik določa. Obveščamo vse člane blagajne vzajemne pomoči, da bo odbor začel uporabljati določila pravilnika že v juniju. V času poteka razprave je ugotovljeno, da večina naših delavcev ni seznanjena z obstojem blagajne vzajemne pomoči, zato vabimo vse tiste, ki to želijo, naj se pridružijo 1073 članom blagajne vzajemne pomoči. ODBOR BVP SOZDIMV KOORDINACIJSKI ODBOR OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE SINDIKATOV BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI PRAVILNIK o poslovanju blagajne vzajemne pomoči (v nadaljnjem besedilu BVP) L člen Delavci zaposleni v tozdih in DSSD: L TOZD PROIZVODNJA AVTOMOBILOV Novo mesto, 2. TOZD COMMERCE Novo mesto, 3. DSSD DO TA Novo mesto, 4. TOZD PROIZVODNJA PRIKOLIC Novo mesto, 5. DSSD DO TME ADRIA Novo mesto, 6. TOZD TEHNOSERVIS Novo mesto, 7. TOZD TRANSPORT Novo mesto, 8. DSSD DO STORITVE Novo mesto, 9. EDO RAZVOJNI INSTITUT Novo mesto, 10. DSSD SOZD IMV Novo mesto in 11. TOZD PROIZVODNJA OKEN IN KOV. GAL. Smarjeta, včlanjeni v BVP, združujemo sredstva v obliki mesečne članarine z namenom občasne uporabe v obliki brezobrestnega posojila — vzajemne pomoči. Poslovanje blagajne urejamo s tem pravilnikom, katerega po razpravah na vseh Izvršnih odborih OOZS, udeleženih tozdov in DSSD, sprejme koordinacijski odbor OO ZS SOZD IMV. OO ZS imenuje ODBOR VZAJEMNE POMOČI v sestavi: predsednik, podpredsednik in blagajnik. Odbor se imenuje za dobo dveh let in je materialno odgovoren za sredstva BVP. 2. člen Član BVP je lahko vsak delavec, zaposlen v tozdih in DSSD iz L člena, ki se obveže plačevati mesečno članarino. O višini članarine, katero bodo vlagali, se člani sami odločajo, vendar ta ne more biti manjša od 200 din. 3. člen Sredstva se zbirajo na žiro račun BVP, blagajničarka pa v kartoteki vodi evidenco o stanju vloge za vsakega člana posamezno. Ta mora biti urejena in na vpogled slehernemu članu. 4. člen Pravico do posojila imajo vsi člani BVP, če izpolnjujejo naslednje pogoje: L prvo posojilo se odobri po poteku treh mesecev od pristopa v članstvo BVP, 2. daje med zadnjim odplačilom posojila in prošnjo za novo posojilo enomesečni presledek (ni možno z vlogo odplačevati posojila), 3. prošnjo za posojilo morata podpisati poroka, ki sta obvezno člana BVP, 4. porok ne more biti hkrati več kot dvema posojilojemalcema. 5. člen Višina posojila bo odvisna od višine članarine, in sicer: 200 din 10.000 do 500 din 15.000 nad 500 din 20.000 6. člen Prednost pridobivanja posojila imajo člani, pri katerih je daljši presledek med odplačilom zadnjega posojila in prošnjo za novo posojilo. 7. člen Prošnje za odobritev posojila obravnava odbor BVP po pravilniku zaključno z zadnjim dnem preteklega, za naslednji mesec. 8. člen Posojila se izplačujejo na prvi delovni dan po izplačilu OD v mesecu. 9. člen Uradne ure BVP so od 13. do 15. ure vsako sredo, oziroma dan po izplačilu OD. 10. člen Rok za odplačilo posojila je lahko največ 10 mesecev od najetja v enakih mesečnih obrokih. 11. člen Vsakemu posojilojemalcu se ob vračilu prvega obroka posojila odtegne 1% od vrednosti posojila. S temi sredstvi razpolaga odbor BVP in niso last članstva. Uporabljajo se za pisarniški material, provizije SDK, rizik, stroške izterjatve in še honorar. 12. člen Vložena sredstva (vloge) je možno v celoti dvigniti iz blagajne dvakrat letno, in sicer v mesecu juniju, oziroma decembru, pod pogojem, da-član nima obveznosti odplačevanju posojila. V času izplačevanja vlog bo omejeno število posojil — odvisno od ostanka sredstev. 13. člen Ni možno v enem mesecu dvigniti vloge in najeti posojilo. 14. člen Član, ki želi dvigniti vlogo, mora o tem obvestiti odbor najpozneje do zadnjega dne v mesecu maju oz. novembru. Tako bo-lažje planirati razpoložljiva sredstva za posojila. 15. člen Odbor vzajemne pomoči mora vsak mesec razdeliti razpoložljiva sredstva, če je toliko prošenj, razen varnostne (intervenčne) vsote v višini 30.000. Ta sredstva bi bila dodeljevana v primerih, ki jih ni možno vnaprej predvideti, (nesreče, bolezni itd.), če teh med dvema rokoma ni, se razdelijo po pravilniku. 16. člen Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme koordinacijski odbor OOZS SOZD IMV. Podpredsednik odbora Predsednik odbora VP BLAGAJNIK Na Mirni ostajata dva programa O pripravah na sanacijo tozda Proizvodnja opreme Mirna bi lahko napisali že pravo malo kroniko, tokrat pa lahko pišemo že o konkretnejšem sanacijskem programu, ki sta ga potrdila delavska sveta omenjenega tozda in delovne organizacije Adria. Naj se spomnimo le poslednje neuspele variante, da naj bi na Mirni realizirali program IMV 2, kar je posebna strokovna komisija ocenila kot neustrezno lokacijo in postavila zahtevo, da se za to temeljno organizacijo izdela nov sanacijski program. Kovinski obrat se lahko „pohvali” s tudi več kot trideset let stari mi stroji. Tapetništvo ostaja na Mirni Priprave so stekle takoj in v prvih štirih mesecih letos je bil izdelan nov sanacijski program, ki ni usmerjen v osvajanje neke nove proizvodnje, pač pa predvideva posodobitev obstoječe. Odpravili naj bi ozka grla v proizvodnji in uskladili kapacitete s finalisti — proizvodnjo prikolic in vozil. Že ob sedanjih kapacitetah na Mirni ne morejo slediti potrebam finalistov, to pa bi bilo še teže ob povečanju pr-proizvodnje. Najpomembnejši vzrok tiči v popolni fizični izrabljenosti strojev, saj jih je več že doseglo spoštljivo starost tridesetih let. O neustreznosti proizvodnih prostorov na Mirni smo v Kurirju že pisali. Ti ne zadoščajo že sedanjim potrebam tehnološkega procesa, da varstvenih in požarnovarstvenih zahtev sploh ne omenjamo. Brez sanacije pa ni več moč zadržati tudi sedanjega obsega proizvodnje, kar pa pomeni, da finalisti ostajajo brez pomembnih komponent, ki bi jih morali iskati pri drugih proizvajalcih, nekatere pa celo uvažati. Nesporno je, da razdrobljen proizvodni program, ki sedaj temelji na obrtniški proizvodnji, ne more zagotavljati obstoja tozda in socialne varnosti zaposlenih. Iz vseh naštetih dejstev sledi logična zahteva in nujnost po tehnološki sanaciji, kar pomeni zagotoviti racionalno proizvodnjo, zahtevano kvaliteto, konkurenčnost na trgu in sposobnost izvoza. Vsega tega pa ni moč doseči brez ožje specializacije. Torej ni treba zožiti programe in doseči visoko serijsko proizvodnjo, kar terja naložbe v opremo in v objekt. Pripravljen sanacijski program zožuje dosedanjih pet proizvodnih programov v dva osnovna. Na Mirni naj bi ohranili avtokonfekcijo in tapetništvo ter proizvodnjo kovinskih delov in sklopov. Za program avtotapetništva predvidevajo uporabiti vse obstoječe prostore ob bivšem zadružnem domu, medtem ko bi morali za kovinski obrat zgraditi 2500 m2. Obe usmeritvi pa zahtevata znatna vlaganja v opremo. (Nadaljevanje na 6. strani) Lokacija na kateri, je sedaj kovinski obrat je popolnoma neustrezna, sanacijski program predvideva izgradnjo novih proizvodnjih prostorov, s površino 2500 m2 Kljub postopni opustitvi nekaterih programov, pa so za vse zapsolene našli delo v saniranih programih Dopisujte v IfUlll — pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije! (Nadaljevanje s 5. strani) Nameravani program plastike, ki naj bi ga uvejali na Mirni, je bil ob temeljitih analizah ocenjen kot prezahteven, saj bi bila potrebna precejšnja finančna vlaganja. Program pa je zahteven tudi energetsko, saj bi terjal postavitev posebne trafo postaje s kapaciteto, česar elektro Krško na tej lokaciji trenutno ne more zagotoviti. Za ilustracijo naj povemo, da bi program plastike zahteval petkrat večjo porabo električne energije, kot jo sedaj porabijo v tozdu Mirna. Ta program zato ni zastopan v prvi fazi sanacije, ostaja pa kot možnost v drugi fazi. Opuščeni oziroma tisti programi, ki ne bodo sanirani, se bodo opuščali postopoma, tedaj, ko bo možnost prezaposlovanj delavcev na omenjenih programih. Nikakor pa ne sme biti zmanjševanja zaposlenih, kot tudi ne kakega večjega zaposlovanja. Sanacijski program tozda Proizvodnja opreme Mirna je v delovni organizaciji sprejet, sedaj pa čaka še na mnenje bank in sanatorjev. Po predvidevanjih bi sanacija tozda morala biti zaključena v dveh letih. Vrtci postajajo pretesni Gotovo ste mnogi v začetku tega meseca močno stiskali pesti, koje pričela z delom komisija za sprejem otrok v vzgojno varstvene zavode. Nekateri, kot je pač običajno, ste imeli več „sreče”, drugi manj. Vendar je ni prav v tem primeru govoriti o sreči, saj delo komisije ni žrebanje lota. Komisija, ki je imela 17 članov, je bila sestavljena iz socialnih delavcev večjih delovnih organizacij, prestavni-kov krajevnih skupnosti, patronažne službe, Centra za socialno delo in delegatov skupnosti otroškega varstva Skupščine občine Novo mesto, vodil pa jo je tudi tokrat korektno Marjan Bauer. Interese delavcev, zaposlenih v IM V, je zastopala socialna delavka Marija Božič, seveda ob podpori Marije Jerele — delegatke skupnosti otroškeg avarstva. Nedvomno gre prav tov. Božičevi precejšnje priznanje za sprejem naših otrok v vzgojno varstveni zavod — saj se na delo v komisiji redno dobro pripravi, zoere pomembne in potrebne podatke, s katerimi zagovarja nujnost posameznih primerov. Delo komisije bi lahko hudomušno ponazorili kot bojišče, kjer nasprotniki merijo moči in skušajo premagati drugega ter tako doseči željeni cilj. Vendar pa je delo članov komisije dosledno vezano na pravilnik, ki točno opredeljuje kriterije sprejema otrok v vzgojno varstveni zavod. Na sprejem ne vpliva več v tolikšni meri dolžina prošnje, pač pa število otrok v družini, dohodki staršev, bolehnost ter socialne in stanovanjske razmere družine. Vendar tudi šib- ak socialni status ni tako odločujočega pomena za sprejem, kot je bil nekoč, saj tudi sredstev za potrebe otroškega varstva vedno bolj primanjkuje. Letos je bilo vloženih skupaj 550 prošenj za sprejem, prostih mest paje bilo 343. Naj pripomnimo, da je bilo odobreno 125 prošnjam za premestitev otrok v vrtce, ki običajno lokacijsko staršem bolj us- trezajo. Teh prošenj bo naslednje leto gotovo manj, saj so člani komisije v skoraj vseh ugodno rešenih primerih skušali ugoditi tudi tem zahtevam. Od 550 vlog jih je bilo 112 iz naše delovne organizacije. 57 otrok bo septembra dobilo nove prijatelje, „svojo šico”, 56 malčkov pa bo še odvisnih od dobrih starih mam in skrbnih tet. Žal je vedno tako — potreb je več kakor možnosti. Grenak pelin, ki ga morajo požirati otroci zaposlenih v IMV so stalni očitki, češ, da IM V v otroško varstvo ne vlaga kot ostale delovne organizacije, ki si pri reševanju teh težav lastijo, upravičeno ali ne, več pravic, prav gotovo ni prijeten. Ob takšnem odnosu se ne gre čuditi sklepu omenjene komisije, da bodo naslednje leto otroci delavcev, zaposlenih v IMV, ob sprejemanju v vzgojno varstveni zavod postavljeni ob stran, v kolikor IMV česa na tem področju ne ukrene! Kruto in brezčutno, ni kaj! Toda takšno je življenje. Vsi naši upi pa lahko slonijo na tem, da bomo le uspeli adaptirati hiši, ki sicer nista bili kupljeni v ta namen (kot je nepoučeno zapisal novinar v Delu dne 5. 6. 1984) in odpreti vrata 100 otrokom že ob prihodu Dedka Mraza. Sekcija za kakovost in standar- dizacijo O delu društva inženirjev in tehnikov v Novem mestu smo v Kurirju že pisali, tokrat pa napišimo, da je bila 4. junija v naši delovni organizaciji ustanovljena sekcija za kakovost in standardizacijo. Naj povemo, da pri društvu že deluje pet sekcij: za logistiko, za transport in skladiščenje, za orodjarstvo, za varilno tehniko, za energetiko ter za motorje in vozila. Pobudnik za ustanovitev te sekcije je predsednik društva Anton Kordiš, ki je v uvodu spregovoril prisotnim o pomenu povezovanja in dodatnega strokovnega usposabljanja. Nemalokdaj se zgodi, da mora človek po končanem študiju sam skrbeti za dodatno usposabljanje ter slediti tudi v svoji stroki napredku in razvoju. In prav delo teh sekcij omogoča usposabljanje na ozkih strokovnih področjih, na članstvu pa sloni naloga za popularizacijo dela. Na ustanovnem sestanku so izvolili Bojana Tomšiča za predsednika in Nebojša Semenca za tajnika sekcije. BILLANCOURT : On produit moins, on chome, mais on reimporte ! On a de nouveau chome en fevrier a Billancourt. En 1983 on a fabri- que 19.000 R4 de moins qu’en 1982. Dans le meme temps on a vendu en France 22.000 R4 fabri-quees en Yougoslavie (3000 de plus que 1'annee precedente). Et pourtant 100 vehicules supple-mentaires par jour a Billancourt, ce sont 300 emplois assures I +22000 RO youeoslave vendues /a5frif\\ en/mce Billancoud V REVIJI, KI JO IZDAJA RENAULT(BACCAURCIS) SMO ZASLEDILI TO NOTICO: „Proizvaja se manj, dela je manj, vendar se ponovno uvaža!” V Bilancourtu imamo zopet brezposelne. V letu 1983 smo proizvedli 19.000 R-4 manj, kot leta 1982. Istočasno smo v Franciji prodali 22.000 R-4, izdelanih v Jugoslaviji (3000 več kot minulo leto). Kljub temu pa bi s 100 dodatnimi vozili na dan, ki bi jih izdelali v Billancourtu, zagotovili 300 delovnih mest. SOZD IMV Novo mesto DO Tovarna avtomobilov TOZD Proizvodnja avtomobilov * OBJAVA Vodstvo tozda Proizvodnja avtomobilov vabi delavce, ki jih privlači in veseli delo v lakirnici, kjer so prosta dela in naloge. Možna je tudi kasnejša priučitev za brizgalce. Vse podrobnejše informacije v zvezi s tem dobite v kadrovski službi tozda Proizvodnja avtomobilov, kjer vložite tudi pismene vloge. Kadrovska služba TOZD PA KURIRJEV OBJEKTIV OBJEKTIV Z MOTIVOM, KI GA NI (ali malica) Prazen Žakelj še nikoli ni stal pokonci Praviloma naj bi imel vsak delavec zagotovljen topel obrok ali vsaj malico med delovnim časom. o Pri nas pa očitno prevladuje miselnost odgovornih za pre- , > hrano in naše želodce, da zadošča kos kruha in nekaj salame. J * Zakaj smo sploh segli po peresu in načeli to ° problematiko...? <> Ena Marxovih teorij pravi, da mora imeti človek urejene {> osnovne življenjske potrebe (ena od teh je nedvomno tudi <► hrana), da bi bila njegova delovna storilnost čim večja... V o naši kuhinji pa ne mislijo tako, nekaj dekagramov salame, če < * imate srečo še sira, kruha — sicer v izobilju (nekateri ga no- < ► sijo domov tudi za kokoši) in lakota naj bi bila potešena. Re- J * kli boste, da pretiravamo, saj imamo vendar novo, veliko, o sodobno kuhinjo, kjer pripravljajo tople obroke. Že morda, J J toda za koga? o Tokrat se omejimo na jedilnico v tozdu Proizvodnja prik- < J olic, kamor hodijo tešit lakoto tudi delavci DSSD SOZD, <► tozda Commerce in tozda Transport. Jedilnica je končno <, preurejena, da človek lahko je v kulturnem ambientu, če ima < ► seveda kaj? Odmor, namenjen prehranjevanju, je razporejen < ► med 8. in 10. uro. V tem času naj bi se na malici zvrstili vsi delavci. Gotovo se spominjate vrste pripomb in pritožb de- < ► lavcev tozda Proizvodnja prikolic, da nekatere službe ne up- < J oštevajo ure, ki je določena za njihov odmor. Posledica je bi- < ► la stalno ista: zmanjkovalo je tople malice. <> Tudi sedaj je stvar ista. Redki so dnevi, koje tople-malice v 3 J izobilju. Običajno zmanjka že pred deveto uro in potem vam < ► preostane le izbira med ljubljansko in pariško salamo, hrenovke ali kaj drugega pa so že prava redkost. In delavci, iv ki jim ostane spet „suha” hrana, negodujejo, se jezijo, a nič o ne pomaga. Nikogar ni, ki bi manjkajočo količino pripeljal iz {| centralne kuhinje, kjer hrana ostaja, redijo pa se prašiči... o Kuharice v jedilnici mirno požirajo opazke na ta račun in 33 nemočno skomigajo z rameni. Same pravijo, da so tu <► nemočne, da vedno opozarjajo, da so količine malice pre- o majhne, da naj jim jo vsaj dodatno dostavijo, a zastonj — ▼ odgovorni ne reagirajo. < > Očitno so zastonj in brez učinka vse akcije, sestanki in <► okrogle mize, ki jih pripravljajo OOS, ušesa so gluha in pre- 3 3 pričani smo, da bodo odgovorni na te očitke našli kopico <► „opravičljivih” razlogov in težav, toda ti niso potrebni. 3 3 Malica mora biti za vse! Tudi to je skrb odgovorne službe, 3l sicer je ne rabimo! >♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ZAHVALA Ob smrti dragega očeta Alojza Hočevarja, se zahvaljujem za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje vsem sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata tozd Proizvodnja avtomobilov. JANEZ HOČEVAR ZAHVALA Sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata DSSD SOZD se zahvaljujem za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje ob smrti mojega brata. ER AN C ZA VODNIK IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih, 14 dni v 5500'izvodih — Ureja uredniški odbor: Zvonka Rangus Zvone Gavrič, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel — Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška SAMI ZASE — V teh prizadev anjih moramo sodelovati vsi, brez izjeme, velik delež v boju za sanacijo c. 18/20 — Grafična pripra- pa leži v lastni iznajdljivosti, v iskanju novih poti za proizvodnjo in njeno uveljavljanje v svetu. va: DITC Novo mesto, TOZD Grafika tisk: Tiskarna Novo mesto.