VSE ZA ZGODOVINO 97
S KNJIŽNE POLICE ZGODOVINA ZA VSE
Coprnice in 
coprnjaki
Marija Plemenitaš, Z očetom sva šla coprnice 
gledat. Šentjur: Javni sklad RS za kulturne dejav-
nosti, Območna izpostava in Literarno društvo, 
2023. 75 strani.
Z očetom sva šla coprnice gledat je knjiga Ma-
rije Plemenitaš, v kateri so zbrane pripovedke, ki 
so si jih pripovedovali na Kozjanskem v prejšnjih 
generacijah ob kmečkih kolektivnih opravilih, te-
matsko pa so vezane na manj ali slabo razumljeno 
dogajanje v naravi. Gre za nadaljevanje avtoričine-
ga interesa za lokalno zgodovino Dobja pri Planini, 
majhnega kraja v osrčju Kozjanskega. Plemenitaše-
va je tako izdala knjigo Zgodbe s Handila, Legenda 
o nastanku Dobja, ob stoti obletnici začetka prve 
svetovne vojne pa še pisma svojega dedka babici 
ob njegovi mobilizaciji in odhodu celjskega polka 
v Galicijo (Ljuba moja Mici).
Knjiga, ki je opremljena z ilustracijami, ponuja 
zbir pripovedi lokalnih informatorjev, zbranih na 
jesen življenja generacije, ki se je formirala na začet-
ku 20. stoletja, ko je praznoverje obstajalo vzpore-
dno z etabliranim krščanskim svetovnim nazorom. 
Mestoma je celo prišlo do sinteze praznoverja in 
družbene morale, o čemer pripoveduje zgodba o 
znašanju moža nad ženo zaradi promiskuitete pred 
sklenitvijo njune zakonske zveze. Zapisane zgod-
be govorijo o težavnem sprejemanju drugačnosti, 
predvsem v potencirani obliki (izjemna lepota in 
njeno nasprotje - izstopajoča grdota ali deformira-
nost), ter »sproščanju« napetosti z izživljanjem nad 
substituti coprnic in coprnjakov: to je nad živalmi. 
Pripovedi so dejansko katalog izživljanja nad kra-
stačami in mačkami. V knjigi pa lahko najdemo 
tudi simpatične razlage o še danes uporabljeni frazi 
»so te zmešale čarovnice« za napačno nameščeno 
obleko ali obutev na vse zgodaj. Pomemben ele-
ment je tudi eksistenčna beda ljudi, kar v pripove-
dih predstavlja motiv kraje mleka ponoči. Na eni 
stran je izražen strah pred izgubo mlečnosti krav 
– pomembnega, bogatega in rednega vira hrane – ob 
tem pa tudi drzne nočne tatvine mleka.
Sveta, ki je upodobljen v pripovedkah ni več, 
saj je modernizacija – vključno z izobraževanjem – 
odpravila oblike druženja ob kolektivnih kmečkih 
opravilih, grdo ravnanje z živalmi pa je postalo 
družbeno nesprejemljivo, ampak določene predsta-
ve, izvirajoče iz negotovosti, so preživele. Predstave 
o coprnicah in coprnjakih torej še zmeraj poganjajo 
strahovi, domišljija in stimulansi.
Željko Oset