Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 10 din
Nedeljski dogodki;
Nemčija : FLRJ v nogometu
Leto VIII. — Štev. 68. V Ljubljani, dne 14. decembra 1952.

V odbojkarskem srečanju Srbija : Slovenija so si gostje priborili 2 zmagi
Našim igralcem in igralkam
primanjkujeta kondicija in taktika
Ljubljana, 14. decembra. Pred velikim številom gledalcev sta bili danes v veliki dvorani na Taboru zanimivi tekmi moške in ženske reprezentance Slovenije v odbojki z izbranimi igralci Srbije. Tradicionalno srečanje se je to pot končalo z dvojno zmago srbskih reprezentantov, ki so v celoti pokazali boljšo igro ter zasluženo zmagali. Kljub porazu pa so nas tudi nekateri slovenski igralci prijetno presenetili z dobro igro. Mirno pa lahko trdimo, da se tradicije slovenske odbojke selijo v Srbijo. Za to nam je najboljši primer letošnje državno prvenstvo žensk, ko so prvič v zgodovini jugoslovanske odbojke zmagale igralke iz Srbije, in sicer članice Partizana iz Beograda. Od 1. 1930 pa do 1951 so zmagovale igralke iz Slovenije, in sicer najprej 17 let Mariborčanke, nato pa izmenično igralke Enotnosti in kasneje Železničarja iz Ljubljane.
V prvem srečanju so bili gledalci šo igro ter tudi moderen sistem šti-lahko priča gladki zmagi srbskih re- rib igralk na mreži. Odlično obvia-Prezentantk, ki so se od Slovenk od- dajo žogo, so zelo vigrane in v igri .kovale po veliko močnejših udarcih duhovite. Pohvaliti moramo predli zanesljivejših servisih. Naše igral- vsem Tkačukovo, Popovičevo in Lu-
ke so pokazale terensko lepo igro, ki pa se je zaključevala s slabimi streli in pokazala, da so Slovenke ba mreži zelo neučinkovite. Prvi set St> odločile igralkp Srbije s 15:5 v svojo korist. V drugem setu je tehnični vodja slovenske reprezentance {sdo Slanina zamenjal nekaj igralk, iv-e(l njimi je vstopila v igro tudi Ranica državne reprezentance Tilka gajskova, kateri pa se je zelo poznal naljši odmor. Slabo je tolkla, slabo podajala in tudi nesigurno servirala. Fes je, da je bil vstop Gajškove v JSfo nekakšna moralna opora osta-Pih igralkam, ki pa so kljub temu Saigrale porazno in dosegle v dru-Ssni setu le »častno« 1 točko. Tretji ®et je delno zadovoljil razvajene gledalce odbojke v prvi polovici. Slovanke so vodile in dobro igrale, posebno Rajšpova, Gajškova in Zupan-dev^, toda kasneje so popustile itv lr®tjič kapitulirale pred 'igralkami ^l'bije, ki so tako zmagale gladko s 3:0. Igralke Srbije so zasluženo Shiagale, saj so pokazale veliko bolj-
kovičevo. Veliko zaslug za dobro igro pa ima tudi njihov trener Grozda-novič. Od naših pa so delno zadovoljile Zupančeva in Rajšpova, ostale pa so igrale slabše, kakor smo jih navajeni gledati. Opazili smo pomanjkanja treninga ter vigranosti, kar se pridobi z vestnim sistematičnim, dolgotrajnim skupnim treningom. Za Srbijo so igrale: Tkačuk, Lukovic, Popovič, Glumač, Nešič, Vrbičič, Maksimovič, Mitrovič, Nagy, za Slovenijo pa: Flis, Rajšp, Leskovic, Mesec, Miklavič, Zupanc, Vadnal, Gajšek, Batistič, Stele in Maček, Sodil je zelo dobro Miloš Kosec.
Drugo srečanje je bilo veliko bolj zanimivo, kakor prva tekma, saj smo videli v športni areni najboljše jugoslovanske odbojkarje. V ekipi Srbije in Slovenije je bilo več državnih reprezentantov. Zaradi tega smo tudi to srečanje pričakovali z veliko večjim zanimanjem kakor dvoboj žensk. Nismo se razočarali. Fantje so za-
igrali borbeno, požrtvovalno in učinkovito, tako da so na svoj račun prišli tudi najbolj razvajeni gledalci. Slovenci so to pot, prvič zaigrali v pomlajeni postavi brez Miloša Kosca, Cirmana, Vrgieza in Škofa in dosegli le puspeh. Miadi so se znašli, se uspešno uveljavili in bi skoraj zmagali. Le pomanjkanje kondicije, ki se je posebno odražalo na nekaterih vodilnih igralcih (Skerbinek in Tomažič), je vzrok, da Slovenci nismo zmagali. Sicer pa je bila igra vseskozi zelo zanimiva. Lepi udarci Skerbeneka, Jošta, Požarja, Anteko-loviča, Tomažiča, Milosavljeviča, Popoviča, Budišina in ostalih so vzbudili pri gledalcih živo zanimanje za res lepo odbojkarsko tekmo med reprezentancama Srbije in Slovenije. Joštova četa se je posebno v zadnjem setu krepko upirala gostom iz Srbije, vendar ni uspela, predvsem zaradi omenjene pomanjkljive kondicije. Toda častni poraz je vsekakor uspeh za pomlajeno reprezentanco Slovenije. Najboljši v ekipi Slovenije so bili Skerbinek, Meserko
V leiu 1953 Polet nič več na šestih
marveč na 8 straneh
V <£ju&.&f<xni so S& fz&KcJU.
oNrožni in okrajni načelniki
Ljubljana, 14. decembra. Včeraj ln danes je bil v Ljubljani na Taboru posvet okrožnih in okrajnih na-
Poivič, PStetonovičP toMBSrVZa	okrožij,
Slovenijo so igrali Skerbinek, Jošt, Sivka, Meserko, Mikluš, Dolenc, Požar, Antekolovič, Tomažič in Merč-nik; za Srbijo pa Milosavljevič, Stefanovič, Veljkovič, Turudija, Popovič, Djordjevič, Budišin, Stojmirovič in Rajič. Sodil je Jovo Crman iz Ljubljane.
REZULTATI;
Ženske — Srbija : Slovenija 3:0 (15:5, 15:1, 15:9).
Moški — Srbija : Slovenija 3:2 (15:8, 14:16, 16:9, 11:15, 15:11).
Hud poraz boksarjev BRANIKA
Maribor, 14. decembra. V nabito polni dvo-faul kina Udarnik sta se danes v prijatelj-8kenx dvoboja srečali boksarski ekipi Železničarja in Branika Razen v muha kategoriji, kJer Hehtl II. (B) premagal Ditlčrja (Ž). Železničarji v vseh ostalih borbah zma-nad svojimi nasprotniki. Najlepša bor-posebno v prvi rundi, je bila v pero« ahki kategoriji med slovenskim prvakom lacurjem (B) in Žurmanom (Ž). Tudi srednje v lahki kategoriji med Grijičem (Ž) Zupancem (B) je bilo lepo. Celotni dvo-je pokazal, da bosta morala oba kluba Polagati več pažnje kondiciji svojih tek-lUovalcev in tehničnemu izpopolnjevanju, kaJti boksarji obeli klubov v glavnem upo-,abIjajo le eno roko, imajo pa tudi po-rlf^kljivo kritje in neizdelano tehniko nog. Občinstvo je bilo nekoliko preživahno in bilo vselej zadovoljno s točkovanjem sodnikov. Po prikazani kvaliteti je po raž Branika vendarle prehud. Rezultati dvoboja: pa-P,rRa kategorija: Rosenstcin (Ž) proti Lju-k°lj (B) 2:0 po točkah; muha: Hehtel II (B)
*	Ditler (Ž) 2:0 p. t.; bantam: Kajzer (Ž)
*	Fetili (B) 2:0 p. t., peresnolalika: Žurman
t Macur (B) 2:0 p. t., lahka: Grujič (Ž) : Zupanc (B) 2:0 t. k. o., polvelter: Hri-J^ršek (Ž) : Hehtel I. (B) 2:0 t. k. o., vel-er; Kos (Ž) : Pukšič (B) 2:0 p. t., pol-*rednja: Milovanovič (Ž) : Fetojupovie (B) p. t., srednja: Pavko (Ž) : Slabe (B). 2:0 j- k. o. (presentljiva zmaga!). Sodila' sta Ipavce jn Rehberger iz Maribora. Bergant
.......'"""'I
h
V današnji številki:
SPREHOD PO HRVATSKO-SLOVENSKI LIGI
okrajev in društev. Delegati so predelali proste vaje za zvezni zlet, raznoterosti in nekaj postopkov pri sistematični vadbi prvin na orodju, razen tega pa so imeli na programu tudi več predavanj (o. lepem vedenju, o spolni vzgoji, o petju v partizanskih društvih itd.).
Danes popoldne so zbrani načelniki prediskutirali osnutek programa dela republiške zveze za 1. 1953. Ko bo osnutek programa na eni prvih sej sprejel izvršni odbor »Partizana«, ga bomo v celoti priobčili v »Poletu«. Poleg številnih republiških tečajev za vaditelje in tekmovalce bodo v prihodnjem letu na programu tudi vse običajne prireditve, tako krosi, spomladanski in jesenski kros, Tek republike, proslave 1. maja, 22. julija, 29. novembra in 22. decembra itd. Ena glavnih prireditev pa bo v prihodnjem letu proslava 90-letnice ustanovitve prvega telesnovzgojne-ga društva v Sloveniji (1. 1863), Ta proslava bo obsegala jubilejni teden
Zvezna nogometna liga
Velika presenečenja v zadnjem kolu
Partizan po pričakovanju zmagovalec v jesenskem delu. — Napad na sodnika v Zagrebu. Favoriti na domačih tleli premagani. Bobek ima nesrečno nogo. Drugi Partizanov poraz.
od 21. do 28. junija in bo takrat na sporedu ’ poleg množičnih nastopov tudi vrsta v atletiki, plavanju, skokih v vodo, odbojki, košarki, vajah na orodju, akademskih sestavah in podobno. O pripravah za to proslavo bpmo še obširneje poročali v prihodnjih številkah našega lista.
ZAGREBČANI BOLJŠI !
Ljubljana, 14. decembra. Mladi telovadci ■ »Partizana« - Bežigrad so imeli danes v gosteh predstavnike društva Partizan - Zagreb
I.	Pomerile so se vrste mladink I. razreda in mladincev II. razreda. Gostje so bili obakrat uspešni. Medtem ko so pri mladinkah bile Zagrebčanke za razred boljše od. svojih nasprotnic, so bile moči pri mladin-j cih precej izenačene. Med tekmovalkami sta najbolj ugajali mladi Zagrebčanki Ibriks in. Čulinovič, ki sta s svojo gracioznostjo m tudi s težkimi vajami večkrat navdušila številne gledalce. Pri mladincih sta ves čas vodila glavno borbo Petek (ZgL) in Boris Lasič (Bežigrad) — končno pa je zasedel zaradi boljše ocene v parterju prvo mesto Petek,
Rezultati dvoboja — mladinke: Zagreb t 187,55 Bežigrad 155,10 točk. Posameznice: 1. Ibriks (Zgb.) 58,25, 2. čulinovič (Zgb) 58,20 in 5. Anžlovar (Zgb) 56,85 točk. Najboljša Ljubljančanka ArnSek 54,75 točk je na 8. mestu.
Mladinci: Zagreb I 222,15, Bežigrad 2t4.4 točk. Posamezniki: 1. Petek (Z) 47,65, 2. Lasič (Bežigrad) 46,50, 5.-4. Putak in Mar-; kulin (oba Z) 44,15. Organizacija tekmova-. j n ja je bila dobra.	KV
Dinamo : Lokomotiva 1:1 (0:1)
Zagreb, 14. decembra. Lepo vreme je danes pomagalo igralcem Lokomotive in Dinama, da so pokazali dober nogomet. Dinamo je takoj v začetku igre začel ostro napadati, vendar brez uspeha. Redki napadi Lokomotive pa so bili nevarnejši. Tako je v 35. miri. Lokomotiva prišla v vodstvo zaradi napake vratarja Stinčiča. Vratar Dinama je namreč skočil naprej na žogo, pri tem pa ga je prehitel Odžak in poslal usnje v mrežo. Dinamo je tudi po odmoru igral boljše, tako da smo dobili vtis, da se je Lokomotiva popravljala, vendar se je v glavnem
p - "inženir« pripravlja spet nekaj novega (glej članek na 5. strani). 0 sliki, na kateri sedi poleg inž. Bloudka znani drsalec tov. Gorše-»Rupi«, ste gotovo opazili, da gre za drsalni šport
le ubranila. Velike gneče pred vrati Lokomotive niso rridile gola. Šele v 84. min. je Andročec dal autogoi in s tem izenačil rezultat na 1:1.
Pred 6.000 gledalci je sodil Voja Jovanovič iz Sarajeva z velikimi napakami. Tako ni dosodil dveh enajstmetrovk v korist obeh ekip. Zaradi tega so nekaj minut pred koncem vdrli na igrišče gledalci in ga hoteli napasti. Ubranili so ga prisebni igralci obeh ekip.
Hajduk : Partizan 4 : 2 (5:0)
Igrišče Hajduka, gledalcev 10.000, sodnik Podubski iz Zagreba, strelci: Matošič v 53., Broketa v 54., Šenauer v 58. in Vukas v 50. min. za Hajduk, Čajkovski v 58. iu Veselinovič v 76. min. pa za Partizan.
Split, 14. decembra. Že od samega začetka tekme je bilo videti, da bo današnje veliko srečanje najresnejših tekmecev za naslov državnega prvaka zanimivo, borbeno in zaz-burljivo. Tekma je bila res takšna, vendar je bil Hajduk v vsakem oziru boljše moštvo.
Takoj od začetka je Hajduk močno napadel in je bilo vsak trenutek pričakovati, da bo nekdo od njegovih igralcev potresel mrežo Partizana. Bilo je sicer zamujenih priložnosti iz obeh strani, seveda več s strani Hajduka. V 31. minuti Hajduk ni realiziral enajstmetrovke. To je bilo v trenutku, ko—se—je—Šcnauer prebil v kazenski prostor Partizana, kjer ga je Čolič podrl. Podubski jc pokazal na belo točko, Luštica pa je, lepo prevaral Stojanoviča, ki se je vrgel v nasprotni kot, vendar je žoga šla tik ob gredi v out. Potem je Hajduk izvajal pravo ekshibicijsko igro. V 55. minuti je Vukas lepo preigral Belina in podal Ma-tošiču. ki je poleg nemočnega Stojanoviča plasiral v mrežo. "V naslednji minuti je Še-nauer krasno podal Broketi, ta pa je zvišal rezultat na 2:0. V 58. minuti je Vukas podal Senauerju, ki je nezadržno prodrl proti vratom Partizana. Stojanovič se mu je vrgel pod noge, toda zaman.
Po odmoru je Hajduk še nadalje napadal in zadržal iniciativo. V 50. minuti sledi
krasna kombinacija Vukas-Matošič-Vukas, ki zviša rezultat na 4:0. Osem minut nato pa se posreči Čajkovskemu, da doseže prvi gol za Partizana in gneče. Beara se je vrgel, vendar je žoga našla pot med njim in gredo v mrežo, V 76. minuti se je Veselinovič uspešno prebil proti vratom Hajduka, in se znašel sam pred Bearo, ki pa mu je pozno šel nasproti, tako da je Veselinovič postavil končni rezultat 4:2.	Z. Barilič
Crvena zvezda — Spartak 5:1 (1:1) Vojvodina — Zagreb 0:2 (0:2) Vardar : Velež 3:1 (1:1)
BSK. : Sarajevo 3:2 (0:1)
LESTVICA:
Partizan	11	7	2	2	35:15	16
Ilajduk	11	5	4	2	27:19	14
Spartak	11	6	2	3	2:2:18	11
Crv. Zvezda	11	5	3	3	22:17	13
Zagreb	11	5	2	4	11: 9	12
BSK	11	4	4	3	19:22	12
Sarajevo	11	4	2	5	23:21	10
Dinamo	11	3	4	4	15:15	10
Vojvodina	11	4	2	5	20:24	10
Lokomotiva	11	2	4	5	16:26	8
Vardar	11	2	3.	6	18:28	7
Velež	11	2	2	7	10:24	6
Zimski trening zagrebških športnikov
Vsako leto zagrebški športniki stojijo pred problemom, kje vaditi čez zimo. Letos pa so dobili na razpolago dvorano v novem delu zagrebškega velesejma, ki doslej ni bila dovolj izkoriščena. Dvorano bodo uporabljali košarkarji, odbojkarji, rokometaši, namiznoteniški igralci in boksarji, bo pa tudi sposobna za izvedbo tekmovanj. Brez dvoma bo to precej pripomoglo k razvoju športa v Zagrebu.
Dvojna zmaga nogometašev Kladivarja
KLADIVAR : ŽELEZNIČAR (Lj.) 5:2 (1.1) Celje, 14. dec. Celjani so danes presenetili s požrtvovalno iu koristno igro proti tehnično boljšemu nasprotniku. Izkoristili so prav vse priložnosti za dosego gola, Odlikoval se je izredno nevarni Dobrajc v napadu, v obrambi pa je bil steber Čater, ki je uspešno zaustavljal lepe kombinacije Ljubljančanov. Tudi ostali so v celoti zadovoljili. ] Pri gostih in obenem najboljši igralec na igrišču je bil Korapoš, pa tudi solidni Sočan jc, kot običajno, prikazal zadovoljivo igro Pred 1000 gledalci je sodil Orel iz Celja dobro, le obe enajstmetrovki je prisodil pre- j strogo. V predtekmi sta se srečali mladinski i, moštvi Kladivarja in ljubljanskega Železni- j carja. Mladina iz Celja je bila boljša in je dosegla visoko zmago 4:0 (1:0).	lug
SLABA ORGANIZACIJA
na sabliaškem prvenstvu FLRJ
Zagreb, 14. dec. Letošnje državno prvenstvo v sabljanju, ki je bilo izvedeno v Zagrebu, je želo trpelo zaradi izredno slabe organizacije. Tekmovanje je bilo v premajhni dvorani. Glavni krivec za to je Sabljaška zveza TIrvatske. Sodelovalo je 9 klubov iz Zagreba, Beograda, Zr en jan in a irp pa močno zastopstvo Slovencev. Krim iz Ljubljane je poslal lt tekmovalcev, Branik 1, Kladivar pa 1. Prvakinja države o floretu je postala Vončina (Mladost), medtem ko je pri članih bil najboljši Kržišnik (Mladost), Jci pa je imel lažje delo, ker ostali rutinirani reprezentanti ' "MaŽUranič, B. ~Tretinjak in BrozniČ niso nastopili. Tekmovanje o sablji in meču še ni zaključeno.. V meču sta se v finale plasirala tudi dva Slovenca, in sicer Vojsk iz Maribora in Baumgarten iz Ljubljane.
Sarajevo in Zagrel) potujeta v tujino
Nogometna enajsterica Sarajeva je sklenila dogovor za povratno srečanje v Luksemburgu 1. januarja 1953. Poleg tega pa se pogaja za dva ali tri nastope v Belgiji in Franciji.	t
Zagreb je dobil povabilo iz Casablance, da sodeluje na novoletnem mednarodnem turnirju v Maroku.

V Soboti so sklenili, da bodo čim preg vzgojili več
Ob pričetku šolskega leta je po- sicer izgubili, toda pri tem so
tllcl DTVrl in na ivavnn ičo	1 ^„i.______m.’	• i v •	■ i .
stala prva in najvažnejša naloga »1 artizana« v Murski Soboti povečati število telovadcev po oddelkih. Uspeh je bil dokaj viden: vodniki so kmalu spoznali, da je pionirjev telovadcev preveč in jih bo treba porazdeliti v več oddelkov. Pojavile pa so se težave. Prostor in čas vadbenih ur? Treba se je bilo ozi-
obogatili z izkušnjami, ki so potrebne mlademu telovadcu.
Marskje se pojavljajo težave pri delu. To se je videlo zlasti pri pripravah za telovadni večer, ki je bil 27. novemra v počastitev državnega praznika. Tu so namreč nastopali vsi oddelki in pokazali, kakšno je njih redno delo v telo-
rati na to da ima večina pionirjev vadnici. Zlasti" maTi”pionirji so"na-solo popoldne. Končno je bil se- vdušili gledalce, ki so bili kar številni, da si je bil telovadni večer namenjen predvsem članom »Partizana«. Tudi člani so pokazali nekaj napredka. Ljudje so bili kar za-
stavljen urnik in vadbaJ se je začela. Tudi mladinska oddelka sta kar številna, manj moški kot ženski. Pri članih in članicah pa akcija ni uspela, ker so se nekdanje članice-telovadke raje vključile v razne druge tečaje, kakor pa da bi hodile telovadit. Oddelek članic iz tovarne »Mure« pa je precej številen in redno vadi. Marsikaterega pionirja in mladinca je sicer vest, da tudi letos ne bo zleta, nekoliko potrla, toda v telovadnici je vseeno živahno.
„ Pretekli teden se je v Soboti končal tudi okrožni tečaj za vodnice pripravnice. Nekatera društva so v sredi preteklega meseca pokazala premalo zanimanja, zato moškega tečaja sploh ni bilo. Več pa se je odzvalo ženskih tečajnic, dasi število 11 še vedno ni zadovoljivo, ker je tu mnogo mladih društev, ki resnično potrebujejo vodnike. Tečajnice so prispele iz raznih krajev, največ pa jih je bilo iz Sobote,
V okviru telovadnega društva se marljivo goji tudi odbojka, košarka, namizni tenis in smučanje. Mladi košarkarji so nedavno odigrali v Mariboru prvo tekmo, ki so jo
vodnikov vrst
dovoljni, nismo pa bili zadovoljni mi vodniki, ki smo prav na tem nastopu spoznali, kako zelo nam manjka v društvu vodnikov vrst. Zlasti pionirski oddelki. so veliko premočni, da bi jih lahko vodil en sam vodnik. Zato smo sklenili, da v najkrajšem času vzgojimo več vodnjkov, ki bodo lahko vodili vrste. Le tako bomo lahko na akademiji, ki bo v drugem delu šolskega leta, nastopili z res kvalitetnimi točkami.	M. S.
Strelci v čast Dneva JLA
Udeležite se tekmovanja
a Parov pokal1
Letos bo že šestič na sporedu tradicionalno patrolno tekm°' vanje za prehodni pokal Peru Franja v čast obletnice Jugoslovanske ljudske armade. To tekmovanje organizirajo strelci vsako leto v spomin na bivšega državnega rekorderja in prvaka v streljanju s pištolo kapetana Pera. ki je padel v partizanih *' 1945 in katerega rekord je zrušil šele po 13 letih strelec KM' cir. Letos bo patrolni tek organiziral Mestni strelski odbor Ljubljane, kot običajno v Tivoliju, s startom in ciljem pri železniške^ prelazu pri Moderni galeriji.
Če pogledamo nekoliko nazaj, vidimo, da je te vrste tekmovanje
Boris Kobal, vaditelj »Partizana«, nam p riše s smučarskega tečaja v Laehtalu (Avstrija)
Vsaka možnost izkoriščena da skrajaasti
V	Velenju je treba pohvaliti
učitelje
Dvorana zadružnega doma v Velenju je postala v zadnjem času zelo živahna. Čeprav primanjkuje orodja, so se oddelki precej pomnožili in pridno vadijo. Predvsem je treba pohvaliti učiteljstvo, ki je zbralo pionirje in pričelo z vadbo. Sredi januarja nameravajo telovadci presenetiti Velenjčane s telovadno akademijo, ki je nismo videli že dolgo let.
K. M.
Na Jesenicah napredujejo člani
V	čast 29. nov. so na Jesenicah priredili 2 telovadni akademiji, ki sta po svoji pestrosti in izvedbi daleč prekosili vse povojne tovrstne prireditve. Vsem nastopajočim se pozna sistematična vzgoja. Izvajanja so bila skladna in ritmična. Poleg znanih olimpijk Smolnikarjeve in Rozmanove je treba predvsem pohvaliti člansko vrsto, ki je od zadnje akademije kvalitetno zelo napredovala. Njihova prosta vaja je bila ena najboljših točk akademije. Skupno je nastopilo 140 tekmovalcev.
Na Goriškem se pozna delo prednjakov
V	čast 29. nov. so goriška partizanska društva lepo počastila državni praznik. Na akademiji v Mirnu, kjer je sodelovalo 118 telovadcev, je bilo občinstvo zares navdušeno. Prav dobro so se na teh akademijah Izkazali piednjaškt zbori, kar velja tudi za Renče, Zali hrib in druge1 kraje.
Se nekaj minut in Tauern-Exprešs bo odpeljal z ljubljanske postaje proti Gorenjski. Z Janezom sva slonela ob oknu in poslušala zadnje napotke vedno nasmejanega in vedno neobritega Milana: »V Beljaku prestopita na vlak za Celovec, potem pa kar naprej do Unzmarkta. Tam telefonirajta v Lachtalhaus in . . .« Kolesa so zaškripala. Odhod! »Torej, pozdravita vse tam gor in brijta se vsak dan!« vpije Milan za odhajajočim vlakom.
Z Janezom sva stala na hodniku, tako je bil vlak poln »inozemcev«. Na Jesenicah so naši bratje z juga zapustili oddelek z napisom »Samo za inostrance« in udobno sva sedla na obložene klopi.
Carinski pregled je b;l hitro končan in že smo bili v predoru. —■ Podrožca! — Avstrijski cariniki udarijo žig in v Beljak smo se pripeljali v veseli družbi starejših Korošcev. Presedla sva na drug vlak in že smo se peljali ob Vrbskem jezeru. Zamaknem se v kristalno gladino jezera in kar ne morem verjeti, da sem v Avstriji. Celovec!
Cez dvajset minut smo že spet drveli dalje. Ob prvem mraku sva izstopila v Unzmar^tu. Se vedno nikjer sledu o kakšni snežni odeji.
V bližnji restavraciji vrti Janez telefon in išče zvezo z Lachtalom. Čez pol ure se. vrne z vestjo, da naju že pričakujejo. Torej, z avtobusom do Nieder-w81za. Spet vrti Janez telefon. Tokrat je sporočilo že bolj realno: »Po vaju pridemo z jeepom!«
Štirje v jeepu
Čakava že dobro uro in vlečeva na ušesa vse vrste glasov avtomobilskih motorjev. »Ni!« — »Je!« — »Ni!« Vaščani naju zvedavo ogledujejo. »Saj ni nič snega tam gor’«, pravi stari možakar, ki ; se pravkar seli iz ene krčme v drugo na svoj obvezni večerni »kontingent« piva. No, slednjič je le pripeljal jeep. Šofer, kateremu stara vojaška ‘ kapa pristoja prav tako imenitno, kakor ciganu bel; zobje, nama svetuje, kako naj naloživa smuči in kovčke in se vsedeva, da naju ne bo preveč prepihalo, kajti jeep je brez strehe. V prvi gostilni popijemo vroč čaj in naložimo novega — četrtega potnika — zaklanega prašička. Tako, zdaj je vse kakor v filmu: luna sije v vsej svoji lepoti v mrzlo noč, veter brije, avto pa poskakuje na ozki, s kamenjem in skalami posuti cesti., kakor škatla za sardine. Tako močno se vzpenjamo v strmino, da zadaj kar uhajam iz avtomobila. Šofer se sploh ne zmeni za vse ovinke, hlode in lesene ograje ob cesti. Do centimetra natančno krmari nad pre-
KLJUB DOBRIM OBJEKTIVNIM POGOJEM ZA RAZVOJ SMUČANJA TRENIRAJO AVSTRIJCI ZELO OSTRO
padi in stoično vleče svojo »Austria 2«. Občutek imam, da pozna cesto in svoj jeep prav tako odlično, kakor jaz žep. Vsekakor je dobro zamišljena »ustanova« takle jeep, ki pripelje človeka v dpbrih štiridesetih minutah 1700 m visoko, brez globokega dihanja in preklinjanja vseh tistih škatel in konzerv, ki jih moraš pri nas nositi na hrbtu, kadar »grizeš kolena« na poti v planine.
Preneham s premišljevanjem, ko se ustavimo pred vrati rzasvetljenega hotela z napisom »Lachtalhaus — Karl Haas«. Z Janezom postaviva najine »šperavce« v najbolj temen kot shrambe za smuči, da ne pokvariva cele galerije krasnih »Di-namic«, »Kastle«, »Kneissl« in »Vampire« smuči. Seveda, ne iz bojazni, da nama jih kdo ukrade, marveč zato, da jih kdo ne opazi, kajti zelo nerodno je, če hoče nekdo zamenjati svoje dilce »Dinamic« za en par naših »Triglav«!
DOBRODOŠLA V NAŠI SREDI!«
Tako naju je pozdravil starejši možakar s fajfo v ustih. Spoznal sem g. Haasa, državnega* smučarskega učitelja, gorskega vodnika in solastnika hotela Lachtalhaus. Veselo sem segel v roko temu nadvse simpatičnemu planincu, ki je v 30 letih svojega poučevanja v smučanju postal poznan ne samo v Avstriji, ampak tudi zunaj meja svoje domovine. Dvakrat se je že ponesrečil v gorah: enkrat mu je kamen prebil vso čeljust, drugič pa so ga potegnili izpod plazu šele po dobrih dveh urah. Od te nesreče mu je otrpnila desna roka, tako da piše lahko samo z levico. In s to levico je spisal skoraj 400 strani obširno knjigo: »Tako se danes smuča, tako se danes uči,« in jo potem še dvakrat od začetka do konca prepisal.
Res me je popolnoma osvojil že prvi
dve zelo koristni vaji. Eno pri učenju zamaha k bregu, drugo pri plužni kristi-janiji. Velik del metodičnih napotkov smo slišali od g. Haasa in g. Kahlbacherja že pri praktičnem delu pouka.
Značilnost avstrijske šole je predvsem v dinamičnem gibanju in sploščenosti, ki sloni na metodičnih izsledkih dolgoletnih izkušenj. Princip«: naučiti učence smučanja, ne da bi se tega sploh zavedel, je v avstrijski šoli »alfa in omega« vsega učenja. Učitelj mora namreč z različnimi vajami pravzaprav zapeljati učenca v skrivnost krmarjenja.
Zadnji dan praktičnega dela pouka, ki je trajal 7 ur, smo naredili izlet na skoraj 2000 m visoko postojanko »Kloster-neuburgerhutte«, nato pa se v likih,- obdelanih v tečaju, spet spustili v Lachtal
vzbujalo vsa leta doslej precej’!1)-zanimanje. Pokal je med ostal11! ekipami dvakrat osvojila Patl°!a JLA. enkrat Miličnik, enkrat P Triglav. Na lanskem teku je na’/ palo 14 ekip s tremi tekmovale' Ljubljane, zmagala je pa, kot 1 ceno. ekipa Triglava (Pavčič, p linšek, Janežič) z 29 dosežen1 krogi in s časom 5:08.0 na pribl1*® 1200 m dolgi progi, Ali bo letos «1 , sežen boljši čas, ali boljši rezin18, v streljanju, bodo pokazali pril101.: njo nedeljo 21. t. m. strelci in o”8 športniki; tekmovalna proga 8 spet dolga 1200 m in bo speljan3 V. isti poti kot pretekla leta. Začel
teka bo ob 9. uri, dve uri po
k°»'
uu kiu mi, uve uri p« čanem tekmovanju pa bpdo razg18 šeni rezultati ter predan pokal.11 ln
grade in diplome. Vsaka Pa 0 ima možnost pritožbe še eno uro I končanem tekmovanju. Tek bo °. ganiziran ob vsakem vremenu, k8Jg ti značilnost tekmovanja je, da 11 povsem značaj vojaške patrole. .fl glede na to, ali pokrivajo zen'0_ debele plasti snega, ali pa bo L)11 ljana zavita v najgostejšo rnegl°’e-uv-u.ii, , ..vaju, , .v. - .spujvii v .. a v 11 j j — Dobro j e, da nekoliko podro ^ haus. Vsak dan smo imeli najmanj 3 teo- je pogledamo način tega tekni0' retična predavanja, tako da se je delovni n ja. Pravico udeležbe imajo Pairi. čas raztegnil na 9 ur.	1«	Snorl11"
Posebnost zase so izpiti, ki trajajo tri dni. Na izpitih zahtevajo od absolventa vse tisto, kar je videl in slišal v treh dneh in še dobro mero tistega, kar I a-rakterizira njegovo inteligenčno stopnjo in samoiniciativo. Kriterij ocenjevanja je zelo strog pri vseh osmih teoretičnih predmetih, še posebno pri praktičnem lnanj 20 minut vodiš vrsto kakor veš in znaš. Pokazatelj tvojega dela pa je po-delu izpita — nastopa pred vrsto. Naj-gled g. Haasa: — topel (dobro!).— hladen (slabo!). In ko si »odbil« zadnji izpit, si šele malo oddahneš, seveda ne popolnoma, kajti konspirativnost uspeha je zajamčena do razdelitve spričeval.
trola
le vseh strelskih družin, spori organizacij, vojnih edinic Garni^ na Ljubljana, Ljudske milice, LJ ’ ........... -	utr11.
Sindikalnih podružnic, cent
predvojaške vzgoje, lovskih orga itrolo s s puško v
fli-
zacij in planincev. Patrolo sesta^jj
treli-
»SNEG JE ZA VSAKEGA BEL«
Predzadnji dan izpitov sta prišla na tečaj tudi gg. dr. Lendl in Neudecker, oba funkcionarja ASKd. G. dr. Lendl je večer, ko sem ob pristni slovenski sli- ,v sv°Jem referatu o nalogah delavsko-vo toolino in občudo- • socialistične športne organizacije pri
vovki začhtil njegovo toplino in občudoval široko razgledanost, pridobljeno z dolgoletnimi Izkušnjami • ln doživljaji. Čeprav sem bil od dolge vožnje nekoliko utrujen, smo se razgovarjali še pozno v noč.
Jeseničani nroiesiiraio zuer Slepima
Pred nekaj dnevi je bila ob Veliki udeležbi skupščina jeseniškega športnega društva Joža Gregorčič, ki je v pravi, luči pokazala vse svetle in temne strani tega kolektiva. Od 10 sekcij so bili najbolj marljivi drsalci, boksarji, odbojkarji in kegljači, dočim ostale sekcije niso bile tako uspešne kot bi bilo želeti. Smučarji so sicer dosegli ponovno naslov ekipnega državnega prvaka, vendar za vzgojo novega kadra niso mnogo storili. Tudi.atletika precej životari, enako teniški šport. Plavačem manjka bazen, nogometaši pa so v zadnjem času že premostili glavne ovire.
Med konkretnimi sklepi se je vsak član obvezal, da bo nabral 10 kg starega železa, s čimer bo društvo pridobilo finančna sredstva za nabavo rekvizitov. Nekateri člani bodo s prostovoljnim delom izdelovali športne rekvizite za prodajo- in- -š tem finančno okrepili društvo.
Ob zaključku je skupščina poslala protestno brzojavko v zvezi z imenovanjem Stepinca za kardinala. V novi upravi so znani športni delavci, ki jamčijo, da bo jeseniški šport krenil na uspešnejšo pot.
S.
156 telovadcev v Škofji Loki
Dne 29. in 30. nov. je »Partizan« v Škofji Loki* priredil 19 točk obsegajočo akademijo, na kateri je nastopilo 156 telovadcev. Skrbno pripravljen program je društvo izvajalo dvakrat v nabito polni dvorani. S to akademijo je društvo dokazalo, da spada med vodilna partizanska društva v Sloveniji, žal pa tej manifestaciji ni prisostvoval noben vidnejši funkcionar okrožja ali Zveze, dasi so bila razposlana vabila. .Na splošno željo občinstva bo akademija ponovljena še dvakrat.
TRIJE DNEVI PRAKTIČNEGA DELA — TRIJE DNEVI IZPITOV
Zbudilo naju je močno zvonenje. »To bo gotovo vstajanje,« pravi Janez in se obrne na drugo stran. Nekaj minut sva poslušala tekanje po stopnicah, nato je zavladala tišina. Pa ne dolgo. »Predklon, globoko, globoko . . . gor, jutranja telovadba! Ker o dnevnem redu še nisva bila obveščena, sva seveda začetek zamudila. Čudil pa sem se, ko sem videl na tej telovadbi vse, kar je v domu moglo hoditi, od najstarejše, že močno osivele ženske, vsega personala, šoferja kurjača, pa do zadnjega tečajnika. Tako gre pri njih iz dneva v dan.
Takoj po zajtrku začnemo z delom. V hotelu so štiri skupine tečajnikov, in sicer skakalci, tekači, alpski vozači in naš tečaj za učitelje. Vsi ostali gredo na trening, le mi ostanemo na predavanju, ki ga ima g. Haas do 9. dopoldne. Značilno pač, da ima vse teoretična predavanja sam in tudi pri praktičnem pouku je vedno navzoč. Njegovemu veščemu pogledu np uide nobena nepravilnost: sam 'obvlada smučanje odlično in vozi po eni nogi prav tako dobro kakor na obeh. V' vrsti, kjer sta tudi dve ženski, nas je 16 tečajnikov.
Z Janezom zva postavljena v sredo vrste in v tem vrstnem, redu ostaneva do konca tečaja. Snov je, čeprav obširna, precej zgoščena. V treh dneh smo predelali vso začetno šolo smučanja do pluž-ne in paralelne kristijanije. Novosti ni bilo, pač pa so Avstrijci uvedli v pouk
razvijanju široke delavnosti med vsemi sloji prebivalstva ovrgel teorijo, da šport in politika ne gresta skupaj. Ko je obsodil početje političnega vodstva Sovjetske zveze, ki zapira svoje najboljše športnike zavoljo neuspeha na olimpiadl in pozdravil krepitev športnega sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo, je zaključil svoj referat z besedami: »Sneg je za vse bel!«	(Dalje prihodnjič)
5 tekmovalcev, ki tečejo po določeni progi do šča, kjer morajo vsi naenkrat . četi s streljanjem. Vsak izmed movalcev dobi po prihodu na s*, lišče tri naboje in strelja i* ,s ^ ječega stava na razdaljo 50 m 111 ( mirujočo tarčo s premerom 50 na cilj pa morajo priteči člani patrole skupaj, največ v ,razdx]a. 5 m. Čas se določi po zadnjem g(j nu patrole, in sicer tako, da doseženega časa cele patrole ° ■ 5 jejo vsi zadeti krogi, pomnožen1 ^ 3. Vsaka patrola lahko nastop1^ svojim orožjem, tekmovalci Pav-rajo hiti oblečeni turistično 8 gj„ trenerkah, seveda pa le v na' ,
nih usnjenih čevljih. Člani ene P
pomagaj
daleč"
trole si lahko med seboj pomag8!y Vsakršna pomoč od gledalce^^
Milijon telovadcev v Nemčiji
drugih patrol, pa ni dovoljena./ :e tak in sličen prekršek (kraj’8 proge, nepravilno ali življenj $e nevarno rokovanje z orožje!®) ,0j kaznuje z diskvalifikacijo P8.. za.
Brez dvoma bo to ena najbolj v
Ima
Turnerschaft pa je
1U111JUH IL1U T UULL V V ilLlllLiJl	" 1 v. z« U I UU1U	IU tli tl UU k- • .
»j. j.Gun.iun, Nemška telovadna zveza .ima vključe- nimivih prireditev naših stre c gor!« Torej nih preko l milijon telovadcev v 7000 dru- zadn jem času in je pričakovati •
—x x’---- ’—  ------------- like udeležbe, zato naj vse org
zacije prijavijo svoje patrole ; 14. ure v soboto 20. t. m. v Mestnega strelskega odbora v LJ Ijani, Tavčarjeva ni. 2.	^
Naročajte se na „P0LET"
štvih. Največ članov v Berlinu (1205), samo v Kielu n. pr. 11.322 aktivnih telovadcev.
Na mednarodnem telovadnem tekmovanju v Luxemburgu so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Stoffel (Lux) 38.30, 2. Statin (Š) 37.90, 3. Lindh (Š) 37.35, 4. Thoresson (S) 36.60 in 5. Jensen (D) 36.10.
24 novih vodnikov
Od 10.—23. novembra je bil v Mariboru na Srednji kmetijski šoli prvi večji množični tečaj mariborskega okrožja »Partizan«. Udeležilo se ga je 25 tečajnikov, od katerih pa je eden pri izpitih odstopil. V 14 dnevnem programu so se mladi vodniki seznanili z vsem potrebnim gradivom, ki ga bodo potrebovali pw svojem delu v društvih. Tečaj je zelo dobro uspel, saj sta <lva tečajnika opravila zaključne izpite z odličnim uspehom (Šket Jurij iz Ruš ter Ivartnik Cilka iz Raven), 9 je bilo prav dobrih, 10 pa jih je opravilo izpite z dobrim uspehom in samo 3 imajo popravne izpite. Želeti bi bilo. da bi tudi ostala okrožja čim pre/ priredila podobne tečaje s takim in še večjim številom udeležencev kakor Maribor.
100 m
Jackson (Avstral) 11.4 Blankers-Koen (Niz) 11. 11.4 Jackson Avstral
11.7	Strickland Avstral Blankers-Koen Niz Morean ZDA
11.8	VVilliams N. Zel. Klein Ne Sander Ne Hasenj&ger J.. Afr.
‘*ui uy £jXJA
. Hnikina SZ Turova SZ z vetrom:
Blankers-Koen 11.5 Brouwer Niz 11.6
EVROPA:
11.9	Brouvver Niz Foulds V. B.
12.0 Petersen Ne Monginou Fr Leone I Lorberg Ne Knab Ne Hnikina SZ Gyarmaty Madž Seonbuchner Ne Kalašnikova SZ
200 m:
Jackson (Avstral) 23,4
VValasievvicz (Pol) 23.6 23.4 Jackson
24.1	Blankers-Koen Niz Hnikina SZ
24.2	Brouvver Niz Cripps Avstral
24.3	Strickland Avstral Hardy ZDA Faggs ZDA
24.4	Hasenajager J. Afr. Rowe N. Zel.
Kleni r,rs
Johns ZDA Johnston Avstral z vetrom:
Blankers-Koen 23.7 Brouwer 23.9
EVROPA:
24.6	Sander Ne Cheeseman V. B.
24.7	De Jough Niz 24.9 Leone I
25.0	Knab Ne
25.1	Devine V. B.
800 m:
Pletneva (SZ) 2:08.3 Pletneva (SZ) 2:08.3 2:08.3 Pletneva SZ 2:11.7 Solopova SZ 2:14.4 Harding V. B. 2:14.5 Bali V. B.
Haihljše evropske in svetovne atletinje v 1.1952
Lestvice sestavil Marko Rožman
2:14.8 .jurevvitz V. Ne 2:15.6 Kobelkuti Madž 2:15.8 Bocskai Madž Oros Madž 2:15.2 Monsun tort pji 2:16.4 Pomogajeva SZ Tuce je z 2:18.5 na 14. mestu, šafer z-2:18.8 pa na 19. mestu
80 m ovire:
Strickland (Avstral) 10.9 Blankers-Koen (Niz) 11.0
10.9 Strickland Avstral
11.0	Golubičnaja SZ
11.1	Blankers-Koen Niz Sander Ne
11.2	Seonbuchner Ne
11.3	Jakuševa SZ Aleksandrova SZ
11.4	Monginou Fr Dyson-Gardner V. E Desforger V. B.
Dos Santos Braz Maskell J. Afr.
Lust Niz
Ornejčenko SZ Gokieli SZ Seaborne V. B. z vetrom:
Strickland 10.8 Sander 10.9 Blankers-Koen 11.0
Višina:
Lerwill-Alexandcr (VB) 172 Lerwill-Alexander (VB) 172 176 Brand J. Afr.
166 Cudina SZ 165 Lerwill V. B.
Tyler V. B.
163 Hopkins V. B.
Ganeker SZ Močilina SZ 162 Kosova SZ 161 Schenk A Schmtikle Ne Gersehler Ne
Daljina:
Blankers-Koen (Niz) 6.25 Blankers-Koen (Niz) 6.25
.6.24 Williams N. Zel. 6.14 Cudina SZ 6.05 Blankers-Koen Niz 6.02 Russel Jam 5.98 Litujeva SZ .5.96 Gyamarty Madž Zurevič SZ
5.94	Schmelzer Ne
5.93	Seonbuchner Ne 5.92 Cowley V. B.
EVROPA:
5.90 Turkina SZ 5.85 Dunska Pol Osterdahl Fin
Krogla: Zibiana (SZ) 15.42 Zibina (SZ) 15,42 Zibina (SZ) 15,42 15.09 Točenova SZ
14.94	Tiškevič SZ
14.93	Sevrjukova SZ 14.83 Andrejeva SZ 14.61 Schluter Ne 14.57 Werner Ne
14.06	Mjarimjaje SZ
13.85	Radosavljevič FLRJ 13.78 Jermelenko SZ Kotluškova je s 13.37 na 16. mestu
Disk:
Dumbadze (SZ) 57.04 Dumbadze (SZ) 57.04 57.04 Dumbadze SZ 53.61 Romaškova SZ 49.13 Arzurmanova SZ
48.88	Bagrjanceva šz
18.85	Sumskaja SZ
48.07	Werner Ne
46.07	Jozsa Madž 45.25 Haidegger A
44.88	Joshino Jap 44.81 Hummer Ne
EVROPA:
44.45 Prokofjeva SZ Homolja je z 42.23 na 23. mestu, Borovec z 41.80 na 27., Matej pa z 41.06 na 30. mestu
Kopje:
Smirnickaja (SZ) 53.41 Smirnickaja (SZ) 53.41 53.35 Zibina SZ 51,42 Gorškova SZ 50.47 Zatopek CSR
50.01 Cudina SZ
49.00	Majočaja SZ
49.69	Smirnickaja SZ 47.93 Anokina SZ 47.57 Vasiljeva SZ
46.69	Kriiger Ne 46.52 Andrejeva SZ 46.23 Kelsby Dan Kotluškova je s 40.j 32. mestu
4 X 100 m:
ZDA 45.9 Nemčija 45.9 45.9 ZDA
Nemčija
46.1	Avstralija
46.2	V. Britanija
46.3	SZ
47.0	Italija Nizozemska
47.3	Kanada
47.4	J. Afrika
47.6	Francija
EVROPA:
47.7	Madžarska
47.8	Švedska
48.1	Poljska 48.3 V. Nemčija
FLRJ se z 49.2 nahaja 13.—14. mestu

Po talini psti Korotan ne bo napredoval
Prihodnji teden (18. ta. m.) bo imel kranjski Korotan svoj redni letni občni zbor. Prav je, če danes pred občnim zborom pogledamo nekoliko tudi tisto stran, o kateri se navadno samo veliko govori, mnogo manj pa piše. O slabih straneh kluba je večkrat pisati težko, predvsem tudi zato, ker uprava Korotana nič kaj rada ne postreže z zaželenimi podatki, ker smatra, da so slednji »klubska tajnost«. Pri tem pa ne pomisli, da so te »tajnosti« navadno že naslednji dan po seji upravnega odbora predmet splošnega razpravljanja po kranjskih ulicah. Če govorimo o težavah NK Korotan, imamo v mislih več objektivnih in subjektivnih težav, ki ovirajo napredek.
Naribon&i boksarji * pričakovanju
hrvatsfco-siovenske I ge
SE DANES NI STADIONA
Korotan še danes nima svojega urejenega stadiona, ki bi bil v gorenjski metropoli nujno potreben za razvoj vseh. športnih panog in tudi nogometa. Nogometaši imajo pač svoje skromno igrišče, kjer sta dve siromašni baraki. Tudi druge igriščne naprave (ograja, sedeži) so v obupnem stanju. Nič dosti boljši ni položaj v klubski blagajni. Sele v zadnjem času se je uprava odločila, da si izboljša finančno stanje. Igrišče je bilo le obdano z novo ograjo, postavljena je bila zasilna tribuna, kupili pa so tudi opeko, da bi sezidali provizorij. Zmanjkalo pa je denarja in stroj je obstal. Opeka, ki so jo nabavili v maju, danes razpada, ena Od obeh barak se je podrla, druga je samo »boljša baraka, kjer je garderoba, umivalnice in stanovanje bivšega hišnika. Takšno stanje je povzročilo vrsto polemik. Uprava tožari, da nima denarja, slišijo se pa tudi drugi nevšečnosti, pa tudi opravičila v prid upravi kluba. Naj bo že kakorkoli, dejstvo je samo eno, da tako ne more več dalje. Mestna občina je sprejela v svoj petletni proračun zgraditev stadiona in dokler ta ne bo zgrajen, je potrebno sedanje igrišče vsaj za silo popraviti in opremiti.
NIC Korotan je imel do danes dobrega trenerja samo takrat, ko je prvič postal republiški prvak. Kasneje je uprava skušala poiskati novega trenerja, toda vmes so prišle spet finančne težave. Na koncu so poprijeli trenersko delo starejši igralci, da bi pri moštvu vsaj obdržali kondicijo. Temu primerni so tudi uspeh’. Ker pa je Korotan kljub vsemu še vedno eno boljših moštev, nam potrjuje, da je v Kr m ju dovoli nadarjenih igralcev, ki jim primanjkuje le vešča roka trenerja.
NARAŠČAJA NI NIKJER . . .
Vendar je naraščaj bil. Nekaj marljivih in nadarjenih mladincev da.iis že nastopa v prvem moštvu, mnogi pa so odšli na odsluženje kadrovskega oka. Čeprav so se nekateri že vrnili iz JLA, so prestopili v NK Projektor, ker jim je tovarna Iskra preskrbela službe, in to so prav tisti, ki jih je vzgojil Korotan zase in je nanje najbolj računal. Tudi o tern naj se na občnem zboru temeljito pogovorijo. Novega naraščaja pa trenutno ni.
KAKO JE POSLOVALA UPRAVA KLUBA
Znano nam je, da se je uprava Korotana letos znašla v težkem polgžaju. Temu so krivi sami funkcionarji, delno pa tudi nadrejeni organi, ki niso vseh težav uprave pravilno razumeli. Izvolili so si predsednika kluba', ki pa je bil kaznovan z enoletno prepovedjo opravljanja svojih funkcij, praktično klub torej ni imel svojega predsednika. Kaznovana sta bila tudi podpredsednik in drugi sekretar zaradi -znane afere Norčič, prvi sekretar pa . je bil na orožnih vajah. Zato so se v vodst-vu kluba neprestano menjali različni ljudje in temu podobno je bilo tudi poslovanje odbora. Tako »zrahljan« odbor je reševal večkrat celo osebne zadevice, namesto da bi se lotil svoje prave naloge. Pripetilo se je tudi, da so posamezni odborniki, ki so bili kaznovani, hodili na seje, če je predsedoval njim naklonjeni tovariš, nasprotno pa jih ni bilo, če je bil na predsedniškem mestu
kdo drug. Tudi o disciplini igralcev odbor ni vodil kakšnih posebnih računov: nikjer ni bil kaznovan igralec, ki bi to zaslužil, češ, saj jih je že itak premalo. Klub je seveda imel vse premalo opore v kranjskih podjetjih, uprava pa tudi ni znala poiskati tiste pravilne poti, da bi si pridobila potrebno naklonjenost in zaupanje v delovnih kolektivih, kakor sta to storila v Celju Kladivar ali v Mariboru Branik. Tudi športni dopisniki so bili funkcionarjem večkrat »kamen spotike«. Ce k temu dodamo še docela negativen odnos kluba do kranjskega nogometnega poverjeništva, smo našteli glavne napake. Naj torej že enkrat preneha praksa »aboniranih sedežev« v odboru, tja pa naj bodo izvoljeni tisti ljudje, ki bodo porok za uspešnejše poslovanje v prihodnjem letu.
Lahko služijo za vzor
Samo 30 članov šteje delovni kolektiv Mariborskih mestnih brivnic, kljub temu pa igra vidno vlogo v nogometu in šahu. Nogometaši so pod vodstvom »starega« Filipca odigrali vrsto tekem z moštvi drugih delovnih kolektivov in pokazali dobro Igro ter izvrstne rezultate. Tudi šahisti, ki jih vodi znani organizator Mišu ra, so zelo marljivi. V počastitev VI. kongresa KPJ so nogometaši na turnirju osvojili drugo mesto, šahisti pa naslov prvaka. Za leto 1953 pripravljajo marljivi brivci pester spored:	nogometaši
bodo igrali z reprezentancami Ljubljane, Celja in Zagreba, šahisti pa bodo najbrž izvedli republiško in državno prvenstvo šahistov-brivcev.
ČONČ V DINAMU?
Med zagrebškimi športnimi krogi se je v zadnjem času razširila govorica, da bo nogometaš Lokomotive Conč prestopil v Dinamo. Zadeva je vzbudila precej prahu in se je med nogometnimi krogi precej razširilo mnenje, da bi bil ta korak Conča sredi prvenstvenega tekmovanja nepravilen, predvsem zato, ker se Lokomotiva bori za obstanek v ligi.
tteBesniiar ima sel® močno
im tio&s1© pri pravilen© ekipo
Poleg smučarjev se v zadnjem času mrzlično pripravljajo za bližnje nastope v Mariboru predvsem še boksarji. Vest o ustanovitvi hrvatsko-slovenske boksarske lige je vzbudila v njihovih vrstah veliko zanimanje. Posledica tega pa je tudi poostreno treniranje in izpopolnjevanje ekip. Zanimivo je, da ima Maribor v tem tekmovanju kar dva predstavnika, in sicer Železničar in Branik, medtem ko ima Ljubljana samo enega. Boks, ki je postal v Mariboru posebno v zadnjem času zelo priljubljen, se bo kvalitetno na tekmah medrepubliške lige gotovo še bolj dvignil in morda v bližnji bodočnosti dosegel — kar je že davna želja boksarjev in funkcionarjev — zvezni nivo.
Kot že omenjeno, je med mariborskimi boksarji zadnji mesec zelo živahno. Tako pri enem kot pri drugem klubu trenirajo skoraj dnevno in postavljajo prognoze o izgledih, ki jih imajo v ligi. Največ skrbi imata seveda oba trenerja, na katera sem se tudi obrnil, da mi dasta nekaj izjav, čemur sta se rada odzvala. Najprej poglejmo, kako so razpoloženi pri Železničarju, kjer trenira ekipo že dalje časa tov. Lo-zanovič. Po njegovem mnenju njegova ekipa sedaj kompletna nima izrazito slabih mest. Že takoj v prvem kolu, ki bo sredi januarja, bo nastopila v najmočnejši postavi, ker ne žele izgubiti po nepotrebnem zaradi neprevidnosti niti točke. Postava bo naslednja:
Mušja kategorija:	Kajzer, ban-
tam: Žurman, peresnolahka: Laio-vič, lahka:	Jezernik, polvvelter:
Grujič, welter: Kos, polsrednja: Tomažič, srednja: Paulcov, poltežka: Žohar- in težka Tihole. Razen enega so torej sama znana imena, med njimi celo štirje slovenski prvaki: Kajzer, Grujič, Kos in Tihole. Oni »novinec« pa je, kot ste gotovo že uganili, Paukov. Dejstvo pa je, da ni morda »novinec« iz boksarske šole Železničarja, ampak bivši član BSK, ki je bil že svojčas učenec trenerja Lozanoviča. Paukov je že nastopal kot član reprezentance
Vojvodine, osvojil pa je v svoji kategoriji tudi drugo mesto na prvenstvu Srbije, kar najzgovorneje priča o njegovi kvaliteti. Kot vidimo, se je ekipa Železničarja s tem »novincem« zelo okrepila in verjetno računa na največji uspeh, kljub trenerjevi izjavi, da je najmočnejše moštvo Mladost iz Osijeka, čeprav so proti njej dosegli, ko se je vračala 19. marca iz Avstrije, v Mariboru neodločen rezultat 10:10. Zelo je nevaren nasprotnik bo od hrvatskih in moštev, ki jih Lozanovič smatra za vsaj nekoliko boljša od slovenskih, tudi ekipa Jedinstva iz Zagreba, s katero ima Železničar nerešene račune, ker sta v medsebojni borbi zmagala vsak enkrat z istim rezultatom 12:8,
Kar ovira še večji razvoj ekipe Železničarja, je predvsem pomanjkanje dvorane za nastope, odkar jih ne morejo več prirejati v Unionski dvorani. Edina rešitev bi bila dvorana v Domu armije, za katero se že vrše pogajanja. Prva večja preizkušnja boksarjev Železničarja pred nastopom v hrvatsko-slovenski ligi bo njihov nastop dne 20. decembra v Celovcu in dva dni pozneje v Beljaku.
Na vprašanje, kako bo z materialno stranjo tekmovanja, je trener izjavil, da bi zadostovalo, če.bi vsako tekmo gledalo vsaj 600 gledalcev, kar za Maribor ni nemogoča številka, saj se jih je zbralo že na dosti manj važnih tekmah precej več. Na teh tekmah pa bodo nastopili nekateri boksarji, ki spadajo v vrsto najboljših v državi, zato lahko računamo, da bo zanimanje izredno veliko. Omenimo naj samo, da tekmuje v .ekipi Jedinstva večkratni prvak države Krleža, v ekipi Mladosti iz Osijeka pa prvak Hr-vatske in kandidat za državno reprezentanco Keler.
Takšne so »umivalnice« nogometašev Korotana
Sprehod po brvalski - slovenski ligi
Ali je bilo tekmovanje v hr-vatsko-slovenski ligi za slovenske predstavnike uspešno? Ali so pridobili na kvaliteti in izkušnjah? Ti dve vprašanji se nam vsiljujeta, ko se oziramo nazaj na tekme devetih nedelj, v katerih so Odred, Branik, Železničar in Rudar preizkušali svoje znanje v medsebojni borbi in v srečanjih s hrvatskimi klubi. Odgovor na to je: uspeli smo, dasi še ni izrečena zadnja beseda. Brez dvoma pa so imeli v tem tekmovanju lažje stališče hrvatski udeleženci, če že ne vsi, pa vsaj oni, ki so bili člani nekdanje druge zvezne lige; za vse naše klube, razen Rudarja, lahko trdimo .da so več ali manj napredovali. Seveda ne smemo pri tem gledati le ozko na dosežene točke in plasma, čeprav je to konec koncev vendarle odločujoč čini tel j pri vsakem prvenstvu. Kaj nam torej pravijo ugotovitve?
KAKO JE S HRVATSKIMI KLUBI?
Jesensko prvenstvo je osvojil osiješki Proleter. Menda ni nikogar, ki bi mogel oporekati Osiječanom Prvo mesto, dasi je Proleter dosegel vodstvo šele tri kola pred zaključkom. pravzaprav po zmagi nad Tekstilcem iz Varaždina. Moštvo Proleterja igra tehnično izdelan nogomet, ima zanesljivo obrambo, napad pa . je bil skora j v vseli tekmah dovolj učinkovit. Seveda je precej presenetil Proleter jev poraz v tekmi s Šibenikom in pa neodločen
rezultat s Kramerjem, zraven pa še tesna zmaga nad Železničarjem v Ljubljani. Nasprotno pa je učinkovito pregazil vse tri slovenske predstavnike in karlovško Slavijo na domačih tleli. Steber moštva je vsekakor znani napadalec Rupnik, razen njega pa so še zelo dobri branilec Majer, krilec Pinterič in Kasa v napadu.
Od varaždinskega Tekstilca, ki je bil nekdaj elan druge zvezne lige, smo skora jda več pričakovali. Nekaj časa je bil celo na čelu prvenstvene lestvice, proti koncu pa je njegova enajsterica v neka j tekmah občutno popustila. Medtem ko sta bili od njegovih štirih zmag naj učinkovitejši oni nad Slavijo in Rudarjem, so neodločen rezultat z Metalcem in Železničarjem, še bolj pa dva poraza in katastrofa v tekmi z Odredom, vzeli Varaždineem precej slave. Močna opora moštvu je vratar Žižek (po rodu Slovenec), od ostalih pa so omembe vredni Čop, Januših in Ožeg. Doseženo četrto mesto kaže povsem realno formo Tekstilca in potrjuje, da uspehi nekatčrih moštev proti varaždinski enajsterici le niso bili slučajni.
Na petem mestu je Šibenik. Ta enajsterica se nam je predstavila že v bivši tretji ligi, razen tega pa še v kvalifikacijah s trboveljskim Rudarjem. Šibeničani so liitri in ostri, igrajo brez posebnih kombinacij, njihova »specialiteta pa so zmage na domačem igrišču. Tudi vodilni Proleter je klonil v Šibeniku, poleg njega pa še Tekstilac, Kvarner in Železničar. Nasprotno pa so doživeli Šibeničani občutne poraze v Karlovcu in Trbovljah in tudi Odred ni imel ravno težkega posla z njimi. Kljub vsemu je peto mesto zanje zadovoljiv uspeh, saj so prehiteli celo Kvarnerja, ki je
PRI BRANIKU JE POLOŽAJ NEKOLIKO TEŽJI
Malo manj rožnate podatke o izgledih za hrvatsko-slovensko boksarsko ligo sem dobil pri novem trenerju Branikovc ekipe Vehaucu. — Ekipa ima sicer dosti boksarjev, toda ne samo, da so leti zelo mladi, ampak tudi »prelahki«. Dosti je namreč tekmovalcev lahkih kategorij. primanjkuje pa boksarjev od srednje kategorije navzgor. Brani-kova ekipa je zato deloma nekom-pletna in te vrzeli ni mogoče zamašili čez noč z vzgojo novih boksarjev, ker bi potrebovali nekaj let. preden bi toliko napredovali, da bi se lahko pomerili v tako važnem tekmovanju, kot je republiška liga. Trenuten izhod iz tega položaja. je zato po mnenju trenerja Vehauca edino v tem. tla bi začeli s treningom zopet nekateri starejši boksarji, ki bi lahko še uspešno nastopali. Tu misli predvsem im Ipavca, ki je res že precej v letih, nikakor pa še ni prestar in bi gotovo z uspehom zamenjal /ego. ki gre na doslužitev kadrovskega roka. V poštev pa bi prišel tudi še Volčič, ki ga vidimo sicer stalno v ringu, toda samo kot sodnika. Trener je mnenja, da bi v primeru take okrepitve ekipa Branika predstavljala več ali man j enakovrednega tekmeca ostalim nasprotnikom, (ločim bi se sicer morala boriti za zmage predvsem s slabšima nasprotnikoma, ki sta ljubljanski Odred in reški Radnik, medtem ko bi bili Jed! ost v o. Mladost in Železničar precej močnejši.
Branik Ivo nastopal v ligi najverjetneje v naslednji postavi: mušja kategorija Hebtl II.. bantam Matur, peresna Fetih, lahka Zupanc, polvvelter Pukšič, vvelter Ilehtl I., polsrednja Pintarič, srednja Slabe, poltežka Vojnovič in težka Kovačič, v kolikor seveda ne bo okrepljena s kakimi novimi boksarji ali z že. prej navedenimi ; stari mi .
Takšno je nekako stanje v mariborskem boksu mesec pred začetkom boksarske hrvatsko-slovenske lige. Upoštevati pa moramo, da je do tekmovanja še precej daleč in da se bo to takrat še marsika j iz-premenilo, upajmo na boljše, tako da bodo imeli priliko gledati mariborski ljubitelji boksa zanimiva tekmovanja enakovrednih tekmecev.
Lestvica 10 Boksarske zveze Slovenije
iiaibolisih boksarjev v letu 1912
več obetal. Najboljši v moštvu so Tedling, Djurič in Bego.
. »Spodnji dom« hrvatskih udeležencev tvorijo Kvarne r, Metalac in karlovška Slavija. Šesto mesto za Kvarnerja in sedmo za Metalca je prazaprav neuspeh, saj sta oba še nedavno spadala med zvezne ligaše, medtem ko je Slavi ja v kvalitetnejšem tekmovanju novinec in od nje ni bilo več pričakovati.
Relativno najslabše se je odrezal Kvarner, ki se je preteklo sezono potegoval za vstop v kvalifikacije za zvezno ligo, vendar je bilo v h/vatsko-slovenski ligi pri Rečanih opaziti nazadovanje. Najpomembnejši uspeli Kvarnerja je bila pač zmaga nad Odredom v Ljubljani, ostali rezultati z nasprotniki pa so povprečni. Najboljši v moštvu je Mrvoš, razen njega še Ravnik in Legan, precej pa se bo poznala odsotnost Oso jnaka, ki je prestopil v zagrebški Dinamo.
Metalac je v tem tekmovanju preizkusil pet do šest mladih igralcev, ki pa še nimajo dovolj izkušenj za težje tekme. Seveda se je to občutno poznalo pri vseh nastopili. saj je Metalac izmed 9 tekem dobil le 2, tri je pa remiziral. Najboljši igralci so Majerič. Petrovič in Pil ko. pa tudi vratar Držič se je nekajkrat dobro izkazaI.
O Slavij! smo že dejali, da je za začetek dosti pokazala. Med največje uspehe štejemo vsekakor zmago nad Šibenikom v prvem kolu na domačih tleh in pa neodločen rezultat v tekmi s Kramerjem na Reki. Seveda je bila forma te enajsterice od tekme do tekme zelo spremenljiva, tako da je enkrat močno presenetila, že naslednjo nedeljo pa razočarala svoje simpatizerje. Cavlovič in Zlatič sta hrbtenica moštva, ...	..	, .....
(Konec prihodnjič)
SESTAVILA: PODBEVSEK IN POGAČNIK
Muha:
1.	Kajzer Jože
2.	Lazarevič Lado
3.	Miki uš Stefan
4.	Hercog Franc Banovec Ivan Kolesar Drago
Bantam:
1.	Macur Mirko
2.	2urman Emil
3.	Šauperl Franc Mikluš Ivan Košir Slavko
Perolahka:
1.	D juro vič Stevo
2.	Petrič Vladimir
3.	Trojak Ivan
4.	Jezernik Stanko Fetih Dušan Kužnik Ignac
Lahka:
1.	Grujič Djordje
2.	Dolenc Dušan
3.	Šmid Ernest Pečirer Florjan
Poluverter:
1.	Kos Viktor
2.	Prešeren Peter
3.	Eršte Anton Pešič Jovan
4.	Bigec Franc Zupanc Zdravko Mikelica Valerij Jovanovič Milan
Velter:
1.	Conkič Svetozar
2.	Vilhar Savo
3.	Milovanovič Boško
4.	Sokler Ferdo Pukšič Maks Duler Nikola Štrukelj Dane
Polusrednja:
1.	Bitenc Jože
2.	Sefer Mato
3.	Slabe Severin Labota Aleksander
ZM O O B 2 M FK
B
2M 2 M
O
O
B 2M O 2 M
B
O
2M
2M
B
O
2M O O FK 2 M B 2L B
ZM O 2 M O B FK ZL
Kratice: O — Odred Ljubljana, 2L — Železničar Ljubljana, ŽM — Železničar Maribor, B — Branik Maribor, R — Rudar Trbovlje, FK — »Franjo Kluz« Brežice.
Gornja lestvica je sestavljena na podlagi rezultatov republiškega prvenstva poedincev dne 24.-25. maja 1952. Edini spremembi sta v bantam kategoriji, kjer je Sailperl brez borbe naknadno prepustil drugo mesto Zurmanu, in pol uvel ter kategoriji, kjer je dvugoplasirani Kos Viktor z zmago nad Prešernom v izzivalni borbi pridobil naslov prvaka. V Sloveniji je že uveden sistem amaterskega izzivanja, po katerem ima vsak boksar pravico izzivati predstoječega v lestvici in s tem možnost izboljšati svoj plasma. Ker boksarji, ki so na slovenskem prvenstvu bili izločeni že v predtekmovanju, niso imeli medsebojnih borb za delitev mest (n. pr. od 4. do 7. mesta v muha kategoriji itd.), si vsi delijo isto mesto in imajo isto pravico pri izzivanju predstoječega v lestvici. Kot že omenjeno, sta se doslej te pravice poslužila samo Žurman in Kos, pri čemer so se borbe vršile po začasnih pravilih BZS. Dokončen pravilnik o amaterskem izzivanju bo sprejet na skupščini BSJ 14. t. m. Da bi dvignil pri boksarjih zanimanje za dosego boljšega mesta, je IO BZS uvedel prehodne pokale za prvake posameznih kategorij. Kdor bo trikrat zaporedoma ta pokal osvojil v isti kategoriji, ga prejme v trajno last.
Srednja:
1.	Vojnovič Savo
2.	2ohar Maks
Polutežka:
1.	Kovačič Anton
2.	Mezgolič Leon
3.	Markovič Svetozar
Težka: »
1.	Tihole Avgust
2.	Šimnovec Viktor
3.	Zega Branko Srdanovič Slobodan
O R B 2 M
B
BM
B 2 L FK
2M
O
B
FK
»Drobtine« iz Varaždina
Na turniju nogometnega centra Varaždin je v finalni igri Član hrvatsko-slovenske lige Tekstilac premagal Jedin-stvo iz Čakovca s 5:4.
Člani planinskega društva iz Varaždina so organizirali partizanski planinski marš na Ravno goro z namenom, da zbližajo planince bližnje in daljnje okoli ee Varaždina. Na Dan republike pa so se sestali in se pogovorili o bodočem delu.
Delavci in nameščenci varaždinske tovarne. »Kalnik < so čestitali zmagbvf.tcu ' letošnjega tekmovanja za pokal •naišala Tita in mu istočasno predali dve kolekciji po 12 škatel najboljšega jatpi in kompota.
Na letni skupščini atletskega kluba Sloboda so se člani pogovorili o dosedanjih napakah in o bodočem delu. Enoglasno so sklenili, da bodo v bodoči sezoni- večkrat nastopili v Sloveniji, p pd-vsem zato, ker je atletika v 31o/eniii na najlepši kvalitetni razvojni stopnji.
Atletinja Sep Bosiljka. državna iokor-derka na 80 m z ovirami, zapušča atletiko. ker je pred nedavnim postaia sicč-na mati.	M. S.
Mednarodne športne ¥@sSi
Švicarji imaio 237 hokejskih moštev
Hokejski šport v Švici je dosegel v letošnji sezoni, svojevrsten rekord. Nič manj kot 237 hokejskih moštev se je prijavilo za tekmovanja v 5 hokejskih ligah. Seveda je število moštev še mnogo večje, kajti slabša moštva še ne tekmujejo v prvenstvu. Zato se ne smemo čuditi, če lahko Švica sestavi iz te množice hokejskih igralcev tudi odlično državno reprezentanco.
V	nadaljevanju švicarskega prvenstva v hokeju na ledu so bili doseženi naslednji rezultati: SC Bern : Zurcher SC 7:2, Young Sprinters : Lausanne 5:1. Na lestvici vodi SC Bern s 4 točkami pred Young Sprinters, Arosa, Zurcher SC in Lausanne z 2 točkama.
Nemški drsalci in hokejisti imajo na razpolago 14 umetnih drsališč. Umetna drsališča so v Nurnbergu, Munchenu, Garmisch-Partenkirchenu, Fussenu, Bad Tolzu, Mannheimu, Bad Nauheimu, Kre-feldu, Kolnu, Dortmundu, Dusseldorfu, Hamburgu in dva v Berlinu.
V	Milanu je reprezentanca Italije v hokeju na ledu izgubila srečanje s kombiniranim moštvom, v katerem so igrali Kanadčani, ki so trenutno kot trenerji ali igralci v Švici. Po mnogo boljši igri so Kanadčani zmagali s 5:3.
Ruski igralci hokeja na ledu bodo v kratkem gostovali na Norveškem. Rusko hokejsko moštvo bo na turneji vodil nogometaš Bobrov, ki je tudi najboljši ruski igralec hokeja na ledu. Kaže, da Bo-
brova čistka'v olimpijskem moštvu SZ ni zadela.
Avstrija : Madžarska i’3 v dviganju uteži
V Budimpešti so avstrijski dvigalci uteži premagali Madžare s 4:3, potem ko so Madžari vodili že z 2:0 in 3:1. Najboljši rezultat v posameznih kategorijah: bantam: Porubsky (M) 275, peresna: Nagy (M) 297,5, lahka: Tauchner (A) 327.5, srednja: Varga (M) 342.5, poltežka: Pankl (A) 360, lahka-težka: Flenner (A) 365, težka: Holbl (A) 392.5.
Reprezentanca SZ v dviganju uteži je v Pragi visoko porazila češko reprezentanco. Ruski dvigalci so dosegli skupaj 2602.5 kg, Cehi pa le 222.5 kg. Rezultati na tem dvoboju so mnogo boljši kot na tekmovanju v Budimpešti. Zmagovalci v posameznih kategorijah: bantam: Far-tigunov (SZJ 297.5, peresna: Cimiškijan (SZ) 325, lahka: Ivanov (SZ) 347.5, srednja: Stepanov (SZ) 372.5, srednje težka: Lo-makin (SZ) 422.5, lahka-težka: Holin (SZ) 407.5, težka: Medvedjev (SZ) 430.
Prejšnji teden sta se v Pragi srečali tudi češka in Madžarska reprezentanca v dviganju uteži. Cehi so bili nekoliko boljši in so zmagali s 4:3. Najboljši rezultati: bantam: Porubsky (M) 277.5, peresna: Nagy (M) 310 (rekord), lahka: Belsa (CSR) 322.5, srednja: Pšenička (CSR) 350, poltežka: Kantih (CSR) 337.5, lahka-težka: Buroni (M) 360, težka: Besvarž (CSR) 360.
Pred tekmo Italija : Švica
28. decembra se bosta srečali v Palermu nogometni reprezentanci Italije in Švice. Švicarska reprezentanca bo sestavljen iz naslednjih igralcev: Eich, Bi-gler, Caali I., Hauptli (Young Boys), Par-lier, Fatton (Servette), Pernumian, Ro-bustelli (Bellinzona), Frosio, Neukom (Grasshoppers), Kohler (Ziirich), Vodoz, Koller (Solothurn), Kaesli, Raetzo (Fri-bourg), Mauron, Morand (Chaux de Fonds), Plister, Sommer (Grenchen), Ugolini, Scheller (Winterthur), Chiesa, Riva IV. (Chiasso), Bader, Banmvart in Hiigi II (Basel).
Italijanski zvezni kapetan Beretta je poklical .na trening pred srečanjem s Švico naslednje igralce: Moro (Samp-doria), Bugatti (Spal), Bertuecelli, Cor-ldai, Mari, Vivolo (Juventus), Cervato (Fiorentina), Venturi, Panadolfini (Roma), Neri, Giovannini, Lorenzi, Mazza (Inter), Burini, Frignani (Milan) in Gratton (Como). Trening bo vodil Giuseppe Meazza.
V Comu je nogometna reprezentanca Italije v svoji prvi trening-tekmi za srečanje z reprezentanco Švice, ki bo 28. t. m. v Palermu, premagala drugorazredno moštvo Aleksandrio 9:0 (3:0). Najboljši strelec je bil Pandoltinai, ki je dose"el 4 -gole.
Etapna kolesarska dirka »Po Argentini« je končana
VAH SIEE1BERGEH ZMAGOVALEC
V zadnji, 14. etapi velike kolesarske dirke okoli Argentine od Chacabuca do Buenos Airesa (218 k in) je zmagal v sprintu Italijan Logli v času 5:44:50 pred Fambelido (Argentina) in Grossojem (Italija) oba isti čas kot zmagovalec — Ockerson (Belgija) 5;45:04 in Duartom (Argentina) 5;45:50. Skupni plastna dirke okoli Argentine je naslednji: 1. Van Steenbergen (Belgija) 77;39:06, 2. Ockers (Belgija) zaostanek 12:40, 3. Sevillano (Argentina) 46:37 in 6. Crispiii (Argentina) 57:24. V tekmovanju moštev je končni rezultat takšen: 1. Buenos Aires 235:33:27, 2. Veliki Buenos Aires zaostanek 33:12, 3. Francija 36:59, 4. Belgija 1:01:26 in 5. Italija 1:42:40.
SVEMS@M
najboljši švedski nogomefaš
Vsako leto podeli veliki stockholmski dnevnik »Stockholms Tidningen« najboljšemu švedskemu nogometašu posebno nagrado: »zlato žogo«. To je edina častna nagrada, ki si jo lahko pribori švedski nogor'"‘’š. Letos je dobil »zlato žogo«
Aschenffalter premagan
Na prvenstvu ZDA v krosu, ki je bilo preteklo nedeljo v Buffalu na 10 km dolgi s snegom pDkriti progi pri temperaturi —7», je Fred Wild premagal olimpijskega zmagpvalca v steeplc-chaseu Aschenfelterja.
Na skupščini Atletske zveze Nemčije so sprejeli nekaj zelo zanimivih sklepov. Tako so n. pr. sklenili, da se bodo na prvenstvih plasirali iz predtekmovanj v finalna tekmovanja avtomatično le zmagovalci vsakega predteka, dočim bodo ostali finalisti določeni po najboljših časih. S tem hočejo doseči, da bi tekmovalci tudi že v predtekih dajali več od sebe in se tako navadili na težka mednarodna tekmovanja, kot so olimpijske igre in evropsko prvenstvo. Nadalje .so sklenili, da zaenkrat teka na 800 m. za ženske še ne bodo uvedli, čeprav so istega sprejeli sedaj tudi v preigram evropskega prvenstva in olimpijskih iger. Moštveno prvenstvo Nemčije je bilo le-
tos
V
revija množičnosti nemške atletike, prvenstvu je sodelovalo namreč 6.975
moštev. Najuspešnejše društvo je bilo TV Pirmasens, ki je doseglo 752.157 točk — in je nastopilo s 129 moštvi.
Tudi Hannesu Kolehmainenu bodo, podobno kot Nurmiju, postavili v njegovem rojstnem mestu Kuopio spomenik. Ko-lehmainen je zmagal na olimpijskih igrah v Stockholmu in Antvverpenu in je pravzaprav prvi veliki finski dolgoprogaš.
Amerikanci so ponudili olimpijskemu zmagovalcu Barthelu štipendijo, ki bi mu omogočala, da bi nadaljeval svoje študije biološke kemije od septembra 1953 do junija 1954 na ameriških univerzah. Spomladi 1954 bi Barthel tekmoval na nekaterih tekmovanjih v ZDA, potem pa bi se vrnil v domovino, da bi se pripravil na evropsko prvenstvo. Barthel je tudi že povedal, kakšni so njegovi načrti v letu 1953. Največ pozornosti bo posvetil krajšim progam, kakor na primer 800 m, 1000 m in celo 400 m, tako da bi dosegel sredi avgusta najboljšo formo in bi v tem času poskušal zrušiti svetovne rekorde na 1500 m in 1 miljo.
MARSHALL je najbolj vsesiran
»lisi m svili
Športna specializacija je prišla tudi v plavanju že do take meje, da že zelo težko najdemo plavalca, ki bo n. pr. v enem slogu zmagoval na vseh progah. Tudi plavalci so se že razdelili na šprinterje in dolgoprogaše. Za VVeissmullerja vemo, da je bil v svojem času najhitrejši plavalec na svetu, ki mu ni mogel nihče resno konkurirati, toda na srednjih in dolgih progah ga je njegov tekmec Arne Borg vedno gladko premagal. Danes je šla ta specializacija še bolj v podrobnosti: na zadnjih olimpijskih igrah smo imeli primere, da so se plavalci specializirali za eno samo progo, pa naj bo to 100, 400 ali 1500 m.
V tem članku sem skušal prikazati, kateri plavalci na svetu vendarle spadajo med najbolj vsestrane v svojem slogu. Atleti imajo za to tako imenovane finske tablice. Nekaj podobnega so skušali napraviti tudi plavalci, toda zadnje »jugoslovanske tablice« — če smemo tako imenovati tabele za ocenjevanje zagrebškega strokovnjaka Šusterja — so spričo velikega napredka v plavanju zadnja leta v
svetu, zastarele. Drugi kriterij, katerega sem uporabil v tem članku, je ocenjevanje, kakršnega uporabljamo pri hitrostnem drsanju. V našem primeru pridemo do končnega rezultata takole: rezultat na 200 m delimo z dva, na 400 m s štiri in na 1500 m s petnajst ter tako vse štiri količnike seštejemo. Na ta način dobimo tole lestvico najboljših plavalcev vseh časov v crawlu:
Med žensKami nesporno pripada prvo mesto 49-kratni svetovni rekorderki Ran-hild Hveger, plavalki, ki še danes drži, z majhnimi izjemami, skoraj vse svetovne rekorde v cravvlu. Čeprav je Hveger-jeva postavljala svoje rekorde pred 10 ali celo 15 leti, smo jo letos ponovno srečali na olimpijskih igrah v Helsinkih. Sicer ni osvojila nobene medalje,- vendar je še vedno igrala vidno vlogo med najboljšimi plavalkami na svetu.
Greta Andersen in An n Curtis sta plavalki iz časa londonske olimpiade. Za prvo so upali, da bo prekosila svetovni rekord den Oudenove na 100 m, za drugo pa, da bo zasenčila slavo Hegerjeve na
Joimy Marshall (Avstralija)
NOGOMETNA PRVENSTVA EVROPSKIH DRŽAV
ŠKOTSKA — v zadnjem kolu prvenstva so. bili doseženi naslednji rezultati: Airdrieonians : St. Mirren 3:1, CIyde : Heart 3:2, Dundee : Partick Thistle 6:0, East Five : Third Lenark 3:1, Falkirk : Raith Rovers 3:2, Hibeuiian : Veitic 1:1, Queens Park : Motherwell 3:1, Glasgow Rangers : Aberdeen 4:0.
CSR — S svojo zmago nad Vitkovicami 3:0, je Sparta osvojila naslov prvaka. S točko manj je zasedel drugo mesto lan skl prvak Bratislava, ki je v zadnji tekmi premagal Košiče 5:1.
ARGENTINA — River Plata je osvojila naslov prvaka Argentine s 40 točkami pred Racingom in Buenos Airesa z 39 točkami.
ROMUNIJA —• Končni vrstni red v prvenstvu: CCA Bukarešta, Dinamo, Bukarešta in Campulung Moidovvenecz.
BELGIJA — Union St. Gilloise : Ra-cing Malinois 3:1, FC Malinois : Standard 5:4, Tilleur : Charleroi 4:2, Anderlecht : 01ympia 2:1, Daring : Beringen 2:0, Beer-schot : Liege 2:0, Berchem : Antwerpen 4:3, La Cantoise : Gent 1:0. — 'Lestvica: FC Malinois 20 točk, Anderlecht 19, Liege in Berchem 17, Malines in Standard 16 točk.
		100 m	200 m	400 m	1500 m	točke	400 m. Toda ne eni ne drugi ni uspelo to, kar so strokovnjaki predvidevali. Obe	Kratke iz atletike
1.	Marshall J. (Avstr)	58,4	2:04,6	4:26,9	18:37,0	261,8	šta sicer dosegli svetovne rekorde (An-	
2.	Konno F. (ZDA)	58,8	2:06,4	4:29,0	18:30,0	263,2	dersenova na 100 y, Curtisova na 440 y),	V proslavo 50-letnice društva Fluminen-
3.	Furuhaši H. (Jap)	59,2	2:07,6	4:32,6	18:19,0	. 264,5	vendar sta na olimpijskih progah ostali	se bo v Rio de Janeiru večje mednarod-
4.	Boiteux J (Fr)	59,1	2:08,4	4:30,7	18:40,8	265,7	den Oudenova in Hvegerjeva neprema-	no atletsko tekmovanje, katerega se bo-
5.	Mc Lane J. (ZDA)	59,0	2:07,6	4:35,4	18:50,0	266,9	gani. Če izvzamemo Hvegerjevo in Ca-	do udeležili poleg najboljših atletov iz
6.	Medica J. (ZDA)	59,1	2:07,2	4:38,7	19:32,0	270,7	roenovo, ki sta obe nastopali že pred	Južne Amerike tudi Richards, Matthias,
7.	Ostrand P. (Šved)	58:7	2:08,2	4:33,6	19:56,3	270,9	zadnjo vojno in tudi po njej, je den	Fuchs, Dilard in Mc Kenley.
8.	Nyeki F. (Madž)	57,8	2:08,1	4:43,4	19:40,3	271,4	Oudenova edina predvojna tekmovalka.	Sekretar ameriške atletske zveze Fer-
9.	Bernardo J. (Fr)	1:00,6	2:09,2	4:42,2	18:59,1	271,7	Njen svetovni rekord na 100 m prosto	ris je objavil definitivno listo evropskih
10.	Olcamoto T. (Braz)	59,9	2:12,6	4:41,5	18:51,3	272,2	že 18 let klubu j e najhitrejšim plavalkam	atletov, ki bodo nastopili na letošnjih
Na čelu lestvice najboljših plavalcev sveta je John Marshall. Njegova edina odlika je v tem, da je večkratni svetovni rekorder. Vendar se Marshall ne more pohvaliti, kljub svojim rekordom, z mnogimi zmagami na pomembnejših tekmovanjih. Prav takrat, ko je bil na višku svoje slave, ko so se vrstili rekordi za rekordi, je doživel svoj prvi hujši poraz na gostovanju ameriške reprezentance po Japonski. Njegov zadnji neuspeh pa je bila letošnja olimpiada, kjer Marshalla sploh niso pustili »do besede«.
Z največjo težavo se je dokopal do zadnjega mesta v finalu na 1500 m prosto. Strokovnjaki so prišli do spoznanja, da Marshall ni veliki borec in na važnejših tekmovanjih, kjer odločajo poleg tehnike in kondicije tudi živci, borbenost in vztrajnost, na celi črti odpove.
Havajec Ford Konno je zasluženo na . drugem mestu. V Helsinkih je osvojil v hudi borbi z Japoncem Hašisumo prvo mesto na 1500 m prosto. Mnogi se sicer vprašujejo, kako bi bilo z njegovo zmago, če ne bi Boiteux tako nesrečno izpadel iz finalnega tekmovanja na tej progi. Japonska »leteča riba« Hironoši Furuhaši je dosegel sv.oj višek že dve leti pred zadnjo olimpiado. Tudi rt j ega
stavi vsaj s tem, da je bil v času svoje najboljše forme nepremagljiv.
Danes največ obetajoči plavalec Jean Boiteux je na četrtem mestu. Na njegovo zmago v Helsinkih je malokdo računal, saj ob imenih Konno, Marshall, Furuhaši, Moore in drugih ni mogel nihče računati na uspeh tega 20-letnega Francoza. Njegov rezultat na 400 m, ki je postavljen v 50 m bazenu, po kvaliteti prav gotovo presega vrednost svetovnega rekorda Marshalla, ki je postavljen pod optimalnimi pogoji v 25 yardskem bazenu.
Edini plavalec v lestvici iz »predvojne generacije« je olimpijski zmagovalec iz leta 1936 in večkratni rekorder Jack Medica. S svojimi rezultati, ki so nekoč veljali za svetovne rekorde (200 m in 400 m), se je Medica uvrstil šele na šesto mesto. Zanimivo pa je, da so n. pr. nekoč najboljši svetovni plavalci Arne Borg in Jean Taris zbrali le 277,0 oziroma 277,6 točk. Ta primer nam samo kaže, kako hitro napreduje plavanje v svetu, saj danes že jugoslovanski plavalci dosegajo rezultate, ki so bili nekoč označeni kot fenomenalni svetovni rekordi.
V ženskih disciplinah smo vzeli v pre-
sveta in kaže, da bo še nekaj let. Pod 1:05,0 ni uspelo, razen Oudenovi, preplavati 100 m prosto še nobeni plavalki. Novi generaciji odličnih madžarskih plavalk, med katerimi je najhitrejša Temes (1:05,5 v 50 m bazenu) bo to verjetno najprej e uspelo.
Na splošno lahko ugotovimo, da so dolgoprogaši bolj vsestrani, kar zlasti lahko zapazimo med moškimi tekmovalci. Med vso desetorico ne najdemo niti enega izrazitega šprinterja. Celo Nyeki, katerega rezultat na 100 m je najboljši (57.8) je bolj srednjeprogaš ali vsaj dve-stometraš kot šprinter. V glavnem se bije boj med izrazitimi dolgoprogaši in sred-njeprogaši. Med izrazite plavalce na- 1500 metro.v prosto bi lahko šteli Furuhašija, Bernardo j a in Okamota, medtem ko Konno niha med 1500 in 400 m. Za bolj značilne srednjeprogaše pa lahko štejemo Marshalla, Boiteuxa, Ostranda, Medico ter do neke mere M c Lane-a in Nyekija.
M. P.
je zadela v Helsinkih ista usoda kot	tres samo dve progi		in je vrstni
Marshalla. Vendar se Furuhaši lahko po-	boljših	tekmovalk naslednji:	
	100 m	400 m	točk
1. Hveger R. (Dan)	1:05,1	5:00,1	140,1
2. Andersen G. (Dan)	1:05,0	5:06,5	141,6
3. Curtis A (ZDA)	1:06,0	5:06,9	142,9
4. den Ouden W. (Niz)	1:04,6	5:16,0	143,6
5. Szelcely E. (Madž)	1:05,8	5:15,4	144,6
6. Novak E. (Madž)	1:06,6	4	5:13,7	145,0
7.-8. Harupe K. (Dan)	1:07,1	5:13,7	145,5
Schumacher I. (Niz)	1:05,4	5:20,2	145,5
9. Caroen B. (Belg)	1:07,9	5:11,4	145,7
10. Wielema G. (Niz)	1:07,1	5:15,2	145,9
Kolesarske dirke po svetu
V šestdnevni dirki v Berlinu je zmagal par Carrara—Zoll (Francija — Nemčija) 519 točk. Drugo mesto sta zasedla Švicarja Roth—Bucher s 507 točkami in 2 krogoma zaostanka, tretje pa nemško-švicarska kombinacija Preiskett—Zender.
Na šestdnevni kolesarski dirki v Ko-- penhagenu sta zmagala Gillen—Nielsen (Lux. — Danska) pred Giorgettijem— ■ Laursenom (Italija — Danska).
Na večjem tekmovanju v Parizu je pripravil največje presenečenje Italijan Ma-spes, ki je premagal svetovnega prvaka v sprintu Švicarja Plattnerja.
Andrieux je v dirki za prvenstvo Francije v zasledovalni vožnji za amaterje premagal Riolanda.
tekmovanjih v dvoranah v ZDA. Startali bodo naslednji atleti: Ulzheimer 800 m, Lamers 1500 m, Schade 4000 m, Wolfbrandt 800 m, Eriksson 1500 m, Albertsson 5000 m in Cosguls (Turčija) '5000 m.
V	Bakuju je, dosegel Kočitadze nov ruski mladinski rekord v teku na 100 m z 10.8.
Stalder poškodovan
Znani telovadec Švicar Stalder je na nekem telovadnem nastopu v Švici padel z bradlje in se.težje poškodoval. Verjetno, precej časa ne bo mogel nastopati.
V	Imsbrucku sta se srečali reprezentanci kantona Winterthura in Tirolske. Švicarji so bili boljši in so zmagali s 337.70 : 332.65 točke. Med posamezniki je bil najboljši Gebendinger (W) 58.95, 2. Giravdi (T) 57.85, 3. Pčtz (T) 57.30 in 4. Huber (W) 55.90.
V	Mannheimu je telovadna vrsta Luzerna premagala reprezentanco Mannhei-ma z 253.25 : 213.60 točke. Vseh prvih pet mest pri posameznikih so osvojili Švicarji. in sicer Stalder 38.90, Husler 38.30, Eugster 37.70, Schwarzentruber 37.15 in Muller 36.90.
V	Kopenhagenu je telovadna reprezentanca Danske premagala reprezentanco Švedske z 274.54:268.01 točkami. Med posamezniki so bili najboljši: 1. Jensen F. (D) 56.44. 2. Stattin (Š) 55.56 in 3. Jensen P. (D) 55.49.
V	nadaljevanju predtekmovanj za prvenstvo Švice v orodni telovadbi so bila tekmovanja v Schlierenu, Riehenu in Morgesu. V Schlierenu je zmagal Gebendinger (Winterthur) 38.10 pred Aebi-jem (Ruti) 37.90 in Kodelom (Luzern) 37.50. V Riehenu je bil najuspešnejši Gur.thard (Luzern) 38.90 pred Thomijem (Ziirich) 37.90 in Martijem (Ziirich) 36.80. Na tekmovanju v Morgesu je bil najboljši Tschabold (Lausanne) 39.50
vratar »Halsingborga in državne repre zentance Carl Svensson. Izbor je bil Sc tovo upravičen, kajti Svensson je odli čen vratar, ki ima tudi to prednost, d je vedno zanesljiv in nikoli ne odpove Edini Svenssonov konkurent za »zlat ; žogo« je bil srednji krilec Gustafsson.
Najuspešnejši strelci švicarskega nogo metnega prvenstva so po 10. kolu HQ£ II. (Basel) z 18 goli, Fatton (Servette)
15 goli, Morand (Chaux de Fonds) z goli in Dientrich (Fribourg), Maier (Yc-ung Boys) ter Vonianthen II. (GrasshoF pers) z 8 goli.
Angleško ligaško moštvo WolwerhamF ton Wanderers ima za svoje I. moštv poleg glavnega vratarja Williamsa še 8 ( rezervnih vratarjev.
Švedski profesional Andersson se t po pisanju švedskih časopisov za stalo naselil v Franciji. Poročil se je z nek Francozinjo in si na želi več na »hladr. sever. Tudi za Skoglunda. ki igra v It: liji, pravijo, da mu bolj prija »toplo it: lijansko sonce«.
Angleški nogometni strokovnjaki snv trajo, da sta letos glavna favorita z osvojitev angleškega nogometnega P< kala Arsenal in Sunderland.
Nemška nogometna zveza ima včlani nih preko 13.000 društev s 1,400.090 igrale Nemška nogometna zveza je s temi št: vilkami na prvem mestu tako po št. vilu igralcev, kakor tudi društev na P’ vem mestu na vsem svetu.
Evropski tesarski
Izvršni odbor eoropske boksarske zvez-’ . na svojem zasedanju v Parizu izdal /<"-evropskih prvakov in njihovih izzivalcev ' posameznih kategorijah. Ta lista je lakšr.a
mušja kategorija: ni prvaka. Ssiu!ayv< (Francija) se bo boril za na<lov z /.v.:-' valcem srečanja Keenan : AVillianrs (<•
V. Britanija);
Petelinja: prvak Famechort (Francia), l;r’ ’ izzivalca;
lahka: prvak Johansen (Danska), izziva! Johnson (V. Britanija):
polsrednja: brez prvaka, za naslov sv h' sta borila Lavoinc (Francija) in Turvis 0 Britanija);
sredttja: prvak Tnrpin (V. Britanija), hrv izzivalca:
poltežka: brez prvaka, kandidata za i*r slov Hairabedian (Francija) in Tontini lija:
težka: prvak Neuhaus (Nemčija), Svs (#c gija) se bo prvi boril z Neuhausom, /,ni go valeč te borbe pa z Williamsom (V. Bri tani ja).
Južnoafriški boksar Jake Tuli je predal sekretarju Angleške boksarske zvez ček za preko 300 funtov s prošnjo, nf ga izroči vdovi francoskega boksarj Pratesija, ki je umrl v bolnišnici P borbi s Tuli jenu 300 funtov je ves Tv lijev izkupiček iz borbe z Belgijcev Delplanquejem, katerega je pred neka dnevi premagal.
Evropski boksarski prvak težke Kate gorije Nemec Neuhaus bo v januar j v boksal v Frankfurtu s Francozom Ole kom.
Kenšrso vendarle
ROBIHSSK :IURPIN'
Znani anagleški boksarski organizator Jack Solomons je predvčerajšnjim ' Londonu izjavil, da je Ray »Sugar R°~ binson sprejel njegov predlog, da b< branil svoj naslov svetovnega boksar skega prvaka srednje kategorije Prot Turpinu dne 9. junija 1953 v londonsken-White Cityju ali v Dublinu. Toda s tem se nikakor ne strinjata niti boksarski komisija države New York, ki je Robin sonu odvzela naslov prvaka, niti ameriška Nacionalna boksarska federacija. P<! njunem bi namreč Robinson moral bra niti svoj naslov najpozneje do 19. t. m Solomons je sicer izjavil, da bo boksar ska komisija države New York prekm cala svoj sklep, če Robinson sploh iz javi, da je pripravljen braniti svoj na slov prvaka.
Toda na drugi strani oceana je te ve sti takoj demantiral predsednik boksarske komisije države Ne\v York R* Chn stenberry, s katerim se strinja tudi za stopnik NBA Jack Nor ris. Oba namre^ trdita, da tega srečanja ne bosta Prl znala Robinsonu kot obrambo njegove ga naslova prvaka, temveč da bo lahk« veljalo le kot nova konkurenca za naslov v kateri je treba upoštevati tudi Ga vi lana in Olsona.
V	Robinsonovi zadevi je dejansko ceh zmešnjava nasprotujočih si vesti in je v njih tako rekoč nemogoče najti prave resnico. Sigurno je le to, da Robinsoi še vedno nastopa kot step-plesalec v va rieteju in da trenutno ne misli na ka kršno koli borbo, v kateri bi m ival P° novno natakniti boksarske rokavice. Nje gov manager Gainsford pa je izja vTil, dr bo »Sugarju« dovolj, če začne za sreča nje s Turpinom trenirati 1. aprila torej dva meseca prej!
V	Harinagay areni v Londonu je boksarski prvak Velike Britanije v težki kategoriji Johnny VVilliams premagal prva ka Luxemburga Wernerja We,rganda v 5. rundi k. o.
Košarkarsko prvenstvo Italije
V	8. kolu italijanskega košarkarskega prvenstva so bili doseženi naslednji re zultati: Borletti : Napoli 83:56, Itala Roma 37:33, Reyer : Varese 63:21, Gira Virtus 58:45, Gallarate : Triestina 42:37 b Goriziana : Benelli 28:26.—Lestvica: Boi letti 16, Virtus 12, Itala 11, Rewer 10.
Znani teniški igralec Erič Sturges (Južna Afrika) je prestopil v proiesio ■ nalce.
ZIMSkl ŠPORT
Hiša s g m
DRSALNEMU ŠPORTU SE OBETA LEP RAZVOJ
Sedeli smo v sobi uredništva in razbijali glave. Nobena pametna ti ne pride na misel lakrat, kadar bi jo potreboval, in ob takih prilikah človek za boljše razpoloženje seže v tisti predalček svojih možgan, kjer počivajo obrabljeni vici in pozabljene anekdote. Ali poznaš ta vic? Padel je zabeljeni, pa smo se nasmejali do solz. In tako smo prišli na Bobija in njegovo skakanje v prazen bazen. Hopla! Ideja je tu! Drsalci, »mrtva« sezona, hokej in še kaj!
Ko trdimo, da so športniki za nastope dobro pripravljeni, navadno pretiravamo. Zakaj? Ce imamo v mislih pripravo športnika pred startom, vedno mislimo le na njegovo kondicijo, ki si jo pridobiva v »mrtvi« sezoni, torej v času,, ko se ne more vaditi v tistem elementu, ki mu odgovarja. Končno pa le nastop pove, če je športnik resnično pripravljen, ali pa je bila samo prazna hvala. Če velja za koga ime »mrtva« sezona, velja to prav za naše drsalce, saj tistim nekaj drsalnim dnem na leto, ki jih imajo na razpolago, ne moremo reči sezona. In ker do danes še nimamo Umetnega ledu (vprašanje, zakaj ga nimamo, je skoraj odveč), si drsalci pomagajo s kotalkami, s suhim treningom v telovadnici in vsem mogočim. Res je, da se na kotalkah da marsikaj izpopolniti in se dokaj približati kretnjam drsalcev na ledu. kakor izoblikovati finese, vendar led je gladek in prenesti vse izkušnje treninga na kotalkah na ledene plošče, resda ni malenkost. Leto je okoli, stojimo na pragu zimske sezone in se sprašujemo: kako je z umetnimi drsalci in kako s hokejisti?
Ko sta odšla v Ameriko po dolarčke Lajovic in Palmetova, so mnogi »prerokovali«, da se bo »hiša podrla«. In vendar danes vidimo, da temu ni tako. Mladina, ki je tako rekoč čez noč ostala brez vodstva, se je zbrala okrog inž. Bloudka in tov. Goršeta ter nadaljevala z delom na betonski plošči m v telovadnici. Trud obeh naših
Celjani v spomin Staneta Bradeška
Mladi celjski športnik in namiznoteni-ki igralec št. 1 Stane Bradeško je 'mo-al pred leti zaradi težke bolezni pre-nlad v grob. Bil je vesten uslužbenec »ri MLO Celje in prav tako vzoren športnik. Zato Celjani niso nanj pozabili in so organizirali tradicionalno namiznoteniško tekmovanje za »Bradeškov memorial«, na katerem redno sodelujejo vsi klubi Slovenije. Tudi letos bo to tekmovanje 20. in 21. decembra, pokroviteljstvo nad njim pa je prevzel MLO Celje in s tem dal poudarka, kako ceni spomin na svojega nekdanjega dobrega uslužbenca. Zmagovalci turnirja bodo Prejeli 5 pokalov, finalisti v vseh skupinah praktična darila, Vsi udeleženci pa spominske plošče.
Celjske plavalce »žuli« vprašanje bazena
Celjski plavalci so Imeli nedavno obračun svojega dela, na katerem so ugotovili velik napredek in zares plodno dejavnost, saj jim je že v prvem letu dela uspelo povezati v svoje vrste nad 109 aktivnih plavalcev, predvsem mladine in Pionirjev. Žal pa je bilo njihovo področje dela v neprimernem »bazenu« (t. j. v rokavu Savinje med obema mostoma), 'tar jih je oviralo, da niso mogli pred domačimi gledalci pokazati svojega zna-uja. Plavalni bazen je torej »Ahilova Peta« celjskega plavalnega športa, zato je trav, da se že končajo brezplodne po--mike in da se vsaj v letu 1953 začne gradnjo tega, za razvoj celjskega plavalnega športa, tako potrebnega bazena.
strokovnjakov ni bil zaman, o tem je pričal nastop kotalkarjev, ki je privabil veliko gledalcev. Rezultati pa se bodo pokazali tudi takrat, ko bo toplomer tam nekje pod Cekino-vim gradom pokazal nekaj pod ničlo in ko bo vesel živžav naznanil, da je prava zima tu. Čeprav zastopata inž. Bloudek in Gorše v svojem strokovnem trenerskem vodstvu drugačno smer, kot sta jo zastopala Palme in Lajovic, torej manj baleta in več športa, se je mladina temu novemu načinu kaj hitro priučila. Da s4a na pravi poti, nam je v potrdilo zimska olimpia-da, kjer so ravno točke olimpijskega programa v umetnem drsanju pokazale/ da so strogi ocenjevalci obračali pozornost prav na športno izdelan program in ne na baletno virtuozno izvajanje. Kaj je pravilno in kaj ne, bomo videli potem. kakšen bo napredek starejših drsalcev, ki se še nekako oklepajo starega načina drsanja, to je s primesmi baletnih prvin, ter mladih drsalcev, ki bodo izšli iz šole inž. Bloudka in tov. Goršeta. Starejši drsalci, kot Lukčeva, Lorgerjeva, Drašler jeva ter Resman in Rozman, z nezaupanjem gledajo na trening na betonski plošči, čeprav pravega razloga za to ne znajo povedati. Ali je morda tu po sredi bojazen pred konkurenco?
Kdor je včasih mimogrede zavil pod Cekinov grad, je srečal gručo
mm
mladih fantov, ki so pritekli iz Tivolskega gozda vsi zasopli in prepoteni ter zavili v slačilnico teniškega igrišča, prazaprav ni vedel, pri čem je. Nogometaši ne bodo, smučarji pod Cekinovim gradom nimajo kaj opraviti, lahko so atleti, ki imajo končno tudi svoj stadion, ali pa hokejisti? Tako je, hokejisti so bili. Kako so se pa ti pripravljali za sezono? Kros, telovadba, nogomet. košarka in kdo ve kaj še vse je bilo na vrsti, samo čim koristneje uporabiti čas pred sezono.
Hokej pa ni doma samo pod Cekinovim gradom. Poznajo ga tudi v Brežicah, Celju, Jesenicah in drugod. Povsod se marljivo pripravljajo in snujejo načrte za bodočnost. Vsi pa nestrpno pričakujejo trenutek, ko se bodo pomerili s palicami v rokah, zanašajo se pa tudi na to, da je p.uck okrogel. Kdo bo letos osvojil republiško prvenstvo? Ali, kdo se bo čimbolj kvalitetno razvil, to je odprto vprašanje. Morda Gregorčič z Jesenic, ki ga bo treniral znani hokejist Pavletič? Ali bp morda uspelo Kladivarju iz Celja, kjer je prevzel strokovno vodstvo Ljubljančan dr. Gogala? Spregovorila pa bo tudi Ljubljana, ki se trenutno še poteguje za trenerja. Kačič Jule in verjetno Pogačnik Tone bosta mlade Ljubljančane vzela pod svojo pilo. Toda kaj bi pisali, kaj govoričili, počakajmo na led in sami bomo videli, kakšne so bile njihove priprave in kakšni bodo rezultati.
Nekaj pripomb k članku F. Zupana:
Jxi viUamz nou v steni Adefcaide4
Pod tem naslovom je bil v zadnji številki Poleta objavljen dolg, senzacionalen članek.
Ker sem bila »glavni junak« tega članka in ker je članek napisan tako, da bralec lahko smatra, da sem dala vse podatke jaz sama in da so navedene celo moje dobesedne izjave, mislim, da imam pravico in dolžnost, da dam nekaj pojasnil.	-
S petimi francoskimi alpinisti sem se letos poleti udeležila vzpona v severo-zapadni steni Ailefroide, ki jo njen zmagovalec Italijan Gervasuttti primerja s slovito severno steno Grandes Jorasses, predvsem zaradi grandioznosti stene same, zaradi padajočega kamenja in težkih, ledenih kaminov v zadnji tretjini stene. Tehnično je originalna Gervasuttijeva smer ocenjena s VI. težavnostno stopnjo, varianta v spodnjem delu stene pa, ki smo si jo izbrali mi, pa z zgornjo mejo V. težavnostne stopnje. V steno smo vstopili v najboljših vremenskih prilikah; po prvem, predvidenem bivaku v višini 3600 m pa se je vreme nenadoma sprevrglo in skalo je prekril led. Kljub temu smo se z velikim naporom tekom drugega dne prebili do izstopnega kgmina, dalje pa nismo mogli, ker je medtem začelo močno snežiti, tako da je bila že itak poledenela skala pokrita še s snegom. V takih pogojih smo preživeli drugo noč. Tretjega dne se je vreme zopet izboljšalo, toda bili smo popolnoma pre-mraženi in izčrpani, saj smo bili že od prejšnjega dne brez hrane. Kljub temu so fantje popoldne vstopili v ledeni kamin, in do mraka je Bernard Salomon preplezal oba izredno težka previsa sredi ledu. Ko mu je do konca stene manjkalo le še 19 metrov, mu je zmanjkalo klinov, tako da ni mogel naprej. Tretjo noč smo torej prebili na istih mestih kot drugo — v. višini 3309 metrov. Ponoči so nam iz doline signalizirali, da prihaja pomoč; zato naslednjega dne nismo hoteli ničesar riskirati. Počakali smo ekipo Corške reševalne službe, ki nam je četrtega dne popoldne pomagala preko poslednjih metrov na vrh.
To so dejstva — vse ostalo je senzacionalno novinarsko napihovanje.
Dnevi in noči, ki sem jih preživela v ledeni in zasneženi steni Ailefroide, mi bodo ostali za vedno nepozabni. Bili so globoko doživetje, lepo in strahotno.
inženir" spet nekaj pripravlja
Med našimi športnimi delavci je Malokdo tako zaposlen, kakor inž. Bloudek. Vidiš ga v Planici, pa spet doma za mizo, ko snuje nove načrte za vsakovrstne športne objekte širom Slovenije. Njegovo delo je plodno, saj česarkoli se loti, vedno 'Udi izpelje. V zadnjem času, pravzaprav že poleti, pa se je ves raz-vnel za umetno drsanje. Pri nas umetnega drsališča nimamo, zato so bili drsalci neprestano nad inženir jem, da bi jim pomagal iz nepremostljive zagate tudi takrat, ko ni ledu. In inženir se je zamislil.
Zgradil nam je že lani gladko betonsko ploščo, kjer je na kotalkah tudi v letošnji sezoni dan za dnem preživela vesele ure večja skupina umetnih drsalcev. Nekaj najbolj živahnih je poskušalo na Kotalkah prikazati vse tiste like, ki Itn navadno gledamo na ledeni plošči. Seveda jim je to samo delno uspelo. Kotalka na štirih kolescih ne dopušča vseh tistih fines kot drsalka, zato so naši drsalci s tem »suhim« treningom kmalu prišli na konec. Treba je bilo misliti, kako oi čimbolj izpopolnili kotalko, ki bi omogočila mladim drsalcerri čim
večjo možnost razvoja na betonski plošči in se tako približati likom na ledu. Zadnjo besedo je kot ponavadi spregovoril naš inž.^ Bloudek. Bloudek je tuhtal, končno pa je le pogruntal. Sedaj konstruira kotalko na petih kolescih. Zaenkrat je njegova misel šele na papirju, točno preračunana in narisana, bližnja bodočnost pa nam bo že pokazala, kaj smo z novo kotalko pridobili. To peto kolesce bo pritrjeno na sprednjem delu kotalke in bo omogočilo drsalcu vaditi tudi tiste like, ki jili ni bilo mogoče do danes s štirimi kolesci (skoki). Inž, Bloudek je sedaj s tem delom zelo zaposlen. Pri tej konstrukciji je toliko drobnarij, ki jih ne sme prezreti. Prav zaradi te njegove vneme pa so ga že začeli smučarji »napadati«, češ da jih je pozabil in da je skakalnico zamenjal za led. To pa ne bo držalo. Inženir je za vse enako navdušen. Skakalnice ne bo zamenjal, kot to trdijo smučarji, tega mu ne sme nihče očitati, temveč mu moramo vsi biti hvaležni, da tudi našim drsalcem pomaga, da ne bodo zaradi stalnih muhastih zim postali malodušni.
Ko pa sem prebrala članek v Poletu, nisem mogla verjeti, da ta članek res opisuje naš vzpon. To, kar sem brala, je podobno edino revolverskemu romanu in limonadi, razen tega pa je polno netočnosti, nesmiselnega pretiravanja in dvoumnih stavkov.
Res je, da je bil vzpon v danih pogojih skrajno težak. V Franciji je vzbudil veliko zanimanje, in francoski časopisi so si na ta račun privoščili senzacionalne članke — toda nihče od njih si ni upal postaviti trditve, da je stena Ailefroide »ena najtežjih na svetu« (!), in da se je edino dekle v navezi »borila, da reši svoje in svojih soplezalcev (!) življenje«
Tudi trditev, da je moja udeležba na tem vzponu »največji uspeh slovenskega alpinizma po vojni« se mi zdi — skromno rečeno — pretirana. Ce kje na svetu ob--stoja lestvica alpinističnih uspehov, potem je prav gotovo sestavljena po samostojno preplezanih smereh, ne pa po udeležbi pri posameznem vzponu — pa naj je bil ta še tako skrajno težak!
Resnici "na ljubo pa je treba povedati, da članka ni napisal noben »vešči«, morda celo francoski novinar, temveč odlični slovenski «lpinist Zupan France. Tokrat je pač učenec začetnik v senzacionalnosti in banalnosti prekosil tudi najhujše francoske novinarske »ase« ...
Vsa navedena pretiravanja gredo na moj račun — toda to še ni najhujše, saj se jaz prevelike »slave« lahko ohranim. Vsega obsojanja vredno pa je, da si je avtor članka v nasprotnem smislu privoščil francoske alpiniste, z edinim namenom, da poveča senzacionalnost svojega' pisanja.
Zupan si je dovolil napisati stavek: »Sploh ni treba govoriti o onem trgovcu Chaumatu, ki je na tej turi shujšal za celih 11 kilogramov.« — Navedeno dejstvo sicer odgovarja resnici, toda zakaj »oni trgovec . ..?« Mislim, da smo v gorah vsi samo hribovci in alpinisti, in se ločimo morda le po več ali manj iskrenem odnosu do prirode in gora, nikakor pa ne po poklicu. Ne 'razumem, zakaj naj bi bil študent več vreden kot trgovec, kadar sta. oba alpinista in v istem težkem položaju; ne razumem, zakaj je treba v tako omalovažujočem tonu pripomniti, da je 43 letni alpinist v 4 dni in 3 noči trajajočem skrajnem fizičnem in duhovnem naporu shujšal za 11 kilogramov.
Isto velja za ugotovitev, da je slovenska alpinistka »vzdržala vse napore, ves mraz in lakoto in brez najmanjše ozebline mirno in smejoč prikorakala v kočo, medtem ko so njeni tovariši prezebli, ozebli in povsem izčrpani nudili najlepšo sliko alpinistov«. — Imela sem izredno srečo, da sem imela poleg naše domače vetrovke tudi lahko, toda izredno toplo francosko puhasto jopo, povrhu vetrovke pa kratko, toda nepremočljivo pelerino. Prepričana sem, da bi me po' treh bivakih v ledu in snegu, v višini 3609 jnetrov, oziroma 3800 metrov danes ne bi bilo več med živimi, če bi bivakirala samo z »našo domačo vetrovko«.
In kaj naj rečem o stavkih: alpinisti so se pri prvem bivaku »vsedli na ozko poličko in bingljali z nogami v prepad«, tisto noč pa, ko nihče od nas ni bil siguren, ali bomo zjutraj še živi, smo se »zabavali vso dolgo noč kakor je kdo mogel. Seveda je bila ta zabava bolj kla-verna«. — Mislim, da je tak način pisanja pač profanacija dogodka, ko je bilo šest ljudi zaradi vremenske spremembe postavljenih pred preizkušnjo, ki bi se z malo manj sreče lahko končala s smrtjo vseh šestih.
Toda kaj bi iskali primere in navajali cele stavke!
Gre za principielno vprašanje.
V celem članku prav za prav ni nič popolnoma neresničnega. Pač pa je nekaj stvari zamolčanih, zaradi česar izpadejo druge skrajno junaške in senzacionalne, nekaj stvari je nesmiselno pretiranih, druge zopet so hotč povedane nekoliko nejasno, tako da si jih nepoučen čitatelj razlaga pač po svoje — in to je dovolj.
Preterano ali
Ko pozimi voda zmrzne, mlini stoje. In če vode ni, stoji mlinar' na pragu s prekrižanimi rokami ali pa se čohlje po pleši in čaka pomladi, ko se bodo kolesa zopet vrtela. Kdor prebere članek »Preterano« v beograjskem športnem listu »Šport« z dne 8. dec. t. 1., se mu kar samo po sebi vsili, da je nekomu v zimskem času zmrznila voda in razbija led, da bi se kolesa vrtela. Kaj piše ta skromni dopisnik beograjskega »Športa«?
Vtis, ki ga dobi bralec, je tak, da se Smučarska zveza Slovenije in pa naši vodilni klubi pravzaprav ne ukvarjajo z ničemer drugim, kakor samo s potovanjem po inozemstvu, kjer izbirajo najslabše klube za nasprotnike, da jih junaško »nasekajo« in potem pišejo po časopisih hvalo sebi in svojim tekmovalcem.
Kaj je resnice na tem? Člančič pravi, da ima Slovenska smučarska zveza v programu kar celih trideset mednarodnih tekmovanj.. Nehote človek prime v roke koledar Smučarske zveze Slovenije in si prebere tisti odstavek, kjer so zabeležena ^predvidena mednarodna tekmovanja. Gledaš in gledaš, pa če še tako gledaš, jih je samo — 7. In še od teh je dvoje takih prireditev, kjer si je osvojila naša zveza' pokal in ga mora letos v inozemstvu zopet braniti. Kjer so ostala tekmovanja do številke 30, bi mogoče vedel povedati anonimni pisec tega članka.
Na naš najboljši klub Enotnost, ki je, med nami'' povedano, tudi v ekipnem ocenjevanju najboljši klub v državi, je tudi priletela toča. kar vsako nedeljo naj bi Enotnost šla v inozemstvo, samo eno na mesec ji je pisec članka pustil za to, da se »izživlja« doma. Človek obrne telefDn, pokliče podpredsednika kluba Enotnost in zve, kar mu članek »Preterano« ne pove. In to je: Enotnost ima v programu za letošnje leto 5 mednarodnih prireditev, in sicer: povabljena je v Italijo (v Megev s 3 skakalci), potem je povabljena v Chamonix z nekaj alpskimi tekmovalci ter v Italijo na Višarje in v Formi di Sopri na tek. Vsa ta povabila so vezana kot povratna gostovanja tekmovalcev v inozemstvu in teh tekmovanj se v glavnem udeležijo naši državni reprezen-atanti. »Krivda« Enotnosti je samo tolikšna, da so ti državni reprezentanti mimogrede tudi člani, kluba Enotnost. Tako gredo v tujino od skakalcev Zalokar, Razboršek in Rogelj, od tekačev Kan-dare, Pavčič in Novak, od alpskih pa Bizjak, Ilija in drugi.
Tudi pripombe glede nekvalitetnih srečanj v tujini ne drže.
„prilerane“!
Tako je za srečanje v Semmeringu, kjer bo Enotnost nastopila skupaj z reprezentanco Celja, predvidena reprezentanca Semmeringa in Dunaja, v kateri najdemo celo imena avstrijskih olimpijcev in kandidatov (n. pr. Trude Klecker) Enotnost je s tem, da je vsa ta tekmovanja že apriori vezala na povratno srečanje pri nas doma, prav gotovo mnogo pripomogla h kvalitetnemu dvigu našega smučanja. Glede domačih tekmovanj ima Enotnost v programu v decembru skoke in alpsko kombinacijo (torej dve tekmi), v januarju klubsko prvenstvo in »Bukovniški smuk« z mednarodno udeležbo, potem na državnem in republiškem prvenstvu, kar vse skupaj znese že več kot eno nedeljo na mesec za domače prireditve. In glede zastopanja v inozemstvu? Ce ima pri nas kdo pravico v smučanju zastopati našo državo v tujini, jo ima prav gotovo naš najboljši klub s preko 300 tekmovalci, ki so se lani udeležili več kot 25 tekmovanj.
Pa še tole bi bilo dobro povedati. Ali se je v našem športnem časopisju kdajkoli pojavila kritika, če je šlo za gostovanje vseh mogočih nogometnih klubov ali »klubčičev«, ki so hodili in še hodijo v inozemstvo? Ali se je kdaj kak pisec spotaknil ob to, da je gostovala Crvena zvezda, ko je bila državni prvak, po vseh mogočih kontinentih z uspehom ali brez njega? Takega članka nismo nikjer zasledili in ga verjetno še nekaj časa ne bomo. Seveda gre pač za nogomet in ne za »ono glupo skijanje«, ki ne privablja v stadione tisočev in tisočev gledalcev in ne prinaša društvenim blagajnam mastnih profitov.
Na koncu še prav ponižno vprašanje piscu članka: »Ali niso njegova izvajanja tolikanj za lase privlečena, da bi naslov »Preterano« kar mimo lahko spremenil v »Priteran o«?
M. H.
Protest iz
Slovenski študentje v Sarajevu so nam zaradi članka »Preterano« poslali obširno pismo, kjer med drugim pišejo:
»Beograjski športni časopis »Šport«; z dne 8. dec. prinaša na 4. strani članek pod naslovom »Preterano«. V njem obsoja ukrepe Slovenske smučarske zveze in navaja" med drugim »stvarne koristi«, »različno kvaliteto«, »pogoje« itd, Kaj »Šport« razume pod pojmom, ko govori o »stvarni koristi«, ne vemo, kolikor pa nam lahko pove le skromno znanje p smučanju, je prav tekma tisto sredstvo, ki dokončno izoblikuje vsakega smučarja. Sele takrat postane smučar tekmovalec in le v ostrih borbah se porajajo dobri rezultati. Naravno, čim večja je konkurenca, tem boljši in več vredni so uspehi! »Športu«, ki ozko gleda na posamezne športne panoge, to (razgibanost Smučarske zveze Slovenije) ne ugaja! Kar se tiče moči nasprotnikov, nad čimer se spotika »Šport«, pa naj se pisec članka spomni samo na gostovanje Crvene zvezde, ki je v Angliji igrala s klubi tretje lige, da o poraznih rezultatih v Braziliji raje molčimo. Za take ljudi naj velja samo pregovor: »Pometaj pred svojim pragom!« V imenu mnogih B. F.
Službene objave
PK ŽELEZNIČAR PRED OBČNIM ZBOROM
Plavalni klub Železničar bo imel svoj redni letni občni zbor v četrtek 18. decembra ob 19. uri v prostorih direkcije državnih železnic. Obveščamo vse članstvo, da je udeležba obvezna. Odbor
TEČAJ ZA NOGOMETNE TRENERJE
Nogometna zveza Slovenije razpisuje 6-tedenski tečaj za nogometne trenerje ob strokovnem sodelovanju Zavoda za fizkulturo v Ljubljani. V tečaj bodo sprejeti predvsem bivši igralci v starosti od 39—40 let, ki so dovršili vsaj 4 razrede
da je članek v celoti za vsakega resnega hribovca in za alpinista, ki ne hodi v gore po senzacijo, zelo odbijajoče.
Rada verjamem, da je bil članek v Poletu zelo privlačen za veliko večino čitatelj ev — tistih, ki so o alpinizmu sicer slišali, nimajo pa o njem nobene določene predstave — saj se članek bere približno tako kot zabavno pisan, napet detektivski roman.
Sicer je navada — na splošno pravilna in upravičena — da pišejo časopisi tako kot to odgovarja večini njegovih čitate-ljev. V poročanjih o alpinističnih uspehih in neuspehih, ter o težkih urah, ki jih je kdo preživel v steni, pa naj je bil vzrok tega tak ali drugačen, bo pa Vendarle treba narediti izjemo.
Gore so silno bogate, in iveri tega bogastva nosimo s seboj, kadar se vračamo fz gorS v dolino. Včasih je to bogastvo lepota, ki so jo uživale naše oči, drugič zopet občutek borbe in zmagoslavja; tudi poraz in umik sta globoko doživetje. Najtežje od vseh pa je bogastvo spoznanja, kadar med teboj. in smrtjo ni več ničesar — razen morda golega slučaja.
Zato mislim, da lahko napišem v imenu vseh tistih, ki hodijo v gore in v skalo:
Teh svojih doživetij, tako intimnih in dragocenih, ne bomo pustili spreminjati v senzacijo in prazno banalnost.
Černič Stazika
Sarajeva
srednje šole in imajo potrebne normalno politične kvalifikacije.
Prvi del tečaja — od 5. jan. do 5. febr. 1953 bo obsegal teoretični del splošne telesne vzgoje ter osnove nogometne igre, drugi del pa bo praktični z zaključnimi izpiti. Stroške tehnične izvedbe tečaja nosi NZS, tečajniki bodo imeli na razpolago brezplačno prehrano in stanovanje, s seboj pa morajo prinesti svojo opremo in trenerko.
Prijave je treba vložiti preko pris ojnih nogometnih podzvez na NZS najkasneje do 27. dec. t. 1„ vse bo v iti pa morajo:	1. osebne podatke, 2:	kratek
življenjepis in podroben opis dosedanjega dela v nogometnem športu, priložiti pa je treba zdravniško spričevalo pristojne športne ambulante. O sprejemu bodo prijavljene! obveščeni 30. dec. t. 1. Tečajniki, ki bodo s primernim uspehom položili izpite, dobijo naziv nogometnega trenerja.	NZS
DISCIPLINSKE KAZNI NZS
Disciplinsko sodišče pri NZS je v zvezi z prvenstvenimi tekmami rep. lige na svojih sejah izreklo naslednje kazni:
Kuret Mario, član Aluminija, se zaradi prestopka iz čl. 29 (udarec nasprotnega igralca z roko v glavo na tekmi Drava : Aluminij dne 26. X.) kaznuje po čl. 13 DP NZJ s prepovedjo igranja za dobo dveh mesecev. Kazen mu poteče 14.- januarja 1953.
Čendak Marjo, član Železničar — Maribor, se zaradi prestopka iz čl. 17. (psovanje nasprotnega igralca na tekmi Železničar Maribor : Aluminij 2. X. 1952) kaznuje po čl. 13 DP NZJ s prepovedjo igranja za dobo enega meseca. Kazen mu poteče 2. decembra 1952.
Pirš Drago, član Kovinarja Štore, se zaradi prestopka iz čl. 29 (udarec nasprotnega igralca z nogo, ko ta ni imel žoge, na tekmi Kovinar-Štore : Nafta dne 10. XI.) kaznuje po čl. 13 DP NZJ, prepovedjo igranja za dobo dveh^ mesecev. Kazen mu Poteče 16. I. 1953.
Širec Ivan, član NK Drave, se zaradi prestopka iz člena 21 (udarec z nogo sodniku po končani tekmi Drava : Aluminij z dne 26. X. 1952) z uporabo čl. 6 (imenovani na navedeni tekmi ni igral) po čl. 13 DP NZJ s prepovedjo igranja za dobo dveh let. Kazen mu poteče 7. novembra 1954. Pri izreku kazni se je kot obtežilna okolnost upoštevalo, da je Širec Ivan udaril sodnika z nogo že po zaključeni tekmi kot gledalec, nadalje, ker se ni hotel odzvati prvemu pozivu na zaslišanje ter pri svojem prihodu po drugem pozivu na zaslišanje svojega prvotnega izostanka sploh ni opravičil.
Naročajte se na
..POLET"
Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Odgovorni urednik Igor Prešeren. — Uredništvo in uprava v Ljubljani Likozar jeva ul. — poštni predal št. 377. — Telefonske številke med tednom 21-385 in 23-009, ob nedeljah pa 22-384 do 88 in 21-558, 21-063 in 20-628. — Čekovni račun uprave št. 602-90331-0. — Celoletna naroč-naina znaša din 600, za I. polletje din 400, za II. polletje din 200.	—
c
Kdo bo Rifbollši SUKISII šiimin?

-.Sc nekaj dni imamo do konca leta, bliža se čas, ko bomo morali izbrati najboljšega .slovenskega športnika za leto 1952. Predlanskem je ta čast doletela Janeza Poldo, lani pa je romal »Poletovpokal iz Gorenjske v Celje v roke znanega atleta Igorja Zupančiča.
Uredništvo našega lista je letos sklenilo izbrati najboljšega športnika Slovenije nekoliko drugače kakor lani. Lansko leto so najboljšega športnika izbirali vsi simpatizerji in pristaši športa v Sloveniji. Ta način je sicer široko demokratičen, ima pa tudi mnogo pomanjkljivosti. Idealno bi sicer bilo, da bi najboljšega športnika volilo članstvo in simpatizerji. Toda istočasno bi morali zasiguraii čim večjo volilno udeležbo: (vsaj 80 ali 90 odstotkov). Praksa pa je pokazala, da je ta udeležba precej skromna. v nekaterih krajih skoraj minimalna. Če pri tem še upoštevamo, da nekateri volilci predlagajo za najboljšega športnika pod prizmo ozkega Iokalpatriotizma. zaverovanosti v eno samo panogo, ob pomanjkanju široke razgledanosti in objektivnosti, skozi prizmo klubaških tendenc itd. — potem vidimo, da tudi ta, na videz zelo demokratičen sistem, v rezultatih volitev ne pokaže kar najbolj objektivne slike.
V večini držav po svetu izbirajo najboljšega športnika .novinarji (ZDA, Nemčija, Švica, Avstralija, Velika Britanija, Švedska, Francija, Finska itd.). Ker je pri nas športnih novinarjev premalo, smo letos izbrali po najboljšem preudarku krog 100 ljudi, v katerega so vključeni vsi slovenski športni novinarji, predsedniki športnih organizacij, razen tega pa še najvidnejši športni delavci po društvih in zvezali, ki
V
imajo zadostno mero široke razgledanosti v športu, da lahko kot objektivni volivci sodelujejo pri izboru najbolšega slovenskega športnika.
Lani so se v zvezi z izborom pojavljala tudi vprašanja,' koga pravzaprav izbiramo: ali najboljšega športnika po vrednosti rezultatov, ali najbolj popularnega, najbolj vsestranskega itd. Na vsa ta vprašanja bi odgovorili tole: mnenja smo. da lahko izbiramo samo najboljšega slovenskega športnika, športnika v najglobljem pomenu besede, kakršnega terja naša socialistična skupnost. Mnenja smo, da mora biti v pridevniku > najboljši« zajeto vse: najboljši športnik torej ne vzgleden samo po svojih vrhunskih športnih' rezultatih in uspehih, ampak tudi po svojih etičnih in moralno-političnih vrlinah. Zato smo mnenja, da bo sleherni pravični volivec težko podelil ta častni naziv tistemu, ki bi s svojim vedenjem ali dejanji — bodisi na športnem polju, bodisi v ostalem življenju, doma, pri delu, ali v šoli — kakorkoli omadeževal, pa tudi če bi imel še tako sijajne rezultate.
In koga bomo izbrali? Morda mladega olimpijca Stanka Lorgerja? Ali pa Janka Steleta, 13. najboljšega vozača v smuku na olimpijskih igrali v Oslu? Ali pa nadarjeno spinterko Marijo Knezovo? Ali pa bomo izbrali...?
Ne, dovolj! To presega naše zmožnosti (nismo niti preroki, pa tudi prognoz nočemo dajati), pa tudi naše kompetence, saj bo najboljšega športnika izbralo 100 oseb. Zatorej potrpite še tri tedne, ko boste na zgornje vprašanje dobili zaželen odgovor.
V NAMIZNEM TENISU
Presenečenje v tekmovanfu
ZA DAVISOV POKAL
Medconsko srečanje v tekmovanju za Davisov pokal med Italijo lij Indijo, ki se je pričelo v četrtek v avstralskem mestu Bris-bane, je imelo senzacionalni začetek. Bilo je namreč malo teniških strokovnjakov, ki so smatrali, da bodo Indijci nudili tako močan odpor Italijanom in da hudo v trenutkih celo ogr ižali njihovo zmago.
Ze rezultat prvega dne — po ena rmaga za vsakega nasprotnika — je veliko presenečenje. Najprej je italijanski prvak Gardini premagal, toda ne brez truda, Indijca Kumarja v štirih nizih. Rezultat je več kakor ugoden za Kumarja, če upoštevamo, da ta talentirani zastopnik Indije v zadnjem mesecu sploh nit reniral. V drugi igri posameznikov je Sumant Misra dobesedno pregazil Rolanda Del Bella. Italijan se je boril dobro samo v prvih dveh nizih, dočim je bil Misra v tretjem popolen gospodar na igrišču. V igri parov sta Indijca dobila prva dva niza, in sicer tako prepričljivo, da se je zdelo, da bosta tudi končno zmagala brez posebnih naporov. Toda v tretjem in četrtem nizu se je slika na igrišču popolnoma spremenila. Cucelli in Marcelo Del Bello sta se popravila in dobila oba niza. V petem odločilnem nizu se je vodila ogorčena, vendar preveč lepa borba za vsako točko, ki pa sta jo nekoliko izkušenejša italijanska igralca končno rešila v svojo korist.
ITALIJA : INDIJA 5:2
Prvi dan: Gardini (Italija) : Kumar (Indija) 6:1, 5:7, 7:5, 6:2, Misra (Indija) : R. Del Bello (Italija) 7:5, 6:4, 6:1; drugi dan: M. Del Bello, Cucelli (Italija) : Kumar, Misra (Indija) 1:6, 1:6, 6:2, 6:2, 13:11;
Tretji dan: Gardini:Misia 8:6, 8:6," 1:6, 6:4, Kumar ; R. De Bello 6:2, 8:6, 4:6, 6:3.
V Heidelbergu je moška košarkarska reprezentanca Nemčije danes premagala reprezentanco Švice 43:41 (21:14).
ZMAGA V ATERPOLISTOV MLADOSTI
A a Dunaju je danes zagrebška Mladost v vaterpolu premagala dunajski Union 3:3 (2:2). Gole za Mladost sta dala Somodji 2 in Jezic.
Nogometna prvenstva evropskih držav
FRANCIJA — 16. kolo: Reims.-Stade Fran-Lens 2:0, Metz:Rennes 2:1, Le Ha vre: Nimes 1:1, Marseille:Roubaix 4:2, Racing:Sete 2:1, Montpellier:Nancy 0:1, EtiennerNice 2:1, —. LESTVICA: Lilič, Renims 23, Bordeaux 21, Marseille, Sta de, Francais 18 točk.
ANoLIJA — 21. kolo: Burneley :Arsenal 1:1, Cardiff City:Sunderland 4:1, Liverpool; Manchester United 1 : 2, Manchester City : Clilsea 4:0, Middlesbrough :Portsmouth 3:2, Newcastle United: Aston Villa 2:1, Preston North End : Derby County 3 : 0, Sheffield Wednesdey:Wolverhampto 2:3, S točke City t Blackpool 4:0, Tottenham Hotspur:Charlton
Zagreb. 14. dec. Po športnem zatišju, ki je zadnje čase vladalo v Zagrebu, se je glavno mesto Hrvaiske prebudilo. Včeraj in danes je bilo namreč prizorišče dveh državnih prvenstev — v namiznem te-nius in sabljanju.
VELIKO ZANIMANJE ZAGREBČANOV
I-etošnje državno prvenstvo je bilo sedmo po osvoboditvi in drugo, ki se je odigralo v Zagrebu. Zanimanje občinstva je bilo precej veliko. To najbolj dokazujejo vnete debate po zagrebških ulicah, pa tudi precej polna dvorana gledalcev. Največ pozornosti so vzbudili poleg »asov« — Dolinarja, Ilarangoza, Vogrinca in Gabriča — predvsem naši mlajši igralci Markovič, Harnerlic in drugi, katerih igra daje slutiti, da se bodo kmalu uvrstili med jugoslovansko elito. Na tekmovanju sodeluje skupno 128 igralcev, in sicer 32 članov I. razreda, 32 članov II. razreda, 52 mladincev in mladink in 32 članic.
OPATIJA SREDIŠČE MLADINSKEGA NAMIZNEGA TENISA
Mladi igralci Opatije so triuinfi-rali na turnirju. Osvojili so namreč ekipno prvenstvo mladincev in mla-clink, kar kaže, da bo Opatija kmalu J J^sen konkurent dosedanjemu sredi-šču hrvatskega namiznega tenisa — Zagrebu. Mladinci Opatije so v Atlethic 2:0, VVest Brpumwieh AIliion :	finalnem dvoboju premagali Spar-
Boltcm Wand ref s 0:t. — lestvica: Wol- taka iz Subotice z rezultatom 5:4 in verhampton 28, Siuirlerland 26, VVest Brom- tako osvojili državno prvenstvo za wich Albion 25 točk itd.	leto 1932,'kar smo tudi pričakovali.
ŠVICA — 12 k.olo: Bellinzona:Locarno l:4, Ekipa Projektorja iz Kranja je v Bern :Grenchen- 3:0, Čhaux de Fonds:Lausanne polfinalu podlegla Spartakll 2:5. V 3:1, Chiasso:Ziirich 3:1, Fribourg:Young Boys konkurenci mladink je Opatija v rano 3:1, Servette:Basel finalu premagala Grafičarja iz Za-
Bovs IS, Bellizona . 13 točk itd.	moštev® ie'bil J	Ženskih
moštev je bilo zopet najboljše mo-
Italija 13. kolo. Atalanta : Roma sy0 Spartaka iz Subotice, ki je 1:5, Bologna : Triestina 1:3, Lazio : gladko odpravilo. svoje nasprotnike, Internazionale 1:1, Milan : Como 4:2, med njimi Mladost, Opatijo in Pro-Palermo : No vara 2:1, Prom Patria : jektorja, vse s 3:0.
0:2, Grasšhoppers:Luga 3:3. — LESTVICA : Basel. Ser vet te 19, Voung
Juventus 3:3, Sampdonia : Fioren-
tina 4:0, Torino : Napoli 1:2, Udine- KAJ JE POKAZALO PRVENSTVO .....	—	POSAMEZNIKOV
Iz kola v kolo so odpadli vsi soutsiderji«, dokler se končno niso srečali najboljši. Zadnji štirje v vsaki disciplini igrajo namreč vsak z vsakim. Pri članih I. razreda so se po pričakovanjih uveljavili med prve šiiri Gabrič (Partizan), Vogrinc (Grafičar), Harangozo (Spartak) in Dolular (Mladost), medtem ko bodo v !)■• razredu odločali v naslovu prvaka Harnerlic (Opatija), Franic
se : Spal 2:0. — Lestvica: Inter 22, Juventus, Milan 19, Roma 18, Lakio 17 točk.
NAJBOJSI IGRALEC VELEZA KAZNOVAN
Uprava mostarskega Veleža je nedavno kaznovala svojega najboljšega igralca Sulejmana Redca s 3 meseci prepovedi igranja, zato ker je pljančeval in tako rušil disciplino itied nogometaši. Športniki Mostarja so ukrep uprave1 VeležA toplo pozdravili.
(Grafičar), Osmanagič (Opatija) i" Počkaj (Mladost). Med ženskami so se kvalificirale v finalne borbe Čovič (Spartak), Nikolič (Grafičar). Lfarmat (Spartak) in Vrzič (Železničar Bgd.). V finalnih igrali dvojic se bodo sestali:" moške dvojice: Rož« —Bajič (Spartak) : Vogrinc—Dolinar (Grafičar-Mladost); mešane dvojice'-Stevčič-Gabrič (Partizan) : Vrzič-Djordjevič (Žel. Bgd.) in Dolinar-Dolinar : Harmat-Roža (Spartak).
VELIK USPEH AHAČIČA
Ahačič je imel smolo v žrebu, ž® v prvem kolu je naletel na Gabriča — rezultat 2:3 za Gabriča pa pove. da renomirani državni reprezentant ni imel lahkega dela s talentiranim igralcem iz Kranja. Najboljša ilustracija bo kav Gabričeva izjava sama, ki jo je dal po igri našemu dopisniku: »Jedva sem pobijedio ovo-ga mladiča. Vrlo je brz i borben-Vjerujem, da če u kratko vrijeme, a uz veču rutina pretstavljati odličnog igrača.« Tudi državni reprezentant Dolinar, ki je tekmo z zanimanjem zasledoval, je dal izjavo, v kateri pravi, da bi bil Ahačič igralec »bez mane«, če bi imel bolj precizen udarec. Ker tekmovanje traja pozno V noč, rezultatov finalnih iger dp zaključka redakcije še nismo prejeli-Finalna igra moških dvojic II. razreda se je že odigrala. Prohaska in Počkaj (Mladost) sta s težavo premagala Podobnika in Kocjana (Amater L j.) s 3 :1. Plasma Ljubljančanov je nedvomno velik uspeli.
Mladinci še niso končali s tekmovanjem, medtem ko je že znana nova oziroma prva državna prvakinja mladink (letos so namreč prvič izvedli državno prvenstvo v konkurenci-mladink posamezno) — Niko-ličeva (Grafičar). ki je v finalni igri nadvladala Pjantiriido (Sloboda Zagreb) 2:0.
HLEB3 V FINALU
Četrtfinalne igre mladincev so dale naslednje rezultate: Markovič : Osmanagič 2:0, Hlebš (Projektor)
: Franič 2:1, Hudec : Rakovič 2:1 in Barlovič : Ko rosa 2:0.
ARGENTINA : PORTUGALSKA 3:1 (3:0) Lizbona, 14. dec. Prod 50.000 gledalci je dans nogometna reprezentanca Argentine v svoji zadnji tekmi na turneji po Evropi premagala Portugalsko 3:1 (3:0).
ZMAGI ČSR NA ŠVEDSKEM Stockholm, 14. dec. Reprezentanca ČSR v hokeju na ledu je predvčerajšnjim premagala švedsko 6:5 (2:2, 2:2, 2:1), danes pa 5:4 (.0:0, 3:2, 2:2).
i	PARTIZAN
j V Paoiji (Italija) moštvo Partiz.u i n Italiji igralo s odločeno 57:37.
PAVIA 37:37 je danes košarkarsko na svojem gostovanju v tamkajšnjim moštvom ne-
Skupščina Atletske zveze Slovenije je nakazala novo smer razvoja atletike
ATLETIKO v IoMa, P&hti&ana £n 'J.&či
Ljubljana, 14. decembra. Danes je slej je bilo sodelovanja š »Partiza- športa sploh. Nekateri so ostro »rabila v Ljubljani izredna letna skup- nom« v praksi bolj malo. Zato bo jali trditve tov. Trčka, ki iili° je šščina Atletske zveze Slovenije. Re- AZS skušala s konkretnimi predlogi objavil v »Ljudski pravici«, češ »da ferat o delu v letu 1932 je podal izboljšati to sodelovanje. Na vsako šport ni telesna vzgoja« in da »šport predsednik tov. Premelč Bogo. V od- tekmovanje bo vabila telovadna nima s telesno vzgojo v socialistič-ličnein referatu je ugotovil pred- društva, poseben član novega Izvrš- ni državi prav nič skupnega« ter da vsem. da atletika letos ni bistveno nega odbora bo skrbel izključno za da gredo poti »Partizana 7 in šport-napredovala, zlasti zato, ker nima povezavo s »Partizanom«, tehnična n ih organizacij daleč vsaksebi Do-dovolj široke osnove. 11 atletskih komisija bo nudila konkretno -stro- kler bo pri vodstvu »Partizana« tak organizacij in okoli 800 atletov je kovno pomoč telovadnim društvom, odnos do športa, ne bo mogoče spra-za Slovenijo gotovo mnogo premalo, centri atletske zveze v večjih krajih viti sodelovanja med »Partizanom-Tov. Premelč je lepo orisal položaj, pa bodo tesno sodelovali z okrožni- in športnim organzacijami z mrtve ki bi ga po svojih vrednotah morala mi oziroma okrajnimi odbori »Par- ‘ v’ imeti atletika v okviru splošne te- tizan«. Zaradi te »preusmeritve«' na lesne vzgoje na vseli področjih (šole, množično atletiko bo AZS reorga-partizanska društva, JLA). Po pred- nizirala svoj sestav. Doslej je bila Bednikovih besedah bo torej, prva zveza bolj ali manj, administrativni naloga AZS v bodočem letu z vsemi organ atletskih klubov, sedaj pa bo silami razvijati atletiko povsod, kjer težišče svojega dela prenesla na bo to le mogoče. AZS ne bo stre- teh n i č n o*- s t roko v n i sektor. AZS boi
AMATER in SLOGA se bosta združila
točke.
V ^nadaljevanju svojega dela je sprejela skupščina tudi koledar atletskih prireditev za leto 1953. Najvažnejše prireditve v prihodnjem letu so naslednje:
^29. marca: prvenstvo Slovenije v krosu v Kamniku, 5. aprila: prvenstvo Jugoslavije v krosu, 1. maja: partizanski marš v Ti-
mela za tem. da bi ustanavljala priredila več tečajev in seminarjev tovil* tJžieah, ?L maja: I. kolo zvezne lige,
--*1- .... ’	A-------* - --- *	1 '	M’ junija: prvenstvo Slovenije v mnogoboju
in maratonu v Ljubljani, 21. junija: II. kolo zvezne lige, 5. julij: prvenstvo Jugoslavije v mnogoboju in maratonu, 9. avgust: republiško prvenstvo posameznikov v Mariboru, 15. do 25. avgust: mednarodna tekmovanja v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, 50. avgust: državno prvenstvo posameznikov, 15.
čimveč osnovnih atletskih -organiza- za atletske trenerje in inštruktorje, cij,ampak bo po svojih močeh sku- ker, je pomanjkanje istih glavna šala pomagati dvigati atletiko zlasti ovira za večjo razširitev atletike.
v šolali in društvih »Partizan«. Do-
V štirih mesecih svojega obstoja je društvo »Amater« imelo že nekaj uspehov, čeprav je moralo premagati precej začetnih težav. *7ajuspešnejše je zaenkra Namiznoteniška sekcija. Zadnji rezultat dvoboja z »Železničarjem« iz Ljubljane, ki se je končal z 10:0 v korist »Amaterja« pomeni brez dvoma lep uspeh. S člani in ekipo iste sekcije nastopa društvo sedaj na državnem prvenstvu v Zagrebu. Sekcija šteje že okoli 70 aktivnih igralcev, ki hodijo redno na treninge in so tudi že tekmovali v klubskem prvenstvu. Vidnejši so tudi že rezultati dela v nogometni sekciji. Prvo moštvo je z uspehom tekmovalo v n. razredu ljubljanske pod-zyeze ter med drugim tudi F6digralo trening tekmi z rutiniranimi nasprotniki ŠD Odreda B (1:1) in Grafičarja (0:0). O uspehih ostalih panog (smučanje, kegljanje in odbojka) še ni mogoče govoriti, ker so te sekcije šele v razvoju ter se bhvijo s problemom prostorov, ki je eden od osnovnih pogojev za uspešen razvoj teh športnih panog.
Najtežje vprašanje za društvo je predstavljalo ureditev nogometnega igrišča. Upravni odbor »Amaterja« je napravil vse potrebne korake, da si pridobi ta nadvse potrebni objekt, ki mu je bil tudi zagotovljen z obljubami po nekaterih funkcionarjih Zveze športov LRS. Vendar je »Amater« vkljub vsem tem
obljubam ostal doslej brez igrišča. Ze obljubljeno igrišče so dali na razpolago Odredu, ki ima tako kar tri igrišča.
ŠD Amater je bil tako prisiljen poiskati nove možnosti za pridobitev igrišča ter je našel rešitev v tem, da se
lepo igrišče za klavnico, ki je zahtevalo veliko truda in požrtvovalnosti od članov tega društva. Zaradi objektivnih težav je pa nadaljnje delo pri izpopolnjevanju športnih objektov na tem igrišču bilo otežkočeno ter se bo pod novimi pogoji, ki nastajajo ob združitvi obeh društev, veliko lažje odvijalo. Upravi obeh društev sta imeli že več skupnih sestankov, kjer je prišlo do popolnega sporazuma glede vseh nastajajočih problemov ob združitvi. Sklenjeno je bilo, da bo izredni občni zbor obeh društev 19. decembra 1952 ob 19. uri v dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti.
Uspeli osnovnih atletskih organizacij je pogosto odvisen od posameznih »zvezdkaterim zato »na veliko« spregledujemo njih napake in „	.. ,______ .......... , ...
S tem Škodljivo vplivamo na ostalo september: mladinsko prvenstvo Slovenije v Članstvo. S tako prakso bomo enkrat Celju, 20. september: finale zvezne lige, 20. za vselej prenehali, pa čeprav bi s<,ptember: mladinsko prvenstvo Jugoslavije, • zato ponekod sledil trenuten padec 27' sePtember: Jugoslavija : Avstrija mladi n -kvalitete. V društvih je treba stre- ke, 2? september: Dsodavija 5 Grčija rala-meti za zdravo konkurenco in na ta
venije v orientacijskem teku v Škofji Loki, 29. november: Tek republike v Ljubljani.
—	v u« način dvigati kvaliteto. Koledar
združi s ŠD Slogo, sloga sl je uredila atletsKih prireditev v bodoče ne bo
več zapostavljal nekoliko slabših tekmovalcev, zlasti pa mladine. Tov.
Premelč se je dotaknil tudi še povezave S srednješolskimi profesorji predsednikom in sekretarjem Naprudnik Zoni pa nekaterih uspehov slovenske ra nom.	M Rožman
atletike letos.
Po finančnem poročilu so delegati izvolili nov Izvršni odbor AZS. Delo Zveze bo v letu 1955 vodil sekretariat s tov. PrcmelČcm kot
Dr. Kurelič je pozdravil skupščino v imenu Atleltske zveze Jugoslavije m podal več konkretnih predlogov za razširitev atletike. Veliko bo k nadaljnjemu širjenju atletike pripomogel zlasti nov sistem tekmovanja, ki bo omogočil tudi vsaki naj-Prepričani smo, da bo novo društvo v manjši telesnovzgojni enoti tek in o-popolnem soglasju med aktivnimi člani vati v moštvenem tekmovanju s sebi in upravo doseglo v bodoče lepe uspehe enakimi enotami. Dr. Dougan in dr. in da bo zaktiviziralo predvsem mla- Sef sta v imenu odbora za telesno
rriJsr.rs:	*•!*«•
ostajal. Zato pozivamo, da se mladina iz v U I13 njem noti poti 5 sO podporo. Poljan ter prijatelji in simpatizerji obeh V("c OlSkutantov pa je ostro grajalo društev občnega zbora polnoštevilno ude- odnos nekaterih vodilnih funkcio-ležiJo.	b. i. narjev »Partizana «do atletike in
SmuMršil
Smuško okovje, stremena, robnike itd. vara strokovno montira montažna delavnica
podjetj-a Planica - šport:
Ljubljana, Likozar jeva ulica 10 (poleg začetne trolejbusne postaje).
'Po želji imamo na razpolago ves potrebni pribor po brezkonktirenčnih cenah.
Vso montažo in popravila zlomljenih konic popravljamo solidno, strokovno in po zmernih cenah!
Šahovski šaapionat
FLRJ
SE VEDNO FUDERER
IN TRIFUNOVIČ KANDIDATA ZA PRVAKA
Beograd, 14. dec. Dva kola pred koncem VIII. šahovskega šampionata za prvenstvo Jugoslavije sta še vedno v vodstvu mladi Fuderer in rutinirani dr. Trifunovič, tako da bo verjetno šele zadnje kolo odločilo, kdo bo prvak, ali pa bosta morala oba mednarodna mojstra igrati match, ki bo odločil o naslovu novega šahovskega prvaka.
XVII. kolo je dalo naslednje rezultate: Puc:Nedeljkovič 0:1, Djura-ševič : Trajkovič remi, Bogdanovič • Božič remi, Udovčič:Trifunovie remi, Gligorič : Fuderer remi, Matanovič I Ivkov remi, Krivec : Andric remi, D ja ja : Pirc prekinjeno, Milič Kržišnik 1:0, Vukovič : Rabar 0:L
Stanje po XVII. kolu je naslednje
Fuderer, Trifunovič 12, Milič 11 i« pol, Udovčič, Gligorič 10 in pol, Pir® 9 in pol (1), Matanovič 9, Andrič, Ivkov, Trajkovič, Nedeljkovič 8 in pol, Puc, Rabar 8, Božič, Vukovič 7, Bogdanovič 6 in pol, D ja ja 5 in Pol (1), Krivec 5 in Kržišnik 4 in pol točke.
Lep uspeh jesen skih kegljačev
Maribor, 14. decembra. Na dvo-steznem kegljišču KK Šlander v Mariboru je bilo včeraz in danes moštveno kvalifikacijsko tekmovanje kegljačev za vstop v republiško ligo 1933. Tekmovali so v mednarodnem slogu, 200 lučajev, mešano. Ob veliki udeležbi gledalcev so nastopila moštva Odreda,, Ilirije. Gregorčiča.' Rudarja in domačega Šlandra. Borbe med posameznmi moštvi so bile zanimive. Predvsem so pokazali nekateri kegljači precejšnjo zanesljivost pri podiranju kegljev v polno in so dosegli precej devetk. medtem ko pri čiščenju niso bili tako zanesljivi: .Najboljši uspeli so dosegli Jeseničani z zasluženo osvojenim
UTI » lil m -'-rr,ty» Jin tri rt 1 »-X - , i,.t»—	■
A' - ’	1 11 * ’ 1 1 ’ / 1 11 j j z vi 1 uul I 1 | 1 « . i ; 1	|v—
movalca Kelih s 783 in Kosci s "77 keglji sta bila med vsemi naiholiša. Pr3T?5.°. sodelovanja v bodoči re-
pubbski lig, so »1 priborili Gregor-
cic. Odred ,n Ilirija. Končni vezmi-idu. 1. Gregorčič 4510 2. Odred 44"~ 3- žirija 4214. +. Šlander 4202 in j. Rudar 3964 kegljev.
Kegljači bodo gostovali na Dunaju
Kegljaška reprezentanca Jugoslavije bo v januarju nastopila na Dunaju v dvoboju z avstrijsko reprezentanco in tako vrnila obisk avstrijskim kegljačem.