mostnina plačana v gotovini.
Leto XVIIL, št. 266
Llnbllana. nedelja 14» novembra 1937
UpravniStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 0 — Telefon 8t 8122, 812% 3124, 3125, 8126. tnseratnj oddelek: Ljubljana, Belen-burgova ni 6 — TeL 8392, 8492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova OL St, 2
Telefon St 190. Računi prt pošt. ček. zavodih: Ljub-ijana St 11.842, Praga čisto 78.180, Wien St 105 24L
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka, Naročnina znaSa mesečno Din 25.—> Za Inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St 7, telefon St 2440, Celje, Strqssmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Pravi sporazum
Ni dvoma, da so zgrešene metode mnogo škodovale jugoslovenski državni in nacionalni ideologiji. Toda nobena pogreška, pa naj bi bila še tako težka, ne more ovreči resnice in nobeno razočaranje ubiti vere v dejstvo, da se bo naš narod rešil iz sedanjih težkih preizkušenj notranjih sporov, iz nevarnosti gospodarsko-socialne (krize in iz me-teža mednarodnih sporov samo s silo svojega edinstva. To spoznanje ni upravičeno samo s stališča naše narodne ce-lokupnosti, nego skoraj še bolj s stališča posebnih interesov sestavnih delov našega naroda, pa naj bo srbski, hrvatski ali slovenski. Kdor misli, da bi si mogli Slovenci ali Hrvati ohraniti svojo neodvisnost brez najtesnejše skupnosti z ostalimi brati po krvi, ta se najtežje vara.
V tem spoznanju leži tvorna moč na-§ega narodnega edinstva. Globoko prepričani, da smo eno po krvi, moramo občutiti narodno edinstvo kot neporuš-no medsebojno povezanost Slovencev, Hrvatov in Srbov in odvisnost drugih od drugih. To znači, da so velika prosvetna. gospodarska in socialna vprašanja slehernega od njih vprašanja vsega našega naroda. Zavedamo se pri tem, da so politična in kulturna tradicija, geopolitični položaj poedinih delov naroda, kakor tudi različni razvoj gospodarskih in socialnih prilik ustvarili v preteklosti razlike v nazorih, mišljenju, kulturnih pogledih in tudi v jeziku in mentaliteti, razlike, ki jih ni mogoče zabrisati z nobenimi zakonskimi ali administrativnimi ukrepi. Baš nasprotno, te razlike tvorijo v mnogočem dragocene sestavine naše nacionalne strukture. Nihče torej ne sme biti nasprotnik razvijanja kulturnih in drugih dragocenih posebnosti niti pri Slovencih, niti pri Hrvatih, niti pri Srbih. Biti pa moramo sovražniki tistega stremljenja, ki uporablja vse svoie moči za povečevanje obstoječih razlik, boreč se tako proti naravnemu zbliževanju naroda in sistematično ustvarjajoč nove razlike.
Z vso odločnostjo je treba pobijati zablodo, da pomeni državno edinstvo v praksi državni centralizem. Centralizem se je pokazal v našem državnem življenju kot metoda, po kateri se naš narod ne more upravljati. Njegove po-greške so kompromitirale unitaristično misel. Naš narod si more ohraniti svojo samostojnost in s tem osigurati svoj socialni razvoj samo s pomočjo države, ki se napram zunanjemu svetu predstavlja kot celota z eno politiko napram drugim državam, z enotno obrambno močjo in končno kot čvrsta gospodarska edinica. Tudi v našem notranjem državnem življenju gotovih panog ni mogoče voditi drugače kakor enotno, če želimo brez najtežjih spopadov in katastrof izgraditi naše narodno življenje in zagotoviti v državi pravično ravnotežje med posamznimi deli naroda in posameznimi njegovimi socialnimi in gospodarskimi stanovi. Iz vsega tega nujno izhaja potreba enotnega pravnega sistema, ki nudi potrebne pogoje za razvoj gospodarsko socialnih odnošajev in daje okvir za izgraditev naše nacionalno kulturne strukture. To znači enotno zakonodaj-stvo za osnovne pojave našega narodnega življenja in enotno vodstvo glavnih panog naše nacionalne politike. Na drugi strani pa je nebroj vprašanj, ki nimajo izrazitega splošno narodnega in splošno državnega značaja. Te zadeve se dajo gotovo mnogo bolje reševati z ozirom na posebne prilike v posameznih delih države. Tu je treba otvoriti široko polje pokrajinski zakonodaji, ki lahko v polni meri vpošteva ne samo materialne interese svojega področja, nego tudi politične, nacionalne in moralne tradicije svoje sredine.
Centralizem ima svojo glavno oporo v izvršni oblasti. Tu je radikalna reforma neobhodna. Centralna državna uprava se mora omejiti samo na one funkcije, ki se ne dajo drugače kakor enotno upravljati. Vse druge se morajo prenesti na pokrajino, na banovino. Lahko pa se ustvarijo primerna jamstva, da z dalekosežno upravno in finančno samostojnostjo pokrajin država in narodna skupnost ne utrpi škode in da se ne izzovejo neenakosti, ki bi mogle zavirati normalni razvoj gospodarskih, prosvetnih in socialnih odnošajev med posameznimi deli države in naroda.
Centralistični sistem daje tudi na gospodarskem polju slabe in škodljive rezultate. Predvsem se premalo ozira na različnosti gospodarske in socialne strukture našega naroda. V organizaciji in delu Privilegirane agrarne banke, Državne hipotekarne banke, a tudi Poštne hranilnice so n. pr. težke napake. Posamezni kraji naše države občutijo, da se njihovi prihranki in denarne rezerve zbirajo v veliki meri v teh državnih denarnih zavodih, da pa se iz njih ne vračajo več v dovoljni meri za povzdigo gospodarske delavnosti v teh krajih. Načelo zdrave dekon-centracije državnih gospodarskih ustanov se tako postavlja samo po sebi. Sem spada tudi vprašanje primernega vpliva
OBSODBA JAPONSKE V BRUSLJU
Zedinjene države, Velika Britanija in Francija upajo, da bo japonska vlada še enkrat proučila svoj sklep o bojkotiranju konference
Bruselj, 13. nov. w. Po otvoritvi današnje dopoldanske seje pacifiške konference je bil prečitan japonski odgovor, nakar je kitajski delegat Welington Koo naslovil energičen apel na konferenco, naj bi se ustavile dobave Japonski.
Ameriški delegat Norman Daviš je poudaril, da je edini temelj za trajno in pravilno ureditev japonsko-kitajskega spora spoštovanje pogodb in izpolnitev dane besede. Ce zmaga pojmovanje, da se spremembe lahko nasilno izvrše, bomo doživeli mednarodno anarhijo. S stališča svojih lastnih gmotnih koristi, s stališča svetovnega miru, napredka in dobre volje med narodi, bi morala Japonska sodelovati pri našem delu. Upajmo torej, da bo še mogla najti način, da to s tori.
Angleški zunanji minister Eden je izjavil, da bi angleška vlada iskreno pozdravila japonsko sodelovanje in da bi bila srečna, če bi čula izjavo Japonske o njenem stališču. Taka izmenjava misli bi bila tudi najbolj primerna, ker jo določa pakt devetih in ker predstavlja sredstvo, da bi se dosegel sporazum na Daljnem vzhodu. Angleška vlada je slej ko prej mnenja, da se mora v interesu obeh držav, ki sta v ne-
napovedani vojni, najti primerna rešitev. Globoko je prepričana, da more priti do iskrenih in pozitivnih odnošajev samo na podlagi splošnega priznanja in izvajanja mednarodnih pogodb.
Francoski zunanji minister Delbos je poudarjal, da je Francija za mir, po načelih, ki so podlaga civilizacije. Ta načela so spoštovanje podpisanih pogodb in zvestoba dani besedi. Nove razmere je treba prilagoditi k neizpren enljivim besedilom po miroljubnem sodelovanju prizadetih narodov, ne pa z nasiljem. Svoj govor je končal z ugotovitvijo, da ne more nobena akcija, ki se opira na nasilje, urediti razmerja med dvema državama zadovoljivo. Trajen mir na Daljnem vzhodu in svetovni mir sploh sta tesno navezana na spoštovanje mednarodnega prava.
Italijanski delegat je izjavi, da se strinja z raznimi, danes izraženimi načeli, zlasti s potrebo, da se očuva odnosno vzpostavi mir.
Ruski delegat je izjavil, da bo Rusija ugodno sprejela vsako rešitev, ki bi vsebovala pravično in miroljubno ureditev na Daljnem vzhodu.
Delegati Amerike, Velike Britanije in
Nova zarota proti Stalinu
Pristaši ustreljenega maršala Tuhačevskega so nameravali v Kremlju izvršiti pokoli, umoriti Stalina in vse
njegove pomočnike
Varšava, 13. nov. o. Po zanesljivih vesteh, ki so v teku noči prispele iz Moskve, so prišli tam na sled novi nevarni zaroti proti Stalinu in ostalim sovjetskim oblastnikom. Zarotniki so nameravali s pomočjo vojaške straže, ki čuva Kremelj, izvršiti pokoli ter ubiti Stalina in vse njegove pomočnika. Na čelu zarote so izključno oficirji rdeče vojske, pristaši ustreljenega maršala Tuhačevskega, ki so se hoteli na ta način maščevati za njegovo smrt. V zaroto je zapletenih 70 oficirjev, med njimi več takih, ki so veljali za najbolj zanesljive. Poveljnik obrambe Kremlja je takoj pozval več polkov kozakov, ki jim je sedaj poverjeno čuvanje ošabne varnosti Stalina in ostalih sovjetskih voditeljev. Kontrola v Kremlju je poostrena do skrajnosti. V6e okoliške ulice so zaprte in povsod so močne straže kozakov-
Poleg te zarote so odkrili tudi tajno organizacijo. ki s pomočjo letakov in sličnih propagandnih sredstev ščuva delavstvo proti sedanjemu sovjetskemu režimu. V pretekli noči so bili v vseh tovarnah v Moskvi ter bližnji in daljni okolici razširjeni letaki, ki naglašajo, da je bilo delavstvo ogoljufano, ker je dobilo namesto diktature proletarijata diktaturo komunistične stranke, ki pa ni delavska stranka, marveč le skupina ljudi, ki žive na račun delavskih žuljev. Delavstvo se v letakih poziva, naj se upre sedanjim oblastnikom, ki so daleč od tega, da bi bili predstavniki delavstva.
Delavstvu se nasvetu je, naj povsod izvaja sabotažo, ker bo samo na ta način mogoče zrušiti Stalina in sedanje oblastnike. GPU vodi vsestransko preiskavo, vendar pa doslej organizatorjev te propagande niso mogli izslediti.
Iz Odese poročajo, da je v tamošnjem zaporu umrl katoliški nadškof Prosen, ki je bil pred dvema letoma obsojen zaradi vohunstva.
Po vsej Rusiji se opaža nov val terorja in so aretacije na dnevnem redu. Zapori so polni kandidatov za vešala.
Trije sovjetski poslaniki aretirani V Moskvi
Pariz, 13. nov. o. Po poročilih iz Moskve, so bili aretirani dosedanji sovjetski poslaniki v Berlinu. Ankari in Varšavi, ki so bili pozvani v Moskvo na poročanje. Vzrok njihove aretacije ni znan.
Rusija bo izgnala Italijane
Berlin, 13. novembra, b. »Angriff« poroča iz Moskve ,da bodo na osnovi neke odredbe komisarja za javno varnost Je-žova do 15. t m. izgnani iz Rusije vsa italijanski državljani, zlasti iz Ukrajine, kjer jih je samo v Odesi te dni zaprtih 80. V poučenih progih tolmačijo to kot prvi ruski odgovor na italijanski pristop k protikomunistični pogodbi.
Negrfn odpotoval v London
Baje hoče pridobiti angleško vlado za posredovanje
pri generalu Francu
London, 13. nov. o. Po poročilih iz Va-lencije je predsednik španske republikanske vlade Negrin odpotoval v London. Namen njegovega potovanja ni znan, po poročilih iz Perpignana pa je ruski poslanik pri valencijski vladi izjavil, da sovjetska vlada ne bo dopustila nikakih pogajanj va-lencijske vlade z generalom Francom. Kljub temu se vzdržujejo vesti, da bo va-lencijska vlada s posredovanjem Anglije skušala skleniti premirje z generalom Francom. »Star« poroča, da so se o tem vršili že važni razgovori, pri katerih je igrala angleška vlada zelo važno vlogo. Zaradi nameravane sklenitve premirja je prišlo do hudih nesoglasij v Negrinovi vla-
posameznih pokrajin na kreditno politiko Narodne banke.
Seveda se problem decentralizacije ne da rešiti brez primerne rešitve finančnega vprašanja. Pokrajine, ki ne bi mogle računati z zajamčenimi in gotovimi finančnimi sredstvi, naj imajo „še tako širok delokrog — izpolnjevati ga ne bodo mogle. Postavlja se vprašanje finančne samostojnosti banovine, ki se da pametno povedati z načelom medsebojne pomoči. Težko je reči, katera rešitev tega vprašanja bi naj bila najprimernejša. Treba pa jo bo najti in sicer v obliki in na temeljih, ki jih bo narod priznal kot pravične.
Vprašanje naše notranje preureditve pa še ni postavljeno na zdravo in realno osnovo, ako jugoslovenska ideja ne pride do polnega izraza tudi v samem vodstvu države. Srbi, Hrvati in Slovenci morajo postati tudi praktično enakopravni nositelji državne oblasti. To praktično pomeni, da se državna politika ne sme in ne more več voditi pod preponderantnim vplivom enega ali drugega dela našega naroda. V vseh panogah našega državnega življenja morajo biti končni sklepi vendarle rezultat praktičnega sodelovanja in izraz skupne sporazumne volje tako Srbov, kakor Hrvatov in Slovencev.
di. Smatrajo za zelo verjetno, da bo Negrin podal ostavko, nakar bo sestavil novo vlado sedanji vojni minister Prieto, ki bo takoj nato sklenil premirje.
Iz republikanskega tabora
Madrid, 13. nov. AA. Blizu gorskega sedla Leona je republikansko topništvo z velikim uspehom obstreljevalo utrjene postojanke Francovih čet. Po intenzivnem, tri ure trajajočem bombardiranju so republikanci popolnoma razdejali sovražnikove postojanke. Ugotovili so, da je nasprotnik imel velike izgube. V okolici Huesce de la Reine je republikansko topništvo oviralo zbiranje manjših sovražnih oddelkov in uspešno obstreljevalo municij-ske kolone. Tudi v madridski vseučiliški naselbini so bili topniški boji. Vrhovno poveljstvo je izdalo poročilo, ki pravi, da je novačenje obveznikov letnika 1907, ki bi se imelo izvršiti te dni, odloženo na pozneje.
Bombardiranje Pamplone
Saragossa, 13. novembra, b. Kakor je bilo tu uradno sporočeno, je včeraj 10 letal iz Barcelone bombardiralo mesto Pam-plono. Bombe so zadele nekatera javna poslopja, med njimi tudi poslopje zastopstva pokrajinskega sveta, število smrtnih žrtev je veliko. V vojaških krogih trde, da so letala priletela preko francoskega ozemlja, ker bi sicer ne mogla doseči Pamplone, ki leži dobrih 130 km za aragonskim bojiščem, ne da bd imela na poletu opravka s Francoviimi protiletalskimi topovi, ki so razvrščeni v vsem zaledju aragonskega bojišča.
Obnova ameriškega
konzulata v Bilbau
Hendaye, 13. nov. AA. Po zgledu angleške vlade je šolaj tudi vlada Zedinjenih držav imenovala svoj konzulat v Bilbau. Konzulat so zaprli že v juliju 1936. Prvi tajnik ameriškega veleposlaništva Chip-mann je določen za začasnega konzula e posebnimi pooblastili, da lahko vzdržuje tudi diplomatske zveze z vlado v Burgosu in z nacionalističnim vrhovnim poveljstvom v Salamanci. Sklep američke vlade je bil zelo ugodno ejprejet v vsej nacionalistični Španiji,
Francije so predložili končno Izjavo, ki popolnoma odklanja japonsko tezo glede kitajsko-japonskega spora. Izjava pravi med drugim:
Ako M bilo sprejeto japonsko mnenje, bi dovedlo do splošne anarhije. Omenjene države se strinjajo, da bi direktna pogajanja med obema vojujočima se državama podaljšala vojno za nedogleden čas, ker je jasen cilj Japonske, da uniči voljo in odporno silo Kitajske. Zato upajo, da bo Japonska še enkrat proučila svoj sklep, da ne sodeluje na konferenci. Ako bi vztrajala pri svoji odklonitvi, bodo morale Amerika, Anglija in Francija proučiti, kakšno stališče bodo zavzele, če zahteva eden izmed podpisnikov ukinitev določb pakta devetih, Id jih ostali podpisniki smatrajo za obvezne.
Konferenca je bila nato odgodena do 16.30.
Hitlerjevi pogoji za posredovanje
London, 13. nov. o. »Daily Herald« objavlja pogoje, pod katerimi bi bil Hitler pripravljen posredovati v japonsko-ki taj-
skem spora. O njSi Je bil otoveSčen tudi maršal Cangkajšek, ki je v načelu nanje že pristal. Hitler zahteva:
L Kitajska mora uvideti, da po dosedanjem porazu kitajskih čet ni misliti na kitajsko zmago.
2.	Kitajska mora vedeti, da Je brezupna nada v pomoč bruseljske konference.
3.	Kitajska ne sme pozabiti, da bodo, če odkloni mirovna pogajanja, takoj odpoklicani nemški in italijanski vojaški inštruktorji, ki predstavljajo hrbtenico kitajske vojske.
4.	Kitajska mora uvideti, da pomeni nadaljevanje vojne z Japonsko Le krepitev komunističnega vpliva na Kitajskem.
5.	Hitler zagotavlja, da bo dosegel za Kitajsko mnogo boljše pogoje, kakor pa bi jdh mogla dobiti Kitajska sama pri. morelbiitnih neposrednih pogajanjih z Japonsko.
Italija ne bo odgovorila na ruski protest
Rim, 13. novembra, b. V pristojnem ministrstvu potrjujejo, da italijanska, vlada ne namerava odgovoriti na rusko protestno demaršo zaradi podpisa trojnega pro-tikomunističnega pakta. Morebitna odpoved iitalijansko-sovjeteke pogodbe lz leta 1933 je svobodno prepuščena sovjetski vladi.
Kitajski umik pri šangha ju
Fronta se raztega 60 milj zapadno od Šanghaja, kjer je
zopet zavladal mir
Sanghaj, 21. nov. o. Dopoldne so se kitajske čete še nadalje umaknile, tako da je sedaj fronta 60 km zapadno od šang-haja. V Sanghaju samem vlada mir. Veliko pozornost je zbudilo dejstvo, da je vrhovni poveljnik japonskih čet prepovedal obnovo obratovanja inozemskih, predvsem evropskih tvrdk na področju severno od reke Sučov. Japonski trgovci so nasprotno že v celoti obnovili in še povečali svoje obratovanje.
Jeiponsko letalstvo razvija živahno akcijo in skoraj neprestano bombardira umikajoče se kitajske čete, pa tudi kitajsko zaledje, da bi demoralizAralo kitajsko vojsko in jo prisililo k nadaljnjemu umiku. Kitajska fronta se te zvija sedaj vzdolž železniške proge proti Nankingu, kjer bodo skušali Kitajci ustaviti prodiranje Japoncev proti Nankingu.
Pooblaščeni zastopnik japonskega vojaštva je izjavil poročevalcem listov, da so japonske čete davi ob 9. vkorakale v Kja-ting in da so bile o",- 10. gotove z okupacijo. Kitajski odpor je bil zelo slab. Japonski oddelki, ki so prodrli iz Sukijsn-ga, so zavzeli Tjenfuan, prvo postajo zahodno od Antinga, na železniški progi Šanghaj-Nanking.
Žrtve v francoski koncesiji
Pariz, 13. nov. AA. Zunanje ministrstvo objavlja: Pri bojih dne 12. novembra je bilo v francoski koncesiji v šamghaju ubitih 16 ljudi, med njimi dopisnik angleškega lista »Daily Telegraph«, neki kitajski detektiv in 14 kitajskih civilistov. Ranjenih je bilo 21 ljudi, samih Kitajcev razen
Francoza Laurencea, dopisnika lista »Pa* ris Soir«, ki je lažje ranjen v obraz. V francoskem vojaškem oddelku ni bilo žrtev.
Zaplenjen angleški parnik
Hongkong, 13. novembra, o. Japonske vojne ladje so zaplenile angleški tovorni parnik »Kaving«, ki je bil na potu h Saigo-na v Hongkong.
Mikado pravi, da je mir še zelo daleč • • •
Tokio, 13. novembra, b. V neki brzojavki, s katero opogumlja japonsko armado na severnem Kitajskem za nadaljnje boje, poudarja japonski cesar povsem odkrito, da je trajen mir na Daljnem vzhodu še zelo daleč.
Kitajski minister za propagando v Rimu
Rim, 13. nov. o. Danes je prispel semkaj z letalom kitajski propagandni minister Canghungpao. ki bo ostal več dni v Rimu, nakar bo odpotoval v Berlin.
Protiangleška propaganda na Japonskem
Tokio, 13. nov. o. Skupina narodnih poslancev pod vodstvom bivšega ministra Jaimamota organizira veliko demonstrativno zborovanje, na katerem bodo protestirali proti postopam.ju Anglije v ki tajsko-japonskem sporu in zahtevali prekinitev diplomatskih odnošsgev.
Po prevratu v Braziliji
Rio de Janeiro. 13. nov. AA. Vojno ministrstvo je objavi'o, da so vsi zadnji dogodki potekli brez poseganja oborožene sile. Vojska je samo ščitila red in mir. Zasluga političnih oblasti je. da se je sprememba režima, ki jo je želel ves narod, izvršila v popolnem redu in miru.
Uradni list objavlja, da bo mandat predsednika Vargasa trajal po novi ustavi 6 let, računajoč od 10. novembra 1937.
Odpor proti diktaturi
Pariz, 13. nov. o. »Daily Herald« poroča iz Montevidea, da se pojav'ja vedno večji odpor proti fašističnemu režimu v Braziliji. Glavni pokret vodi osebni nasprotnik predsednika brazilske republike bivši minister Olivero. Tudi guverner Pernambuca, Galvacanti, organizira akcijo za odstrani-
| tev Vargasa m njegovega režima. Revolucionarni značaj ima tudi pokret »zelenih srajc«, ki je prav tako nezadovoljen s fašistično ureditvijo države.
Moratorij za zunanje dolgove
Newyork, 13. nov. A A. Tukajšnji »Journal of Commerce« piše o moratoriju, ki ga zahteva Brazilija za zunanje dolgove, da mora ta sklep tem bolj presenetiti mednarodni kupčijski svet, ker je vlada šele pred kratkim s svojo uradno enunciacijo povabila tuji kapital k čim živahnejšemu izkoriščanju brazilskih naravnih zakladov. Najnovejši klirinški dogovor med Brazilijo in Nemčijo nasprotuje določilom ame-risko-brazilske trgovinske pogodbe.
Vladna kriza v Rumuniji
Bukarešta, 13. nov. w. Po svoji avdienei pri kralju, na kateri je dobil mandat za sestavo vlade, je Mihalake izjavil, da je dobil nalog, naj si zagotovi tudi sodelovanje Vajde Voevoda v vladi. Vodstvo Mihala-kove stranke se je takoj sestalo, da se posvetuje o tem pogojnem mandatu.
Eden izmed voditeljev kmečke stranke G usti, ki je načelnik rumunskega paviljona na razstavi v Parizu, je snoči dopotoval z letalom v Bukarešto. Gustiju bodo naj-brže poverili važen resor v novi vladi.
Kralj Boris pri Lebrunu
Pariz, 13. nov. AA. Bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana sta snoči prispela v Pariz. Danes jima je predsednik republike Lebrun priredil obed. pred katerim se je z bolgarskim kraljem razgovarjal tričetrt ure. Na obedu so bili poleg drugih uglednih osebnosti tudi predsednik vlade Chau-temps in ministra Violet in Bonnet.
Papeški nuncij pri predsedniku vlade
Beograd, 13. novembra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadi-novič je danes sprejel v svojem kabinetu V zunanjem ministrstvu papeškega nuncija Pellegrinettija.
Smrt uglednega francoskega parlamentarca
Pariz, 13- novembra, b. Bivši francoski minister, član neodvisne radikalne stranke, Franklin Bouiilon, je snoči umrl. Med vojno je vodil francosko propagando najprej v Angliji in nato v Ameriki. Leta 1917 je bil minister v Painlevejevi vladi ter je bil med versajskimi mirovnimi posvetovanji vladni svetovalec glede vzhodnih zadev. Pozneje je pokojnik izstopil iz radikalne stranke ter se kot ekstremni nacionalist postavil na čelo gibanja proti plačilu vojnih dolgov Ameriki.
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. — Današnje »Jutro« ima
380
malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno Število interesentov.
Pogreb generala Tomiča
Pogreb je bil izvršen z najvišjimi vojaškimi častmi in ob ogromni udeležbi beograjskega prebivalstva
Beograd, 13. novembra, p. Danes dopoldne so z najvišjimi vojaškimi častmi pokopali armijskega generala Voji6lava Tomiča, komandanta beograjske garnizije- Ves včerajšnji dan je skozi Oficirski dom, v katerem je bila na odru izpostavljena krsta z generalovim truplom, defilirala velika množica beograjskega prebivalstva. Zlasti številni so bili v njej bojevniki iz osvobodilnih vojn, prišli pa so tudi vsi v Beogradu ali v okolici bivajoči imetniki Ka-radjordjeve zvezde z meči, ki si jo je bil e svojo osebno hrabrostjo priboril v vojni tudi general Tomič.
Pogrebne svečanosti so se začele ob 10. dopoldne. Ob mrtvaškem odru ee je zbrala pokojnikova rodbina, ki se ji je pridružil kot zastopnik vlade vojni minister armijski general Maric. Na ulicah pred Oficirskim domom so bile velike množice prebivalstva. Po končanih prvih cerkvenih pogrebnih obredih so tovariši pokojnega generala iz študijskih let v vojni akademiji prenesli krsto pred vhod v Oficirski dom. Tam se je poslovil od pokojnika v imenu vrhovnega vojnega sveta armijski general Milan Nedič. Poudaril je veliko izgubo, ki je z njegovo smrtjo zadela jugoslovensko vojsko ter dal izraza globoki žalosti, ki je zajela vse neštete njegove prijatelje, tovariše in znance.
Na čelu pogrebnega sprevoda je šla za križem častna četa 18. pešpolka z godbo. Za njo so podoficirji nosili neštete vence, oficirji beograjske garnizije pa pokojnikova odlikovanja, med njimi Karadjordjevo zvezdo z meči. Sledile so dolge koione zastopnikov raznih nacionalnih, humanih in kulturnih organizacij. Za osmimi duhovščini so na topovski lafeti vozili krsto s pokojnikovim truplom, za krsto pa so se uvrstili
pokojnikovi svojci, ministri general Marič, Milan Simonovič, dr. Bogoljub Kujundžič in dr. Vekoslav Miletič, predsednik senata dr. Mažuranič, podpredsednik narodne skupščine Markič, senatorji, narodni poslanci, generali in višji oficirji, inozemski vojaški atašeji, vsi oficirji 11. peš polka, ki ga je bil general Tomič poveljeval med vojno, in vsi službe prosti oficirji beograjske garnizije. Dolgi sprevod sta zaključila eskadnon konjenice kraljeve garde in artiljerijska baterija.
V vaznesenski cerkvi je prisostvoval cerkvenim obredom v zastopstvu Nj. Vel. kralja njegov prvi adjutant general Nikola Hristič. Nj- Vis. knez namestnik Pavle je položil na krsto velik venec, ki sta ga v sprevodu nosila dva vojaka kraljeve garde. Po onelu v cerkvi so zbrani najvišji predstavniki ponovno izraz;li pokojnikovi rodbini svoje sožalje. Iz cerkve so oficirji beograjske posadke prenesli knsto zopet na lafeto, nakar je sprevod krenil po glavnih beograjskih ulicah, ki so bili vso pot obrobljene po gostem špalirju občinstva.
Na pokopališču se je od zaslužnega pokojnika poslovil v imenu beograjske garnizije divizijski general Peter Aračič, ki je poudar jal vojaške vrline pokojnega generala Tomiča ter zlasti njegovo poštenost in iskrenost, pa očetovsko ljubezen do podrejenih mu vojakov. V imenu Oficirske zadruge, katere predsednik je bil pokojnik, je izrekel poslovilne besede še pomočnik ministra za vojsko in mornarico general Milorad Petrovič.
Med pogrebnimi molitvami duhovščine so spustili krsto v grobnico, častna četa 18. pešpolka in artiljerijska baterija pa sta s salvami iz pušk in topov zaključili pogrebne svečanosti.
Krasen sestanek JNS v Mariboru
Maribor, 13. novembra.
Sinoči, v petek, je bil v polno zasedenih gornjih prostorih Narodnega doma informativen sestanek, ki ga je sklicala sreska organizacija JNS za Maribor. Vse številno zbrane somišljenike je toplo pozdravil predsednik sreske organizacije dr. Franjo Lipold. Opravičil je zadržanega poslanca Lukačiča, nato pa s prisrčnim pozdravom dal besedo poslancu Prekoršku, ki so ga navzoči zborovalci sprejeli s toplim avplav-zom. V poldrugournih izvajanjih je nar. posl. Prekoršek obravnaval predvsem dva najvažnejša dogodka v zadnjem času: umaknitev konkordata in podpis zagrebškega sporazuma z dne 8. oktobra t. 1. Nato je razpravljal še o sklepih škofovske konference v Zagrebu, o politiki slovenske JRZ, o »slovenskih fantih«, o akciji za obnovitev bivše SLS itd. Opozarjal pa je tudi na pereče socialne in gospodarske probleme, ki se puščajo v nemar, ter se je v zaključnem delu svojega temeljitega govora dotaknil tudi mednarodne situacije. ki nam nalaga dolžnost podvojenega dela za okrepitev Jugoslavije.
Delj časa trajajoče ploskanje je sledilo poslančevim izvajanjem, ki so jih poslu-
šalci že tudi poprej spremljali s ponovnimi izrazi pritrjevanja in odobravanja. Nato se je razvila še živahna debata. Posebno globok vtis so napravila izvajanja upokojenega šolskega upravitelja in znanega preizkušenega nacionalnega borca g. Knafliča,* ki je pozival navzoče k zvestobi velikim in svetlim jugoslovenskim idealom.
Zaključne besede je spregovoril predsednik dr. Lipold, ki je poudarjal, da je ideja narodnega in državnega edinstva ona ideja, ki jo moramo čuvati kakor punčico svojega očesa. Narodno in državno edin-stvo predstavlja ono osnovo, na kateri se je Jugoslavija zgradila. Ta vzvišena misel naj nas bodri k politični borbenosti in aktivnosti. Okoli te zastave naj se zbirajo vsi jugoslovenski nacionalisti v Mariboru. Pozivajoč navzoče zborovalce, naj vztrajajo v zvestobi do programa JNS in do nacionalnih idealov, je dr. Lipold zaključil sinočnji vsestransko uspeli zbor JNS na katerem se je vnovič pokazalo ogromno zanimanje mariborskih nacionalistov za aktualne politične probleme. Zborovanje pa je nudilo razveseljivo sliko še z druge strani, saj se je v krasnem številu odzvala vabilu k udeležbi tudi mariborska nacionalistična mladina.
Nerodno slovenčevsko opletanje
Gospodje pri »Slovencu«, ki se tako radi, čeorav po nemarnem, trkajo na svoje slovenske prsi, bi že morali malo poznati tudi zakladnico slovenskih narodnih pregovorov, pa v njej tudi onega, ki uči, da je >lastna hvala cena mala«. Če bi ga poznali, potem njihov list ne bi napisal, da nam je zaradi njegovih »krepkih odgovorov« »pošla sa-pac in da že prosimo za »premirje«- Vse to se jim sanja zaradi tega, ker smo jim prijateljsko svetovali, naj se najprej razčistijo s svojimi beograjskimi voditelji, ali so za unitarizem in narodno edinstvo, pa šele potem nadaljujejo z nami razpravo o tem za nje tako kočljivem predmetu.
Seveda so se njihove sanje porodile v veliki meri tudi iz želje, da bi mi res prešli v nekako premirje in jih rešili zadreg, ki v nje dan za dnevom padajo na eni strani iz strahu pred svojimi terazijskimi vzorniki. na drugi strani iz strahu pred svojimi razočaranimi slovenskimi somišljeniki. To-
da mi jim na žalost ne moremo ustreči, ker smatramo za svojo dolžnost prispevati svoj del, da se odprejo oči prav vsem Slovencem. Gospodje naj nam kar nič ne prizanašajo. Čimbolj divjajo in mlatijo okoli sebe, tembolj smo .jih veseli. Želeli bi samo, da nam izposlujejo v duelu, ki nam ga še obetajo, vsaj približno enake pogoje za križanje sabelj. Kdo bo potem odnesel če že ne krvavo, pa vsaj pošteno ostriženo in oprano glavo, bo pa že pokazal čas.
Še en prijateljski nasvet naj nam dovolijo. Čimprej naj skličejo ohčni zbor redakcijske organizacije JRZ, v kateri so itak vsi včlanjeni. Na njej naj najprej interno razčistijo, kaj je s centralizmom in unitarizmom, da ne bomo imeli z njimi 6talno opravka glede elementarnih političnih pojmov, pa tudi zato, da se ne bodo še naprej tako neprevidno priznavali za skrajne centraliste. kakor jim to večkrat uide v zadnjem času..-
Treufa v hrvatskem klerikalnem taboru
O trenjih med hrvatskimi klerikalci objavlja neki Romanus v sarajevski »Jugoslovenski pošti« zelo zanimive informacije. Vprašanje katoliške akcije je bilo baje eden glavnih predmetov škofovske konference v Zagrebu. V hrvatskih krajih so katoličani politično razdeljeni v dve veliki skupini. V prvi so oni, ki napenjajo vse moči. da bi se čim prej obnovila nekdanja hrvatska klerikalna stranka. V drugi skupini pa so pripadniki čiste katoliške akcije, ki zahteva, naj se duhovščina ne vmešava v politiko. Prvo skupino vodi grško-katoiiški duhovnik, vseučiliški profesor dr. Janko šimrak. Podpirajo ga prvenstveno starešine hrvatskega akademskega katoliškega društva »Domagoj«, ki imajo zelo velik vpliv na razvoj prilik med hrvatskimi katoliki. Na svojo stran so pridobili tudi nadškofa koadjutorja dr. Stepinca ter splitskega, senjskega in križevškega škofa.
Klerikalna skupina se že dve leti bori proti voditeljem mišljenja, da se mora duhovščina povsem odpovedati politiki. Glavni nasprotnik te skupine je dr. Protulipac, voditelj križarjev in intimni prijatelj sarajevskega nadškofa dr. šariča, ki misli, da so interesi hrvatskih katolikov povsem varni, če jih čuva in zastopa dr. Maček.
Pod vplivom klerikalne grupe je predlansko leto prepovedal nadškof dr. Stepi-nac nadaljnje ustanavljanje križarjev na ozemlju zagrebške nadškofije. Pozneje se mu je pridružil še splitski škof, dočim so ostali škofje zavzeli nevtralno stališče. Sarajevski nadškof pa se je celo postavil na stran križarjev ter v svoji nadškofiji odsvetoval ustanavljanje raznih Gromov, Skomov in sličnih mladinskih organizacij, ki so jih začeli v zagrebški nadškofiji ustanavljati namesto križarjev.
Nadaljnji zanimivi prispevek k previra-nju med hrvatskimi klerikalci čitamo v glavnem mačkovskem glasilu »Hrvatskem dnevniku«. Ta namreč sporoča, da so se na stanovanju nekega zagrebškega kanonika že dvakrat sestali voditelji šimrako-
ve klerikalne skupine in zagrebških fran-kovcev. Poleg drugih so bili navzoči kanonik dr. Janko šimrak, zagrebški trgovec in namestnik dr. Mačka pri zadnjih skupščinskih volitvah Leon Grivičič ter frankovska voditelja rektor trgovske visoke šole dr. Filip Lukas in odvetnik dr. Buč. Razpravljali so o obnovitvi stare klerikalne stranke, ki bi se ji sedaj pridružili tudi frankovci. Na drugi sestanek, ki je bil sredi tega tedna, dr. Lukas ni več prišel, temveč je odpovedal nadaljnje sodelovanje, pač pa je bil tudi sedaj še navzoč drugi frankovski voditelj dr. Buč.
Kako daleč so prišli gospodje s svojimi načrti, »Hrvatski dnevnik« ne ve, ali pa noče povedati. Vsekakor pa je zanimivo, da se akcija za obnovo nekdanje hrvatske klerikalne stranke pojavlja ravno v istem času, kakor v Sloveniji akcija za obnovo stare SLS.
Konec šoferske stavke v Zagrebu
Zagreb, 13. novembra, o. Teden dni trajajoča stavka šoferjev avtotaksijev je bila danes končana s sklenitvijo koletivne pogodbe. Kolektivna pogodba prinaša znatno izboljšanje položaja šoferjev. Po tej pogodbi bodo dobili šoferji začetniki 250 Din plače in 20 odstotkov dohodkov, po 2-letnem službovanju pa se poviša plača na 300 Din. Delovni čas je določen na 10 ur. Pogodba določa tudi posebno razsodišče, ki bo razsojalo v spornih zadevah. Vsak šofer mora položiti 2.000 din kavcije.
Poslanik Martina« postavljen na razpoloženje
Beograd, 13. novembra. AA. S kraljevim ukazom je na predlog predsednika vlade in zunanjega ministra dne 31. oktobra 1.1. postavljen na razpoloženje Vladi- J slav Martinac, pooblaščeni minister in izredni poslanik v Varšavi.
Povratek kraljice Iz Rtummije
Beograd, 13. nov. AA. Danes ob 12.45 se je vrnila iz Rumiunije Nj. Vel. kraljica Marija. Na postaji v Topčideru so jo sprejeli Nj. Vis. knez namestnik te«" civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Beležke
Nova zmaga nacionalistov na ljubljanski univerzi
Včeraj popoldne je bil občni zbor strokovnega društva slušateljev juridične fakultete v Ljubljani. Zborovanje je trajalo tri ure, vodil pa ga je dosedanji predsednik Dragan Raič, ki je bil lani izvoljen na nacionalistični listi. Njegovo in drugih funkcionarjev poročila so bila tako zadovoljiva. da so bila od vseh sprejeta brez ugovora. Pokazala so, da so nacionalisti vodili društvo strogo v okviru strokovne organizacije. Večina odbora je dobila abso-lutorij s pohvalo.
Kakor pri nedavnih volitvah v Akademsko akcijo, so bile tudi za včerajšnje volitve vložene tri liste. Prvo so vložili združeni nacionalisti, drugo tako zvani katoliški akademiki, tretjo pa levičarske skupine. Nacionalistična lista je dobila 119 glasov, lista akademikov JRZ 105, tretja pa 49 glasov. Nosilec nacionalistične lis*e Avgust Plajh je bil s tem izvoljen za predsednika društva v letu 1937-38.
Zadoščenje sokolskemu delavcu
Ob letošnjem pomladnem zboru ljubljanskega in okoliškega Sokolstva je na letnem telovadišču v Tivoliju nagovoril zbrane sokolske bataljone načelnik sokolske župe Ljubljana g. Franjo Lubej. Njegov govor je vzbudil veliko ogorčenje v slovenčevskem taboru. Ljubljanska policijska uprava pa je g. Lubeja zaradi tega govora kaznovala z globo 500 Din. Banska uprava v Ljubljani je kot draga instanca zavrnila Lubejev priziv ter potrdila policijsko obsodbo. G. Lnbei se ie končno pritožil na upravno sodišče v Celju.
Te dni je prišla razsodba uoravnega sodišča, ki nosi datum 22. oktobra 1937. Uoravno sodišče ie pritožbi s. Lubeia \\So-dilo ter razveljavilo kazenski odlok ban-ske uprave z utemeljitvijo, da je bil ta odlok v nasDrotiu z zakoni. S tem je dobil zadoščenje ne le g. Franio Lubej kot načelnik ljublianske sokolske župe, temveč z njim vred tudi vsa ogromna sokolska družina, ki ie sodelovala pri pomladanskem sokolskem zbora v Ljubljani.
^Domoljub" opušča grehe
Podeželski organ JRZ »Domoljub« nada-liuje s svojimi ideološkimi razglabljanji. To pot razpravlja o vrhovnih strankinih in narodnih načelih ter prihaja do zaključka, da je v strankah priporočljivo, če je v njihovem okrilju več struj. »Sloga je potrebna le na zunaj, na znotraj pa ne vedno.«
To ugotovitev bodo z veseljem pozdravili »puntarji«, ki ..jih je »Slovenec« pometal že kar na smetišče. Bivša SLS je imela po »Domoljubu« tri vrhovna načela: slovensko, katoliško in demokratično. Kdor je zvest tem trem načelom, se ni pregrešil proti disciplini stranke m ne proti slovenski skupnosti Z drugimi besedami: »Domoljub« odpušča dr. Breclju in tovarišem njihov greh.
Zanimiva informacija „Pohoda"
Zadnji »Pohod« je posvetil mirno in objektivno pisan članek vprašanju spomenika kralju Zedinitelju v Ljubljani. V članku objavlja tudi prav zanimive podrobnosti o načinu, kako ie bil ustanovljen odbor za postavitev spomenika. Med drugim pravi:
Ze par dni po Marseju so objavili naši listi notico Sreske organizacije vojnih do-brovoljcev v Ljubljani, da so vojni dobro-voljci pokrenili akcijo za postavitev dostojnega likovnega spomenika blagopokoj-nemu kralju Zedinitelju v Ljubljani in osnovali v ta namen začasen odbor, ki naj bi vodil to akciio s pritegnitvijo najširše javnosti. Kmalu nato se je javil v listih g. senator ivao Hribar s pozivom na prvo sejo »odbora za postavitev spomenika.« Organizacija vojnih dobrovoljcev je bila zaradi tega poz'va neprijetno presenečena in se je telefonsko obrnila na g. Hribarja. Na opozorilo, da so že vojni dobrovoljci prevzeli iniciativo in objavili tozadevni poziv v listih, jim je g. senator odgovoril, da mu je to sicer znano, pristavil pa je: »Pravico sestaviti in sklicati odbor za postavitev spomenika kralju si pridržujem jaz.. Zaman so ga naši vojni dobrovoljci opozarjali, da so oni kot bivši vojni tovariši pokojnega kralja najbolj poklicani po-kreniti akcijo za spomenik in da naj se ne vodi nobene sporedne akcije. G. senator jim je odgovoril, da ne bo popustil pod nobenim pogojem.
Sledil je šc usten razgovor. Dobrovoljci so dobili odgovor gospoda senatorja: »Jaz ne odneham, če vi r.e odnehate, bosta pa tekli dve paralelni akciji.«
Nato so seveda odnehali vojni • dobrovoljci .. .
Volitve v dveh občinah
Pri zadnjih obsežnih prekomasacijah občin je bila na novo ustanovljena občina Zgornji Tuhinj, občina Kamniška Bistrica pa je dobila deloma novo mejo. Zaradi tega je banska uprava v Ljubljani za obe občini razpisala občinske volitve, ki bodo v nedeljo dne 12. decembra t. m.
Srbski kulturni klub
Kakor n-am poročajo iz Beograda, bo Srbski kulturni klub danes dopoldne otvoril svoje klubske prostore. Predsednik kluba Slobodan Jovanovič bo ob tej priliki govoril o ciljih kluba, Nikolaj Stojanovič pa o razmerju med srbstvom in jugosloven-stvom.
Skrb za kruh v Nemčiji
Voditelj nemških kmetov in minister za prehrano Walther Darre ima hude skrbi s prehrano nemškega naroda. Od časa do časa se oglaša z obsežnimi dekreti, v katerih roti svoje rojake, naj štedijo z živil; in posebno pazijo na to, da ne todo propadala zaradi malomarnosti ali lenobe. Te dni so objavili skoraj vsi nemški listi njegovo izjavo, da režim ni uspel s svojimi načrti za osiguranje
Celjski mestni svet
Podporo n zajtrk revnim šolarjem — Posojilo za regulacijo Savinje — Begal** djski načrt mesta — Gradnja justične palače še ni zagotovljena — vprašanje nedeljskega dela v mesarskih obratovalnicah — Uvedba pomožne akcije —
Občinske ogrejevalnice letos ne bo
Celje, 13. novembra.
Celjski mestni svet je itnel v petek zvečer redno sejo. Župan je poročal, da bo novi politično upravni uradnik g. Viljem Ko- --ren nastopil službo na mestnem poglavarstvu šele s 1. decembrom.
Mestno računovodstvo bo do proračunske razprave pripravilo izkaz neplačane vo-darine, kanalščine in drugih davščin. Na II. deški narodni šoli bo sprejemalo okrog 100 revnih učencev v zimskem času brezplačen zajtrk; v to svrho je mestni svet odobril podporo v znesku 6.000 din. Depu-tacija, v kateri bodo zastopniki mestne občine, obrti, trgovine, industrije itd., bo intervenirala pri banski upravi glede najetja večjega posojila mestne občine za regulacijo Savinje v 4., 5. in 6- etapi. V zvezi z regulacijo Savinje pod Starim gradom je železniška uprava odobrila znesek 5 milijonov din kot svoj prvi prispevek za premestitev železniške proge, gradnjo novega železniškega mostu in povečanje železniške postaje.
Mestni svet je dovolil družbi »Probudi« izkoriščanje občinskega kamnoloma v Ga-brovki proti plačilu 2 din za kubični meter. Občina bo prevzela redno čiščenje zanemarjenega železniškega podvoza pri hotelu »Pošti«, za kar ji bo železniška uprava plačevala letno odškodnino v znesku 1.000 din. Občina bo zavarovala novi Delavski dom pri Vzajemni zavarovalnici, katere predstavnik v Celju je celjski župan.
Občina bo dala izpopolniti električno na-neliavo v prostorih zemljiške knjige v grofiji. Mestna elektrarna bo namestila novo javno električno svetilko pred realno gimnazijo in premestila svetilko od mostu čez Sušnico proti gimnazijskemu poslopju. Monterji mestne elektrarne bodo prejemali letno vzdrževalnino t>o 100 din za svoja kolesa. Glede pritožb zaradi prekinitev električnega toka, nihanja napetosti in atripanja luči je bilo prečitano poiasnilo vodstva mestne elektrarne. Prizadeti naj vsako napako takoj sporočijo mestni elektrarni. ki bo skušala zadevo nemudoma urediti. Meščanski šoli v Vojniku je bila dovoliena uporaba vode iz mestnega vodovoda.
Priprave za proslavo 25-letnrce umetniškega ude;stvovanja g. Ivana Levarja. člana ljubljanskega Narodnega gledališča, ki bo v torek 16 t m. ob 19.30 v celjskem gledališču. je prevzel odbor za prosveto. Za umetniški teden, ki ga bo nriredilo Umetniško društvo v Mariboru, bo mestna občina celiska poklonila tretjo nagrado v znesku 500 din za najlepše umetnišiko delo.
Rok za izdelavo regulacijskega načrta Celja bo potekel 16. decembra 1938. Ker do tega roka ne bo mogoče dovršiti vsega dela. bo občina prosila bansko upravo, da bi ii izposlovala podaljšanje roka za dve leti. Pred kratkim so bile izvršene v Beogradu osebne intervencije za zagotovitev državnega kredita za gradnjo justične palače v Celju v prihodnjem proračunskem letu. Mestna občina bo v tej še vedno nerešeni zadevi sedaj še b:7f'avno intervenirala pri pristoinih ministrstvih. Gradnja justične palače v Celiu bi stala okroglo 23,600.000 din. Občina bo prosila bansko upravo, da bi tlakovala prehod na državni cesti med pravoslavno cerkvijo in mostom čez Sušni-co. Občina bo določila svoj prispevek za ureditev skupne vojaške grobnice, ko bo prejela poročilo, koliko bodo prispevali država in drugi činiteljL
Mestni svet je dovolil mesarjem stoini-čarjem, da smejo prodajati meso na Glavnem trgu tudi ob sobotah popoldne. Obenem se je mestni svet izrekel za ponovno uvedbo nedeljskega dela v mesarskih obratih tudi v zimskem času. Mestni svet pri tem očividno ni upošteval socialne strani te zadeve.
Občina bo skupno s humanitarnimi društvi uvedla pomožno akcijo za zaposlitev
prehrane nemškega ljudstva tako, kakor bi bilo želeti. Zaradi tega je potrebno z vso silo nadaljevati borbo proti nemarnemu kVarjenju živil, to tem bolj, ker se pokvari v Nemčiji letno za 20 milijard dinarjev živil, kar odtehta skoro ves nemški uvoz živil iz inozemstva-
»Nemški narod še vedno dovolj ne ceni vrednosti svojega vsakdanjega kruha Po mestih zavržejo vse ostanke starega kruha, ki ga potem uporabljajo za hrano svinjam-Samo v Berlinu zavržejo letno '240.COO me-terskih stotov kruha, to je trikrat toliko, kolikor ga bo dobavljalo meliorirano ozemlje, ki je bilo s tolikimi finančnimi žrtvami iztrgano morju. Podcenjevanje vrednosti kruha med Nemci mora prenehati. Vse strankine organizacije bodo morale posvetiti akciji za spoštovanje vrednosti kruha največjo pozornost. Nemžki narod mora prevaliti osnovo svoje prehrane na krompir. Odreci se bo moral tudi mrzli večerji, pri kateri se porabi preveč mesa in masti. Nemci bodo morali zopet uvesti toplo večerjo, za katero je krompir v oblicah zelo primeren.
Strogo bodo morali v bodoče izvajati tudi prepoved o prodaji svežega kruha. Svežega kruha se porabi mnogo več, kakor preležanega. Noben nemški pek ne sme več prodajati kruha, ki ni vsaj en dan star^ Prav tako mora.io nemške gospodinje načenjati krušne hlebre šele najmanj 24 ur potem, ko so bili spečeni. Na ta način bo prištedila Nemčija mnogo deviz- Narod bo pa tudi samo lahko zadovoljen, ker je prestan kruh mnogo tolj zdrav kakor svež.
Katoliški Srbi v Dalmaciji
V dubrovniški Srbski matici je imel vseučiliški profesor dr. Henrik Barič predavanje o mentaliteti generacij. Obširno je razpravljal o vlogi, ki jo je igrala pred vojno v južni Dalmaciji Srbska narodna stranka. Pri tem je podčrtaval delo Srbov katolikov, ki so imeli v omenjeni stranki velik vpliv. Po mnenju predavatelja so ravno Srbi katoliki veliko doprinesli k ustvarjanju prave jugoslovenske ideologije in k pripravam za nacionalno državo vseh Jugoslovenov. Dubrovniški katoliški Srbi so dokazali z dejanji, da sibstvo ni vezano izključno na prsvoslavje. Srbska okolica Dubrovnika je dajala skozi veke nov dotok svežih sil dubrovniški republiki, ki se je ravno z njihovo pomočjo neprestano obnavljala in pomlajevala. Danes Srbi katoliki v Dalmaciji ne igrajo tiste vloge, ki bi jim pritikala po zgodovinskih tradicijah. Treba pa bo misliti na njihovo aktiviranje, kar bo samo v korist okrep-ljenju jugoslovenske misli.
brezposelnih hi podpiranje revežov. V novem Delavskem domu bo drugo leto urejena javna ogrejevalnica. Socialni referent prof. Bitenc je mnenja, da uvedba občinske ogrejevalnice letos ni potrebna, češ da so domači delavci po večini itak zaposleni, za tuje delavce pa naj skrbi Dekvska zbornica. Zelo dvomimo, ali se bodo brez-jx>selni strinjali s stališčem prof. Biten ca. V članstvo mestne občine je bil sprejet stavbenik g. Bogdan Vrv od.
Pri slučajnostih je tujskoproanetni referent m. s. Roš poročal, da je imek -«kcija proti onesnaževanju Savinje po raznib industrijah letos delne uspehe, da pa mora mestna občina obdržati zadevo ▼ stalni evidenci Občina bo v kratkem namestila nujno potrebne električne ure n« pročelju mestnega poglavarstva in tm nekaterih drugih javnih poslopjih. Občina namerava zgraditi cesto od »Skalne kleti« na mestno pokopališče. Na predlog m. s Roša je bila »Trboveljskemu Pavčku« odobrena podpora v znesku 800 din.
V tajni seji je bil z večmo glasov nameščen s 1. decembrom kot uradnik pri predstojništvu mestne policije v Celja g. Josip Rednak. dnevničar pri davčni upravi v Celju. Šestim mestnim uradnikom bodo s 1. decembrom plače povišane. Mestno avtobusno podjetje bo nabavilo avtofur-gon m bo od 1. decembra dalje opravljalo vse vožnje z lastnim avtofurgonom.
Iz državne službe
Beograd, 13. nov. p. V prometni službi so premeščeni na prošnjo m. višjega kontrolorja na gl. kolodvoru v Ljubljani Mihael Zupan, dotlej v Borovnici, za poverjenika v ljubljanski kuriinkd inž. Rudolf Kou) elka, doslej poverjenik v strojnem od-delku ljubljanske direkcije, za kontrolorja 7. skupine na postaji na Jesenicah Fran Vov-ko, doslej na glavnem kolodvoru t Ljubljani, in Fran Goričan, dotslej na Rakeku, po potrebi službe prometni uradnik Zdenko Franc z Jesenic na Rakek, upravni uraMtnik Alojzij Volk z ljubljanskega gl kolodvora na Jesenice rn oficial Josip Pavlič iz Kranja na Jesenice, prometni uradnik Herman Požar iz Grobe ina v Dravograd, oficial Josip Repiua z ljubljanskega gL kolodvora na gor. kolodvor, nadalje na prošnjo šef postaje Anton Štruibelj iz Rogatca za šefa ▼ Borovnico, šef postaje Ivan Avbelj k Planine v Rogatec, prometni uradnik Ivan Ms-raš iz Dravograda - Meže na Brezovico, prometni uradnik Fran Rozman k Trbovelj za šefa postaje na Planini, prometni uradnik Mihael Cok k Koioribe v Hrastnik, prometni uradnik Rudolf Vo-nčina k Savskega Marofa v Slov. Bistrieo-niesto. prometnik Marcel Košir k Ljutomera v Mursko Soboto, prometnik Josip Rabič s Planine v Savski Marof, prometnik Dobro&lav Gorčic s postaje Videm - Krško v Kraljevac - Pre-log, prometnik Al. Bogataj k Kraljevoa -Preloga v Videm - Krško, prometnik Bogomir Repinger k Gornje Radgone v Radeče.
Iz gozdarske direkcijo
Napredoval je za go-zdarskega pristava 8.
skupine pri gozdarski direkciji v Ljubljani Stanko Masič, doslej uradniški pripravnik.
Napredovanja v poštni službi
Napredovali so pri ipošioi direkciji r Ljubljani za tajnika Edo Pičman, pri pošti Maribor L za inšpektorja 5. skupine tajnik Ludovik Vodopivec, pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani za- višjega kontrolorja 7. skupine Fran Jerefe, za tehničnega inšpektorja 5. skupine v 10. sekciji Maribor Fran Mazek, za višje kontrolorje 6. skupine pri pošti Ljubljana IV. Viiia Kušar in Jo-sipina Vj;mar pri pošti v Krškem, pri pošti Maribor II Ivan Plavštajner in Fran gumam, v Kranjski gori Hilda Oop, doklej kontrolorji 7. skupine, za kontrolorje 7. skupine pri pošti LjfuMjana I. Fran Pipan in Stanko Pristovšek. — Premeščeni so k pošti Ljubljana I Marija Pet.rič, doslej kontroloi 7. skupine v Rimskih Toplicah, k jx>šti Maribor L Justina Florjančič, kontrolor 7. skupin© v Dobrni Upokojen je Karel Senič-nik, inšpektor 5. skupine v Zidanem mostu.
Imenovani so za ekonoma 7. skup®« v
drž. delavnici za proteze v LjuMjani Anton Tomine, za glavnega arhivarja higienskega zavoda v Ljubljani Leopold Kuhar, doslej upravni uradnik istega zavoda.
Premestitve v carinski službi
Premeščen je arhivar glavne carinarnice v Skopi ju D j ord: e Apostolovič k glavni carinarnici I. vrste v Dravograd - Meža. — Za upravnika carinarnice na ^Rakeku je imenovan Svetislav Mandič, višji finančni tajnik iste carinarnice.
Upokojitve v sodni službi
Upokojeni eo pisarniški predstojnik Ivan Kumar pri sreskem sodišču v Mariboru, pisarniški uradnik Fran Koklič pri okrožnem soiišču v Mariboru, višja oficiala Maks Pavlič pri sreske-m sodišču v Radečah in Josip Lasič pri sresk^m sodišču v Ormožu.
Aijghin s £nwe
Rotterdam, 13. nov. n. Šestnajsta partija za svetovno šahovsko prvenstvo med Al-jehinom in Eu\vejem, ki je bila v četrtek prekinjena in se je nadaljevala v petek, se je po 56. potezi končala neodločeno. Alje-hin ima sedaj 9.5, Euwe pa 6.5 točke. Sedemnajsta partija bo 14. L m. v Haagu.
Vremenska napoved
ZemunsKo vremensko poročilo: Hladne zračne gmote prodirajo z Grenlandije po evropski celini in prinašajo mraz in sneg. Zajede so že ves Balkanski polotok. V Jugoslaviji je oblačno z dežjem in snegom v večji vzhodni polovici. V Primorcu ter ponekod v zahodnih in južnih krajih se je začelo jasniti. Toplota je v vsej državi padla. V zadnjih 24 urah je snežilo v gorskih predelih. Najnižja toplota Ljubljana —6, najvišja Dubrovnik 19 C.
Zerounska vremenska napoved; Hladno vreme, postopna razjasnitev. Snežilo in deževalo bo morda samo še ponekod v gorskih predelih in v vzhodnih krajih.
Zagrebška; Polagoma se bo razjasnilo, nekoliko topleje.
Dunajska: Zjutraj mraz, zlasti na zapadli, najbrže solnčno.
»JUTRO« 5C. 266,
-= 3
Nedelja, SI XI £S3£;
Maši kraji in Ifndfe
Ljubljana v plinski luči
Kako se Je Ljubljana pred 75 leti uvrstila med „bolj imenitna mesta" — Kratka zgodovina naše mestne plinarne
Ljudje smo dandanašnji razvajeni in mnogo zahtevamo. Vzemimo samo svečavo. Nikoli ni okrog nas dovolj svetlo in najrajši bi, da bi nam zmerom od vseh vogalov sonce sijalo. Dobro luč hočemo imeti v sobi, v kuhinji, predsobi, na stopnicah, in ko iz veže stopiš pod večer na ulico, se ti ne zdi prav, ako obločnice ne sijejo dovolj svetlo, da bi lahko šivanko našel pred pragom. In če se potlej zgodi, kakor prav te dni. da mokri sneg potrga nekaj žic in je ulica zvečer brez luči, so takoj drugi dan listi polni pritožb, naj se vendar malo bolj pazi na ulično razsvetljavo, ker davkoplačevalci pač ne trosijo svojih težko prislu-ženih novcev za to, da bi si ob temnih sve-tilčnih kandelabrih razbijal glave.
Kadeee leščerbe
stare Ljubljane
Kako naglo se čas obrača! še pred 80 leti je bila ulična razsvetljava v Ljubljani skoraj neznan pojm. Sicer moramo resnici na ljubo priznati, da smo razsvetljavo v našem mestu poznali že dosti prej, ali bila je bolj simbolične narave. Redke oljčne svetilke v zakajenih laternah so svetile bolj same sebi. kakor pa redkim popotnikom in rogoviležem na nočnih pohodih od kreme do krčme. Pa so takrat ljudje tudi dosti bolj zgodaj k počitku legali. Nočnega življenja in nočnega dela je bilo malo. Doma so služile za svečavo frleče in smrdeče oljenice in sveče, ob katerih ni bilo tako prijetno bdeti pozno v noč kakor ob današnjih električnih sončecih z dvojno vi-jačnico na nekaj deset ali sto dekalume-nov. Čisto drugače je bila takrat začrtana meja med dnevom in nočjo.
Kmalu potem, ko je Napoleon za zmerom odšel iz naših krajev, je v krogih učenih ljudi ljubljanskega mesta večkrat na-ne;el pogovor na neki čudni plin, ki so ga izumili tam nekje v angleški deželi in ki ima neki čudežno lastnost, da nenavadno lepo gori in sveti. Mnogo se je o tem govorilo, ampak kaj točnejšega nihče ni vedel o njem, dokler niso nemški časopisi ob neki priliki prinesli vesti, da je Anglež Mur-doeh v Cornwaliu opremil svoje stanovanje in več sosednjih strojnih tovarn in predilnic z lučjo na plin, ki ga kuha iz premoga.
Vse te vesti so precej zakasnele prihajale v Ljubljano, saj je že 1814 angleški parlament nekemu podjetnemu Winzlerju iz Znojma na Moravskem podelil monopol za ureditev plinske ulične razsvetljave v Londonu in leto kasneje je plinska luč zasvetila tudi v Parizu. Ljudem, ki so bili takrat navezani za domačo svečavo samo na sveče pa na ricinovo in repično olje za sobne brlice, je bila lepa plinska luč nenavadno všeč, pa so jo začeli kaj kmalu upeljevati v stanovanja.
Pomisliti moramo, da takrat tudi še današnjih petrolejk ni bilo. Navaden človek petroleja sploh poznal ni. Ko so se pojavile na trgu prve dobre petrolejke — in zanje se moramo, kakor utegne biti znano, zahvaliti pokojnemu Rockefellerju, ki jih je na debelo raztrosil po svetu zgolj iz nesebičnega namena, da bi si ustvaril potrošnike za svoj petrolej — torej takrat je bila plinska razsvetljava že domala po vsem svetu upeljana. Nekaj let za Londonom in Parizom so dobila plin skoraj vsa večja evropska in ameriška mesta. 1825 Berlin in Hanover, 1828 Draždane in 1833 Dunaj. Plinska razsvetljava je postala velika moda. Vsako mesto, ki je kaj dalo na svoj sloves, je moralo imeti plin. Pokrajinska mesta v bivši Avstriji seveda tudi ndso marala zaostati za prestolnico in tako so si upeljala 13 let za Dunajem plin tudi Praga, Salzburg in Trst.
Nova luč prihaja
Posebno bahaški Trst je šel našim ljubljanskim mestnim očetom hudo na živce in tako so zatrdno sklenili, da mora plinsko ra2.svetljavo dobiti tudi Ljubljana. Skoraj 5000 goldinarjev so plačevali letno nekemu Francu Peterci za njegove oljnate brlivke, ki so dajale več teme kakor svetlobe in so upravičeno dejali, da se za ta denar in še nekaj povrhu že da dobiti kaj bolj primernega za tisti čas. In tako so 1856 sedli vkup takrat ljubljanski velmožje Samassa, Mslič, Košir, dr. Rok in še nekaj njih (večinoma sami Slovenci) in so dokončno sklenili, da mora Ljubljana dobiti plin. Obrnili so se na družbo, ki je že zgradila nekaj plinarn v Avstriji pa sprva s ponudbo niso uspeli, ker je v družbi prav takrat primanjkovalo denarja. Bile pa so še tudi druge ovire, v prvi vrsti trde glave ljubljanski hpatricijev, ki jim ni hotelo v glavo, zakaj naj bi se trošil denar za novo luč, ko se je tudi ob stari dobro živelo. Le tem je pa kmalu presvetlil mrak njihove konservativnosti neki Freiberger, ki si je v svoji hiši v šentpetrskem predmestju uredil razsvetljavo na lesni plin in je tako nazorno pokazal, na kako cenen način se prav za prav da priti do lepe nove luči.
Slednjič se je mestnemu svetu posrečilo pridobiti tudi kapital za zgradbo plinarne in sicer ga je preskrbel neki industri-jec Riedinger, ki je dobil v zameno pravico do izkoriščanja plinarne za 35 let. Ta monopol pa Riedingerju ni prišel v prid, ker je plinarno, čim je bila dograjena, spremenil v delniško družbo.
Ljubljana ob načrtu svoje nove plinarne ni bila tako kratkovidna, kakor bi kdo utegnil soditi, recimo, po dosedanjih izkušnjah. Prostor za plinarno so izbrali poleg nekdanjega Ambroževega takozvanega Suhega mlina, ki je ležal popolnoma na mestni periferiji. 2e tedaj so namreč izračunali, da se bo mesto razvijalo najbolj proti severu in severovzhodu, in »Lajba-herica« je takrat pisala, da bo v bodočnosti zrastel Neu-Laibach. No, malo so se zmotili, toda ne preveč. Novo mesto je res zrastlo v tisti smeri, samo Neu-Laibach se ne imenuje.
Kuhanje gaza
pri Suhem mlinu
Čim so začeli graditi nova plinarniška poslopja, je v prvi vrsti pošteno prišel na svoj račun večno živi ljubljanski firbec. Kakor se zdaj ustavljajo godrnjavi kritiki ob Ljubljanici in drugih večjih gradiliščih, tako so se takrat ustavljali ob Suhem mli-
nu, in kakor zdaj, tako jim tudi takrat nič ni bilo prav po volji. Kritizirali so rdeča plinarniška poslopja, ki da kvarijo okolico, kritizirali so cevovode in kritizirali so veliki črni kotel (gazometer), v katerem se bo »kuhal gas«, najbolj pa so zabavljali nad tem, da so bile vse ulice in ceste po dolgem in počez prerite in prekopane od jarkov, v katere so polagali' plinske cevi. Je pa bilo mesto takrat res videti, kgkor da se je pravkar fronta umaknila iz njega in so ostali samo še prazni strelski jarki. Samo še takrat, ko se je napeljeval vodovod, je mesto kazalo enako razorano lice.
Slednjič, 9. novembra 1861, so bila vsa dela toliko končana, da so v lokalih in po zasebnih stanovanjih zagorele prve plinske luči. To je bilo gledanja in strmenja nad prelest.no lučjo, v kateri se je vsaka reč čisto drugače videla, kakor ob leščerbi. Pa ne smemo misliti, c!a je bila že takrat plinska luč tako sijajna kakor 7dai. Kaj še! Plin je gorel v navadnih metuljčkovih go-rilcih in dasi je bil plamen neprimerno svetlejši od plamena oljenic. se vendar še zdaleka ni mogel primerjati s slepeče svetlim žarom d^našnvh plinskih svetilk z Auerievo mrežico. Te svetilke, ki se v več ali manj spremenjeni obliki še zdai uporabljajo. je Auer izumil šele 1891. Liublja-na pa iih ie sno^aip šele t>o 1900 No. nova plinsVg luč ie bila trdi brez teb fines tako velik napredek za tisti čas, da se je ljudem kar brž priljubila
Svečani govor župana Ambroža
Svečano je bila ljubljanska plinarna izročena v obrat 18. novembra, ko so prižgali prvikrat tudi ulično razsvetljavo. Ljubljančani so tisti večer kar romali iz ulice v ulico in primerjali, katera je lepše raz-
svetljena. Najbolj všeč jim je bila Zvezda, ki se je kopala v luči kakor sicer samo ob slavnostnih bakladah. Takratni ljubljanski župan Ambrož je javno pozdravil novo luč s temile besedami: »človek obstoji iz dvojne nature: telesne in duševne, pa ima tudi dvojne potrebe: materijelne in duševne: Prebivalcem našega mesta je pretekli teden nova materijalna luč zasvetila — nova luč, napravljena po kemičnih snoveh — luč s plinom ali gazom. Panočna temota je! zdaj dostojno razsvitljena, revne leščerbe, ki so do sedaj po mestnih ulicah brlele, smo odpravili in šteje se sedaj Ljubljana med tista bolj imenitna mesta, v katerih sveti plinovo svetilo.«
Te svečane županove besede nam Jasneje od vsakega drugega primera dokazujejo, kako ponosni so bili Ljubljančani na novo pridobitev in kako trikrat imenitni so se sami sebi zdeli v senci plinskih kandelab-rov. Navdušenje pa jih je brž nekoliko minilo, ko jim je plinarna poslala prve račune in je bilo treba plačati po 6 goldinarjev za vsakih 1000 kubičnih čevljev porabljenega plina. Na upravo so začele deževati pritožbe, da je to neupravičeno odiranje, posebno še spričo tega, ker so drugod plačevali plin takrat že po 4 goldinarje in je še to preveč, ker bi bil lahko dosti cenejši itd. Sicer pa to menda ne spada več v zgodovino, marveč smo s temi pritožbami prijadrali v sredo naše dobe, ker se take pritožbe tudi zdaj v enaki meri ponavljajo in se tudi bodo zmerom ponavljale, dokler bo v hiše tekel plin. Naj je drag ali cenen, brez njefa si danes težko zamislimo moderno gospodinjstvo.
Nič več se ne vprafnfe
l&sJgeiOTs&t^ -evo blago dc
Splošno Je znano, da je odlično, ker sicer tovarna ne B! smela jamčiti za kakovost in stalnost barve.
CefTB »raXih Mag'
Je v m 6~f erv

Tovarna? Paračin
O/ijeK
Kapofclntfca l4
ompt
o . i . ^ Lfubfjato« Za gre b Beograd
rroaajamsi GrtdIsčt?4	Jurišldova 4 Knez Mihajlora 33
N o vi Sad 5 a ra j e v o in v vseh večjih
Trg Osfoboffenja S Stro8«roayarov*	mestih V drŽavi
meimibaa ker dtoslej še niso na§H v Poetovl ju podobnih oblik. Nikoli skoraj ne pogrešamo onih stekleničk: za dišave; teh je bilo kar pet celih. Izmed dveh oljenk je druga okrašena, s pavom, na dnu ima tvrdkin pečat v obliki podplata.
Sikorag vsako leto uničijo tam prt gra-
moatiffli dteffih mnogo lepih najdb, želeti bi bdk> Je. prihodnje leto sistematično raziščejo veJdko rimsko grobišče na Haj-itini pri Ptuju, kajti priložnostne najdbe ne morejo nuditi znanosti dovolj gTadiva o tai nekropoli.
A. S.
Neprilike prvega snega na Gorenjskem
KdOflmH&g& A&dti
trpi večkrat radi neredne stoli-ce. Dobro odvajalno sredstvo je D a r m o I. Je dobrega okusa in deluje brez bolečin. Vzemite zato tudi Vi D a r m o I.
rhi"
OflLrts. S. BrJOOS-13243/3*
Arheološka izkopavanja na Panorami
pri Ptuju
Letos so našli mnogo starih znamenitosti
Izkopavanja arheološkega seminarja univerze v Ljubljani letos v avgustu in novembru na Panorami pod strokovnim vodstvom znanega znanstvenika in domačina univ. prof. g. dr. Balduina Sarija so imela namen, da nam pojasnijo nekaj važnih topografičmih vprašanj. Tam ob vznožju griča, kjer je bila rimska cesta Poe-tovi — Savaria, ni bilo doslej ^»besnih najdb, in prav tu so nameravali globoko prekopati zemljišče, dia bd dognali, ali je bil hrib tudii tukaj naseljen, kakšna je bila naselbina in kje je točna lega rimske ceste.
Temelji velikega rimskega poslopja
V	ta namen so izkopa®. pravokotno na današnjo banovinsko cesto približno 50 m dolg in nad 2 m širok poizkusili jarek. V zgornjem delu so kmalu zadiefli na veliko rimsko poslopje, ki gia v avgustu niso mogli radi pomanjkanja časa docela odko-paita. Zgradba je približno 20 m dolga. Zelo solidno in čvrsto je zidana, ima 90 cm debelo temeljno zidovjie iz pravilno oklesa. ndh kamnov iz barbonskega apnenca ter ni bila, v kolikor se je dalo dognati, po sredini razdeljena. Pred seboj imamo večjo zgradbo, ki ima v sredini notranjosti ob podolžni steni podporno stebrovje, ki' je nekoč morda služilo za nosilce strešne konstrukcije. V jiužnozapadnem delu je zidov je skoraj do temeljev porušeno. Notranjosti poslopja niso mogli raziskati, ker je pregloboko v zemlja in denarna sredstva za taka izkopavanja niso bila dovoljena. Poslopje izvira že iz zgodnje rimske dobe in na.jlbrž so ga v. 3. stoletju po Kr. deloma porušili, ker drži neka poznejša kanalizacijska naprava ob severni strani skozi to zidovje. Prav tako so tam odkrili ostanke kasnejšega zadia, katerega temelji so bili ločeni po vmesni plašiti starejšega zidovja. Omenjena kanalizacija je nadaljevanje nekega kanala, ki so ga avgusta meseca odkop: ili više gori na hribu. Zasledujemo ga po celem hribu navzdol in je zlasti v spodnjem delu izvrstno ohranjen. Stranski zidovi so še do 1.20 m visoko ohranjeni. Brez divoma je vodil še bolj spodaj v glavni kanal, ki je tekel ob veliki cesti. Onstran tega ksnala so dognali še podlago za neko soho ali steber, če jih je bilo še več, se ,ni moglo določiti. V vsakem oziru stojii točno v smeri jugovzhodne stene velikega poslopja. Nad zidovjeim starejše zgradbe je bilo v zgornjih plasteh nekaj prav poznih grobov brez vsakih dodatkov. Pač pa se je našlo mnogo črapinj raiznih posod, vrčev, skled in drugih keramičnih Izdelkov. Zelo pogosti so bili novci rimskih cesarjev poznejše dobe (Gallienus, Claudius Goti-cus, Valentinianus, Conetantlus i. dr.).
V	spodnjem delu velikega poizkusnega jarka, ki je imel namen točno določati,
kaj je bilo v sedlu med Panoramo in grajskim hribom, so odkrili porušene ostanke rimskih zasebnih zgradb, pri katerih so še bile ohranjene kurilne naprave. Tudi te so lepo zidane. Opečne stene imajo močne temelje iz barborskega kamna. Skoraj povsod je bilo opaziti dvoje gradbenih razdobij.
Spodaj ob sedanji cesti so delavci od-kopali velik in širok prostor. Trenutno še ne moremo reči, ali je to dvorišče, ki spada k gornjim hišam, ali je to v nekak trg razširjena rimska cesta. Takoj vidimo tudi neki kanal, ki križa povprečno poiz-kusnd jarek. Na onem razširjenem trgu je še neka kameni ta podlaga, katere namen še ni jasen. Približno starost starejših ^radb lahko določimo po najdbi velike bronce cesarja Vespaziana. V globini 3 m so nadalje našli še novec cesarja Hadriana. Ogromne nasipine so bile krive, da na tem predelu nišo nikoli ničesar našli, in prevladovalo je mnenje, da spodnji del Panorame ni bil naseljen y rimski dobi. Letošnja izkopavanja so pa pokazala, da je bala ta domneva pogrešena in da imamo tu povsod gosto naseljene mestne predele in smo torej v sredini rimske naselbine. Isto je tudi potrdilo poizkusilo izkopavanje ob pobočju na polovici Panorame avgusta meseca. Kakor znano so tudi tam odkopali rimski kanal ob neki cesti, ki stoji pravokotno na drugo, katero je dr. Mihovil Abramič odkril že leta 1911. Kaže, da se je tukajšnjo cestno omrežje križalo pravokotno, slič-no kakor v Emoni.
Ker so bila denarna sredstva, ki so bila za ta iKkopavanja na razpolago, skromna, je ostalo še marsikatero vprašanje odprto. Za odstranitev takih naplavin, ki jih je voda nanosdla skozi dolga stoletja, so potrebne velike denarne vsote. V prvi vrsti vsa hvala in priznanje banski upravi za finančno podporo, dalje Muzejskemu društvu v Ptuju, ki je radevolje dalo manjšo podporo na razpolago, in naposled g. grofu Jožefu Herberstedn-Proskau, ki je z veseljem dovolil izlkopavamja na svojem posestvu in jih spremljal z živim zanimanjem.
še neko drugo važno najdišče na vrhu grajskega hriba na gornjem Ptuju obeta biti zelo pomembno. Tam na višini ob za-padnem obrambnem stolpu, kjer je 1.1909. odkopal komservaitor Skrabar znamenito staroslovensko grobišče, so letos v jeseni odkrili ostanke močnega zidovja, verjetno srednjeveškega, in mnogo kiparskih odlomkov iz belega pohorskega marmorja iz rimskih časov. Zlasti važen je večji kos marmorja, del zadnje glave z lepimi, dolgimi kodri, ki spada, gotovo k velikemu rimskemu kipu. Dalje so dobili med kamengem odlomek rimskega votivnega napisa in mnogo razbitih mramornatih plošč. Po vseh okoliščinah sodeč in kakor so že večkrat potrdile izkušnje pri arheoloških izkopavanjih, posebno v svetiščih, bi nam mogoče pokazale te najdbe novo s'ed o onem znamenitem Jupitrovem svetišču, iz katerega imamo že toliko žrtve-ndkov in napisov in ki ga arheologi iščejo tod okoli že skoraj sto let.
Naposled je mestni muzej dobil mnogo lepih predmetov z onega velikega rimskega grobišča na Hajdini, ki se razprostira ob stari rimski cesti, ki je držala iz Poe-tcvija v Celejo. Kakor ob slavni Via Appiji v Italiji se tudi tukaj vrsti grob za grobom. Premožnejši sloji, odsluženi vojaki — veteranci so tam postavljali svojim rajnim mnogokrat lepe nagrobnike, drugi so spet polagali v grobove poleg žar lične darove, večinoma keramične, steklene in kovinske izdelke. Letošnje najdbe so znatne. Izkopali so nekaj bolj ali manj dobro ohranjenih glin-stih vrčev. Manjši preprosti vrček je celo zaznamovan z imenom lastnika ali pokojnika. Zelo lepa je črnikasta posoda v obliki vaze. Poleg nekaterih okrašenih žar so nagli še manjše sklede, lončke, krožnike in navadno glinasto čašo. Dwa krožnika iz takotzjvane terre vigillate sta zelo po-
Radovljiški srez
Radovljica, 13. novembra. Spričo zadnjih izredno toplih jesenskih dni so kmetje pospravili vse pridelke in se tudi precej dobro založili s kurivom in steljo. V torek je bil še izredno lep dan. Visoko v gorah so cvetele razne poletne, jesenske in že nekatere pomladne cvetice. Po prisojnih rebrih so trobile zlate troben-tice, p°Pje teloha pa se je čudilo poletnim korčkom, ki so izlivali opojni vonj iz rdečih posodic Po vrtovih je bila še salata in celo grah je cvetel bahato. Nenadno pa se i je vreme obrnilo. Najprej je začelo spet ! deževati, a v četrtek zjutraj je bila Gorenjska vsa beLa. Snežilo je kakor v najtrši zimi. Mokri sneg se je nabiral po drevju in lomil veje jablan, ki se niso pravočasno ločile od zelenih letnih odej. Bila je sicer že nekajkrat padla slana, toda listje je kljub temu ostalo še na sadnem drevju. Škoda na sadnem drevju je precejšnja. Najbolj nevarno pa je to, da večina sadjarjev še ni zavarovala mladih stebel pred zajci. Če bo sneg obležal, preti nevarnost, da zajci povzroče veliko škodo.
Mokri sneg se je prijel tudi električnih žic in jih na mnogih mestih potrgal. V četrtek zjutraj je bi! ves radovljiški srez brez luči. V četrtek in petek so počivala vsa podjetja na električni pogon v vsem območju Završnice. Veliko škodo so utrpele i razne pletilnice, ki imajo prav zdaj mnogo i dela, tvornica verig v Lescah, tvornica žeb-1 Ijev v Kropi in še raz-na druga manjša podjetja. Ker je bil daljnovod poškodovan na
brez elektrike
izredno mnogih točkah so ga popravljali v četrtek in petek ves dan. Ves čas so morali počivati obrati in velik del Gorenjske je bil v temi, kakor omenjeno, v četrtek zjutraj, ves večer in celo od četrtka na petek in od petka do sobote zjutraj. Take neprilike in zapreke menda še ni bilo, odkar imamo gorenjsko elektrarno. Zelo neprijetno je bilo zaradi tega, ker so ljudje tudi na deželi po večini odstranili petrolejke. Po vseh hišah so brlele sveče kakor leščerbe pred kakimi 100 leti. Ves čas so ljudje vrteli stikala, a luči ni hotelo biti. Neprijetno je bilo v hišah, kjer imajo vodovod na električni pogon.
Kljub temu, da je padlo le kakih 40 do 50 cm snega, je škoda velika. Kaže pa. da tisti, ki imajo n-alogo čuvati nas pred takimi nezgodami, niso bili na kaj takega dosti pripravljeni, kajti sicer bi bila zadeva le nekoliko prej urejena. Ker so bile potrgane tudi telefonske žice, je še v petek počival na Gorenjskem telefonski promet.
V noči od četrtka na petek in v petek dopoldne je vlekel po dolini močan sever-nozapadni veter. Silen vihar pa je moral biti v planinah. Medtem ko so počivale nižje lege pod nekoliko poledenelo snežno odejo, so se na vrhovih Karavank in po višjih pobočjih že kazale velike rjave lise, kjer je bil vihar odpihal debelo snežno odejo.
Zaradi tajajočega se snega so vse ceste v izredno slabem stanju in je promet s sanmi in vozili zelo otežkočen.	— s-
Resnica brez bajk o razbojniku Urbanžu
Razbojnik kot ženin Viktor in trgovec s saharinom
Krško, 13. novembra" Resnično je, da se je pobegli kaznjenec Jože Urbanč nedavno pojavil v svojem rojstnem okolišu in da se od takrat dalje sučejo vse govorice največ o njem in njegovih smelih izprehodih po okolici, kjer ima številne prijatelje, s katerih pomočjo se tako spretno skriva, da se mu je doslej še vselej posrečilo izogniti se roki pravice.
prihodom orožnikov, ki so napravili preiskavo in dobili v hiši še »Viktorjevo« harmoniko. suknjič, ki ga je Urbanč ukradel na Raki, par čevljev, 300 din gotovine in nekaj drugih malenkosti. Zakonca Ivana Račiča in njegovo ženo Alojzijo so odvedli v Krško in ju po temeljitem zaslišanju oddali v zapor, kjer čakata nadaljne usode. Po tem dogodku se je Urbanč preselil
V drugi vrsti pa ima močnega zaveznika i zaradi večje varnosti v hribe na desni breg
v ljudeh, ki majo nadpovpreično mero strahu pred njim oziroma njegovim maščevanjem in zato o njegovem pojavljanju j skrbno molče. Lahko mu je torej dnevno tudi večkrat menjati ne samo obleko marveč tudi stanovanje. Pojavlja se zdaj tu j — zdaj tam samo, da slepi in utruja do ! viška preganjalce, ki so mu stalno za pe- ; tami.
V zvezi z njegovimi nastopi in podvigi v krški okolici pa moramo resnici na ljubo
Save, od koder se je skozi gozdove in po varnih stezah spuščal v dolino k prijateljem pa tudi večkrat pogumno stopil v vasi, kjer so se njegovega prihoda najmanj nadejali. Nikjer pa ni imel odbstanka pred delavnimi orožniki, ki so ga odločno zasledovali.
Ženin Viktor pa je medtem gotovo že pozabil na svojo enodnevno nevesto iz Vr-binske vasi, kajti v torek se je že z drugo .potikal na Krškem polju v borštu med
ugotoviti, da je ljudska fantazija vsaj za i Mrtvicami in Cerkljami. Kakor hitro pa je
-	- ---- -	zavohal bližino bližajočih se orožnikov, se
mu je tako mudilo, da je pozabil dekle v travi, poleg tega pa še svoj površnik in cigarete. Da bi se zasledujočim orožnikom lažje umaknil v gozd, je oddal nanje tri strele in nato izginil v gozdu. Vestni orožniki pa zasledovanja kljub ognjenemu pozdravu niso opustili, marveč so Urbanča vneto zasledovali v smeri sledi, ki je vodila v Velika vas do hiše Marije Mežičeve, kjer se je Urbanč po gonjenju pred orožniki skril in nato zbežal v gozd tik pred prihodom orožniške patrulje. Zaradi prikrivanja zasledovanega kaznenca so bili aretirani Marija Mežičeva, posestnica, njena hči Minka in sin Franc. Vsi so bili oddani v zapor. Urbanč je sicer za enkrat pobegnil, vendar pa ne bo mogel dolgo računati na podporo ljudi, ki se vse bolj in bolj zavedajo težkih posledic, ki jih doletijo pri zavestnem prikrivanju razbojnika. In takrat bo tudi Urbančeve pustolovske »kariere« konec.
Ker Urbanča poznajo le domačini in pa ker ima strah velike oči, je možno, da ga nekateri vidijo (namreč samo oni) v duhovniški obleki, drugi zopet preoblečenega v kuto, tretji kot lovca itd. Vse te vesti .pa so le bajke, kakor je izmišljeno tudi to, da je ob priliki obiska v videmski restavraciji nastopal kot lovec s puško.
sto procentov plodovitejša od Urbanča samega in je zato možno, da raznim neresničnim vestem nasedajo ljudje vseh stanov in s primerno lastno zabelo skrbe za dnevno razširjanje vesti, ki jim jih napihujeta otroški strah ali pa vinski duh.
Povsem gotovo je, da je Urbanč pogumen in drzen človek in poleg tega tako iznajdljiv, da zna vse mogoče in nemogoče položaje in prilike vselej izkoristiti sebi v prid. Kolikor pa sam ne more, mu pomagajo ljudje, ki si jih je znal pridobiti z ukradenim denarjem, pijačo, jestvinami in podobnim. V zaščiti tega okolja mu zaenkrat res uspeva, da se nemoteno giblje in se mu je baš zaradi takih pomagačev posrečilo že večkrat umakniti se aretaciji. Dobro se zaveda tudi dejstva, da je okoliš precej velik in hribovit, posejan pa s stotinami hramov, zidanic, kozolcev, ki mu v sili nudijo zavetje pred peščico preganjalcev. Zato bi bilo vsekakor umestno, da bi se število orožništva povečalo in oskrbelo s hitrim prevoznim sredstvom, kar bi nedvomno prav uspešno koristilo pri zasledovanju in izsleditvi Urbanča samega, ki ne kaže nobene volje za bele zidove. Da je njegov namen nadaljevati to pustolovsko življenje in da mu je do življenja samega, priča njegova najnovejša vloga, ki jo menda v več vaseh in pri več ljubicah igra kot lažni trgovski potnik in kot ženin Viktor.
Za takega je bil predstavljen in se je tudi sam predstavil pri postavnem dekletu v Vrbinski vasi v hiši posestnika Račiča Ivana in njegove žene Alojzije, ki sta Urbanča prikrivala v svoji hiši cele tri dneve. Ker je Urbanč pri denarju in, kakor v okolici zatrjujejo, za gotove ljudi zelo darežljiv, je bilo za časa njegove navzočnosti tudi v tej hiši ob dobri jedači in pijači zelo veselo. Ob tej priliki je vrgel oko na dekleta, za katero se mu je vžgalo srce. Dekle se je sprva držalo zelo stanovitno in se upiralo vsem varljivim obljubam. Tudi s pisanim tisočakom, s katerim je božal okno ljubljene, ni dosegel ničesar. Ker pa je Urbanč le hotel uveljaviti svoje nagne-nje do mile devojke, se je poslužil posredovalne poti preko Račičevih, ki sta ji zaupala, da je trgovec in znanec Viktor, ki se trenutno peča s prodajo saharina, pri čemer da zasluži veliko denarja. Račič ji celo ni pozabil omeniti, da pozna Viktorja še iz časov skupnega službovanja pri vojakih in jo je nagovoril, ia ga vzame za moža, češ da bo dobro živela z njim. Isto je dekletu ponovil Urbanč sam. Zlomil je dekletovo voljo, za kar pa se je že naslednjega dne hudo kesala, saj ji je kratkoročni ženin po uspehu pobegnil malo pred
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Ančka
Prihodnji teden bo v našem opernem gledališču premiera dcmače operete, ki so jo krstili za »Ančko«. Tukajle vam predstavljam oba mlada avtorja:
Dobeic
Gospodarstvo
Reakcija na svetovnem trgu surovin
Ze lani proti koncu leta so se na svetovnem trgu pričele cene surovinam močno dvigati. V prvem četrtletju letošnjega leta pa je povpraševanje izredno narastlo in so cene dosegle višino, kakršne prej nihče ne bi pričakoval. V bojazni pred nadaljnjim naraščanjem cen so podjetja kupovala surovine preko tekoče potrebe in tako je naravno, da je temu prekomernemu dvigu, ki ga je še po svoje izkoristila špekulacija, sledila zopetna reakcija. Od konca marca opažamo skoro stalno popuščanje cen, ki se je v zadnjih mesecih še poostrilo zaradi zastoja v nadaljnjem dviganju svetovne industrijske produkcije. Po raznih znakih sodeč, je ta tfeakcija na svetovnem trgu surovin več ali manj zaključena in je zelo verjetno, da pomenijo tečaji, ki so jih svetovne borze zabeležile 8. t. m, najnižje stanje. Zadnje dni kažejo svetovne borze zopet prijaznejše lice. V kakšnem obsegu so od najvišjega stanja ob koncu marca padle svetovne cene najvažnejšim surovinam (pšenici, koruzi, bombažu, bakru, svincu in cinku) nam kaže naslednja zanimiva primerjava:
25. m. 8.XI. 12.XI. pšenica, Chicago 141 84.50 92.75 koruza, Chicago 111 55.25 56.25 bombaž, New York 14.55 7.85 7.98 baker elektr. London 79 43 46 svinec	31.75 16 17.63
cink	33.56 14.75 16.75
Najobčutnejši je vsekakor padec pri kovinah, ki so tudi pri dviganju v prvem četrtletju prednjačile. Cena bakru je navzlic občutnemu padcu od konca marca danes na isti višini, kakor lani sredi oktobra in je še vedno višja nego je bila prej. Tudi cena svincu in cinku se giblje sedaj na višini kakor lani sredi oktobra.
Posebni razlogi so bili merodajni za padec bombažu. Zedinjene države so imele letos rekordno bombažno letino, kakršna ©i bila še nikoli zabeležena. Dne 8. novembra je ameriški poljedelski urad objavil peto letošnjo cenitev pridelka, ki izkazuje nasproti četrti cenitvi ponovno povečan pridelek, ki se sedaj ceni na 18.24 milijona bal, medtem ko je lani znašal pridelek le 12.4 milijona bal (doslej naj-obilnejši pridelek v letu 1926. pa je znašal 17.97 milijona bal). Ta rekordni pridelek je imel za posledico, da je cena bombažu v Ameriki padla skoro na polovico. Značilno pa je pri tem, da cena navzlic tej novi višji cenitvi v New Yorku ni več popustila in je danes celo za malenkost višja nego na dan objave te cenitve. Tudi pri žitu ne moremo padca v celoti pripisati splošni reakciji. Svetovni pridelek pšenice je letos precej večji nege je bil lani; zlasti pa so imele letos obilen pridelek Zedinjene države.
Polom na svetovnem trgu kave
Na svetovnem trgu kave so se zadnje dni odigrali usodni dogodki. Brazilska vlada
se je namreč po hudih notranjih bojih in po dolgem odlašanju končno odločila za spremembo svoje politike glede kave. Doslej je z nenavadnimi žrtvami držala ceno kavi na primerni višini s tem, da je vsako leto uničevala ogromne količine pridelka. Te žrtve pa so šle predvsem v prid drugim izvenbrazilskim producentom kave in Brazilija je morala z rastočo bojaznijo gledati, kako se produkcija kave v drugih državah dviga. Docela nepričakovano je prišlo do usodne odločitve. Že nekaj desetletij vodi Brazilija tako zvano valorizacij-sko politiko glede kave, ki je zvezana z izvoznimi omejitvami, odnosno z izvoznim monopolom, s prepovedjo izvoza kave slabe kakovosti in z odstranitvijo odnosno uničevanjem nadprodukcije.
Izredne težkoče pa so nastopile šele od leta 1931. Od tedaj je morala brazilska vlada do 15. oktobra t. 1. uničiti ogromno količino 53.4 milijona vreč kave, kar predstavlja produkcijo dveh let. V letošnjem letu bi morala, če bi hotela obdržati svojo valorizacijsko politiko, uničiti 70°/o pridelka. Brazilija je morala priti do spoznanja, da te politike ne more več voditi. Odločiti se je morala, ali za omejitev produkcije, ali pa za borbo na svetovnem trgu z ostalimi producenti. Odločila se je za drugo. Do odločitve je prišlo zadnji dan oktobra in 1. novembra je brazilska vlada ukinila prepoved izvoza kave slabše kakovosti, dva dni pozneje pa je ukinila sploh vse izvozne omejitve za kavo ter s tem napovedala boj 41 drugim državam, ki proizvajajo kavo. Kakor se zdi, je Brazilija ta korak že nekaj let pripravljala, kajti v zadnjih letih je forsirala pridelovanje bombaža in letos je izvoz bombaža po vrednosti že prekoračil izvoz kave.
Odločitev Brazilije je imela na svetovnem trgu kave katastrofalne posledice. Medtem ko je kava »Rio« na newyorški borzi v marcu notirala še 7 centov, je že do konca oktobra padla pod 6 centov, no objavi ukinjenja izvoznih omejitev in prepovedi pa se je zrušila na 4.70 centa in ie zelo verjetno, da bo še nadalje popuščala. Kakšen bo rezultat tega boja, je danes težko presoditi.
Zelo verjetno pa je, da bo Brazilija v tem boju zmagala. Teoretično lahko Brazilija zaradi ugodnih pridelovalnih okoliščin in bogatih izkušenj proizvaja kavo ceneje, kakor vsaka druga država. S svojimi ogromnimi zalogami pa lahko onemogoči na svetovnem trgu rentabilne cene vsakemu drugemu producentu. Ni pa izključeno, da hoče Brazilija s svojo politiko prisiliti ostale države k temu, da se soorazumno omeji produkcija. Končno si Brazilija obeta, da bo z nižjimi cenami, zlasti pa s posebno nizkimi cenami za kavo slabeiše kakovosti, ki jo doslej ni izvažala, temveč uničevala, pridobila med gospodarsko šibkejšimi sloji v evropskih in izvenevropskih državah nove konzu-mente za kavo.
Naraščanje nalili klirinških terjatev v Italiji
Medtem ko se je v zadnji četrtini okto- rinžki dolg v Franciji za 0.4 na 8.0 milijo-bra ^mšoSe nalth t^ev v novem kli- I na frankov._Zmanjšanje pa kaz^našklmn-ringu z Italijo ustavilo, moramo v prvi
četrtini novembra zopet zabeležiti nadaljnji dvig klirinškega salda. Saldo naših terjatev v novem kliringu je namreč narasel za 2.3 milijona lir in znašal sedaj že 35.4 milijona lir. V starem kliringu pa se ja saldo naših terjatev zmanjšal le za 0.2 na 39.8 milijona lir. Skupaj znašajo sedaj naše terjatve v novem in starem kliringu 75.2 milijona lir, t j. 172 milijonov Din-
Naši izvozniki v Italijo morajo sedaj že čakati 5 do 6 tednov na vrstni red izplačila iz klirinškega računa. Ta doba čakanja postaja vedno daljša. V petek je Narodna banka izplačala klirinške nakaznice od št. 8415 do št.. 8564, izdane 2. oktobra t. 1. Sedaj se že teden dni izplačujejo klirinške nakaznice, izdane 2. oktobra in je bilo v teku enega tedna izplačanih 360 postavk. Ce ee saldo ne to zmanjšal in obseg poslov z Italijo ne povečal, tedaj bodo morali po sedanjem stanju salda naši izvozniki čakati na vrstni red izplačila 2 do 3 mesece. V krogu izvoznikov vlada tudi bojazen, da se ne bi v dobi čakanja na izplačilo način izplačevanja spremenil- V poučenih krogih računajo z možnostjo, da se bo pri prihodnjem zasedanju jugoslovensko-italijanskega odbora, ki bo v decembru, razpravljalo o vprašanju, ali ne bo kazalo dopustiti prodajo klirinških lir odnosno klirinških nakaznic na lire preko borze, podobno kakor se prodajajo nemške marke. Če bi prišlo do take spremembe je verjetno, da bo borzni tečaj lire manjši kakor je sedanji klirinški tečaj-
Tudi saldo naših terjatev v Nemčiji, ki je v zadnji četrtini oktobra padel za 4.0 milijona mark na izredno nizko stanje 11.5 milijona mark, je v prvi četrtini novembra znova narasel za 2.5 na 14.4 milijona mark (204 milijone Din). Pri ostalih aktivnih kli-ringih ne opažamo večjih sprememb. Naše klirinške terjatve v Poljski so se zmanjšale za 0.2 na 15.6 milijona Din, v Turčiji pa za 0.2 na 7-6 milijona Din.
Med pasivnimi kliringi kaže nadaljnje naraščanje naš klirinški dolg v Češkoslovaški, ki pa se je v prvi četrtini novembra povečal le še za 0.7 na 135.0 milijona Kč (205 milijonov Din). Povečal se je tudi naš kli-
Zlato se vrača v Francijo
Iz New Yorka poročajo, da je ladja »Normandie« odplulr v Francijo s transportom zlata v vrednosti 10 milijonov dolarjev. Tudi vse druge ladje, ki bodo v prihodnjih tednih iz New Yorka odplule v smeri proti Franciji, bodo vozile enake količine zlata po 10 milijonov dolarjev (to je največja količina, ki se da prevažati glede na pogoje zavarovanja). Pariški »Journal des Debata« zatrjuje, da bodo v prihodnjih tednih odposlali iz New Yorka v Pariz za 4 in pol milijarde frankov zlata. Tu gre predvsem za zlato, ki ga je nakupil v New Yorku francoski' devizni izravnalni fond. Gornje številke o povratku zlata v Francijo nam nudijo nekako merilo o obsegu povratka francoskega kapitala v Francijo, kajti devize, ki so prišle v Framcijo v zvezi s povratkom kapitala, je pokupil devizni izravnalni fond, nakar jih je zamenjal v New Yorku za zlato, t
ški dolg v Kumuniji za 0.9 na 28.0 milijona Din, v Madžarski za 0.7 na 6.5 milijona Dm in v Švici za 0-1 na 1.9 milijona švicarskih frankov«
Plačilni promet z Grčijo izkazuje nadalje precej visoko stanje izvoznih terjatev. Jugoslovensko-grških bonov je sedaj v obtoku za 62 milijonov drahm. Poleg tega pa imamo pri Grški banki blokirano terjatev 24.7 milijona Din.^
Beograd, 13. novembra. Narodna banka
razglaša, da je danes tzplačala klirinške nakaznice v prometu z Italijo od štev. 8565 do vštete 8583 z datumom od 2. in 5. oktobra t 1.
Kolkovanje izvršilnih predlogov
Pod naslovom »Kolkovanje izvršilnih pred logov« je >Jutro« 6. t. m. opozorilo na razpis finančnega ministrstva, ki je bil v reviji »Pravni život« s pripombo, da je treba izvršilne predloge v bodoče kolkovati s kolki za 30 Din in ne več 25 Din, kakor doslej- Taka taksa naj bi se plačevala do novega leta, ka bo stopil v veljavo nov izvršilni postopek in z njim tudi s tem zvezan taksni predpis sodnih taks.
Danes zvečer
▼ si v restavracijo
ZVEZDA
Martinova gos — Puran — Zaje« s cmokom — Sarma — Specialni sočni
galaž. Pivo: Ležak-Rock
Te takse bodo znatno nižje od dosedanjih. Za predloge na dovolitev se je pobirala ter se ima tudi v bodoče še vedno pobirati taksa po tar. post 80. taksnega zakona (ne pa po tar. post 1, kakor to marsikatera sodišča napačno tolmačijo) s kolkom 5 Din, za rešitev pa po tar. post. 146. taksnega zakona s kolkom za 20 Din, skupaj torej 25 Din. Ta taksa je vedno enaka, pa naj gre za izterjavo milijonskega zneska ah pa minimalnih terjatev-
Zgrešena pa je tudi ssdanja interpretacija razpisa finančnega ministrstva — oddelka za davke od 1. junija 1937 (št 37.073), ki je bdla dostavljena tudi vsem sodiščem, v kolikor se tolmači zvišanje takse za izvršilne predloge na 30 Din. Sodišča, ki pravilno tolmačijo tozadevni razpis, pobirajo še vedno dosedanjo takso v znesku 25 Din, ne pa 30 Din, ki je pogrešena in na škodo prizadetih strank.
Finančno ministrstvo s svojim razpisom jasno tolmači, da je treba črtanje be«ed »in sodnih« v finančnem zakonu za leto 1937/38 razumeti tako, da je zaradi obstoječega zakona o sodnih taksah ta beseda nepotrebna, ker se imajo vse sodne vloge itak taksirati po novem zakonu o sodnih taksah. Ker pa v^lja za izvršilno postopanje še stari taksni zakon, je treba tudi predloge na dovolitev izvržbe kolkovati v smislu starega taksnega zakona, to je po tar. post. 80. e 5 Din in po tar. post. 146- z 20 Din, skupno 25 Din; le one vloge, ki pod-ležijo taksi po tar. post. 1. taksnega zakona, je treba torej kolkovati s povišano takso 10 Din, kakor n. pr. predloge na ustavitev, utesnitev in slično.
Finančni zakon za leto 1937/38 ne predvideva nikakega novišanja taks iz tar. post- 80. in 146. taksnega zakona in postopajo sodišča, ki zahtevajo za izvršilne predloge, s katerimi se predlaga uvedba izvršb? te ali one vrste, t j. za vlogo, s katero se zahteva izvršitev sodbe ali odločbe po tar. post- 80. in 146. taksnega zakona 25 Din popolnoma pravilno in v smislu zakonskih določil, vsako drugo tolmačenje sedaj veljavnih taksnih predpisov pa je napačno in na škodo številnih prizadetih strank.
Gospodarske vesti
= Stoletnica prve železnice v Srednji Evropi. Včeraj je poteklo 100 let odkar je 6tekla prva železnica na paro v Srednji Evropi, namreč železnica Dunaj — Wagram (prva proga Ferdinandovih severnih železnic). Ta dan je bila prva poizkusila vožnja na progi Dunaj — Wagram z lokomotivo »Austria«, ki jo je v Angliji zgradil Ste-phenson- Lokomotiva je vlekla dva vagona. Radni promet na progi pa je bil uveden 6. januarja 1838.
= Na žateškem hmeljskem trga je t-ilo prejšnji teden povpraševanje predvsem za cenejše vrste hmelja in so se cene gibale med 650 — 950 Kč za 50 kg. Zaloge so se nadalje skrčile in znašajo le še slabih 18.000 starih stotov. Ostali češkoslovaški hmeljski okoliši pa eo že ves pridelek prodali.
== Kreditne zadruge, k! so šle pod zaščito. Na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug je kmetijsko ministrstvo odobrilo zaščito naslehijim kreditnim zadrugam: Hranilnici in posojilnici v Črnučah (odlog plačil za 6 let od 10. avg. t. 1. dalje, za obveznosti, nastale do 24. julija t L: obrestna mera na stare vloge 2%); Kmečki hranilnici in posojilnici v Središču (odlog za 6 let od 10. avg. t 1. dalje za obveznosti do 10. julija t L; obrestna mera 2%y, Kmetski hranilnici in posojilnici Sv. Bolienk pri Središču ob Dravi (odlog za 6 let od 10. avg. t. 1. dalje, za obveznosti, nastale do 15. sept 1933; obrestna mera 2%); Posojilnici na Vranskem (odlog za 6 let od 4. oktobra t 1. dalje, za obveznosti do 22. marca 1937.; obrestna mera 2%).
Ka ljubljanski boni je ntaftal preteM teden devizni promet 032 milijona Din nasproti 7.44, 10.95, 7.76 in 11.89 milijon« Din v prejšnjih štirih tednih. V teku tedna je tečaj nemške marke ostal na nespremenjeni višini 14.00. Tudi tečaj avstrijskih Šilingov se ni spremenil. V svobodnem deviznem prometu stanejo angleški funti 238, ameriški dolarji 47.80, švicarski franki 11.06 in francoski franki 1.65-
DEVIZE
Čarih. Beograd 10, Pariz 14.8850, London
21.62, New York 433.875, Bruselj 73.62, Milan 22-80, Amsterdam 239.87, Berlin 1747750, Dunaj 79.35, Stockholm 111.46, Oslo 108.65, Kobenhavn 96.5250, Praga 15.23, Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
do 6 tednov stol prusl 60-00 Dta, 9 tednov stari 80—100, 8 do 4 m« o trn obed
120—170, 6 do 7 mesecev stari 210—840, 8 <fa
10 mesecev stari 360—550, 1 leto stari 620— 780 Din. Svinje so se prodajale za kg živa teže 6—7 Din in s« kg mrtve teže po 0—U Din.
Blagovna tržišča
ŽITO
-f- Chicago, 13. novembra- Začetni tečaji: pšenica: za dec. 92.50, za maj 92.375, za julij 87.625; koruza: za dec. 54.375, za maj 57.875, za julij 59.25.
+ Winnipeg. 13. novembra- Začetni tečaji: pšcnica: za dec. 115.50, za maj 113.50, za julij 108.
BOMBAŽ
4" Liverpool, 12. novembra. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za nov. 4.S3 (prejšnji dan 4.52), za dec- 4,56 (4.56), za maj 4.70 (4.70).
+ New York, 12. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 7.98 (7.86),
za maj 8.11 (801).	_
ŽIVINA
-j- Na petkov svinjski sejem r Maribora
je bilo pripeljanih 180 svinj. Povprečne prodajne cene za prasce so bile naslednje: 5
SOKOL
Sokol v Središču ob Dravi jo spet oHrA
L L m. ee Je začela dramska sezona in repertoar je prav pester. Razen že vprizor-jenih so na repertoarju še tale delat »Ugrabljene Sabinke«, »Zlato tele«, »Deseti brat«, »Naša kri«, »Kiivoprisežnik«, »Tihotapec«, »Dr« in druga. Razen tega pa bo mladinski odsek vprizoril več mladinskih igric in bo imel materinsko pro-slavo. Oder, ki je že precej zastarel, se popravlja in je v ta namen določena lepa vsota. Tako bo dramski odsek mogel še V bodoče delovati v korist našemu društvu in v zabavo in razvedrilo obiskovalcem naših prireditev. Tudi v telovadnici je živali nejše. saj se pripravlja nad 150 telovadce« in telovadk na akademijo, ki bo 5. decembra. Naraščajski odsek pa bo ob sodelovanju okoliških naraščajskih odsekov priredil naraščajsko akademijo 25. januarja. Tudi pevski, tamburaški zbor in godba so pridno pripravljajo. Godba priredi običajna koncerta na Martinovo nedeljo tn velikonočni ponedeljek, a ostala odseka skupnega pomladt Novoustanovljeni strelski odsek kaže mnogo dobre volje ln z gotovostjo lahko pričakujemo uspehov. Bratje sestre! Po začrtani poti naprej do zmaga Ne strašite se nobene žrtve za povzel igo sokolske ideje, temveč le naprej, da bodo resnične besede našega pokojnega brata dr. Pivka: »Le naprej, brez miru, za sokoi-skim praporom!«
f
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da Je naša zlata stara ™wnn,
gospa
FHAMelŠKA GMAUL
POSESTNICA
v 70. letu starosti v soboto 13. t m. dopoldne ob 10. url po kratki močni
bolezni nepričakovano previdena s svetotajstvi mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb naše nepozabne stare mame bo v ponedeljek 15. t m. ob 3. url popoldne iz hiše žalosti Zgornja šiška 90 na pokopališče v Dravlje. ZGORNJA ŠIŠKA, dne 13. novembra 1937.
»ALUJOCI OSTALI
					
					
					
£					
Javljamo tužno vest, da je danes preminula naSa mama, stara mama, sestra in teta, gospa
roj. ŽU2A
posestni ca na VIču-Ljubljana
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti na Viču št. 8, na vižko pokopališče.
V LJUBLJANI, dne 14. novembra 1937.
2afo]oči.
F renče Feržtm;
an je
—	Ne sanja se mi, pa se mi ne sanja, naj počnem kar hočem. Ce mi časih kaj malega ostane zjutraj v spominu, potem je to tako sklobuštrano, da nima ne nog ne glave. Da bi se pa kaj poštenega sanjalo, kaj koristnega in pametnega, kaj takega, kar obeta srečo, denar, boljšo prihodnjost tega pa ne! —
—	Beži no, bodi pameten, stari! Kaj bi sanje pomenile!? —
—	Kaj sanje? Sanje, sanje, draga moja! Poznam človeka, ki je proti koncu vojne zadel na tomboli Rdečega križa 2000 kron. Takrat je to bilo še dosti denarja. In to samo zato, ker se mu je prejšnjo noč sanjalo, da se je zlomil drog nad latrino. Hoj, in kako je pripovedoval oficirjem, ki so se zanimali za njegovo srečo- kako so ga sam presvetli cesar vlekli iz latrine, kako sta se oba nazadnje pogreznila čez glavo. Ta-korekoč huda stvar čeprav samo v sanjah! Toda je zato zadel drugi dan 2000 kron; v dobi ko so še mnogo veljale! —
—	In ti to verjameš? Jaz pa le mislim, da si je to izmislil, ker je bil na cesarja hud zaradi vojske, pa ni mogel v drugi obliki stresati svoje jeze! —
—	Pa še kako verjamem. In če bi se meni le kaj malega sanjalo o taki nesnagi ali recimo vsaj o ušeh, pa bi bil zadovoljen. Vsaj četrtinka drugega ali tretjega dobitka bi bila zagotovljena Tako pa plačujeva že leta in leta, zadeneva pa nič! —
Jeronim Kuntara, organiziran staroupo-kojenec, skoro vsako jutro podobno godrnja med vstajenjem in oblačenjem, žena pa mu nasprotuje. Nasprotuje takorekoč iz suhih principov, podobno kakor v politiki. V tej dobi zakonskega življenja je še edi
vsaj bolj prav. In zato ona ne veruje v sanje. Ce pa bi on ne veroval, bi mu jih razlagala ona.
Ko se umije, opravi tičke. Najpoprej papige. Prijazno kramlja z njimi. Zatem ka-
narčke. Očisti kletke, nasuje hrane, nalije vode. Nato nakrmi kunce. Ko je vse gotovo, sede h zajtrku.
— Glej, samo še tri dni imamo do glavnega dobitka, samo še trikrat se nam lahko sanja, pa ne in ne. Potem pa zopet ne bo pol leta nič upanja! —
Vselej žena tudi ne reagira. Štiridesetleten zakon ne zasluži polne pozornosti. Zato vodi on vse tri dni samo take razgovore, toda prepira ne izzove vselej.
Mine tudi to.'Dobitka ni ne glavnega, ne „--------------„-----■,—.,- j — —	postranskega. Nabavi že novo srečko, po-
ni čar x prepiru, kdo ima prav, odnosno 1 zabi staro, življenje teča,
Vsak mesec enkrat potuje v Ljubljano.
Vselej z železnico. Navadno prvi ponedeljek po prvem. Nabavi potrebščine za dom, obišče znance, organizacijo, da vidi kaj bo s staroupokojenci, s povrnitvijo draginjskih doklad, malo v kavarno zaradi novic; zvečer pa se vrača poln čudno lepih stvari. To potem zadošča za ves mesec z<a prijazne razgovore in za zakonsko-družabne prepire.
Bliža se zopet nov prvi v mesecu. Sledil mu bo tudi nov ponedeljek. Toda tokrat ga ne more pričakovati, preveč so lepega napisali časopisi o povrnitvi doklad. Mora poprej, da vidi kako je s stvarjo.
Nedeljo zvečer pred prvim pravi:
—	Jutri grem v Ljubljano, pa ne z vlakom, nego z avtobusom. —
—	Tako! Čemu te novotarije? —
—	Saj vidiš! Železnica sploh nikamor ne pride. Zamud je toliko, da druga drugo ne dohiteva. In jutri bi bil rad malo prej gori. —
Ze je pretil nov prepir. Ker pa tudi v
njej prevladuje radovednost, sama natiho-ma želi. da bi se čimpre; dognala resnica o draginjskih dokladah. Odloči Jeronim za avtobus in vse je v redu poldrugo uro prej.
Navzlic temu ne zaspi trdno, kmalu po četrti uri pa začne:
—	Pomisli, samo pomisli: zdaj ko ni več žrebanja, pa take sanje! Zdaj, ko pod milim bogom nimamo upanja na kakšne solde, pa takšne kolosalre sanje! —
Tleska z rokami in z je/ikom.
Ona ncjevoljpo:
—	Mar bi v miru spal, da bi se dobro odpočil za na pot, pa še avtobus po vrhu! —
—	Spal, spal, kdo bo zmeraj samo spal. Saj tako preveč spimo, ln po smrti bomo tudi vedno samo snaii. Toda sanje, takšne sanje! Kaj bi dal z«a take sanje na dan žrebanja glavnega dobitka?!
ženo premaga radovednost:
—	I — kaj pa se je sanjalo takega? —
—	Poslušaj, pomisli: stojimo v cerkvi p«4 cesarski maši, vsi uradniki lepo po vre ti in šaržah. Vse v paradi. Kar pri ležeta po moji rami dve uši, tiste velike bele s sivimi križi, ki so takorekoč končale svetovno vojsko, pa kreneta za ovratnik in io-gineta v notranjost Pomisli duša, to pomeni srečo, denar, bogastvo! —
Razlaga sanj je tako prikupna, da šena ne more otvoriti običajnega prepira, ki bi naj ciljal na to, kdo ima bolj prav. Navsezadnje: zakaj'pa bi sanje res nekaj ne pomenile?! Mar jih bog pošilja res tako nesmiselno?! A?
Oba se zatopita v razglabljanja.
—	Kaj misliš, kaj bi moglo biti na stvari? —
—Kaj more biti? Žrebanja ni, dediščin« nimava po kom pričakovati! Kaj more biti drugega, kakor da bodo vrnili draginjske doklade ali pa morda še kako po vrhu zboljšali položaj staroupokojencem?! Se zastonj toliko piše in govori o teh stvareh. Ali misliš, da se ljudje zastonj vesele in delajo načrte in proračune na te dohodke in — oh! — morda celo dolgove!! —
Tako tolmačenje sanj je vzeto ženi prav iz dna srca. Saj bi bilo treba tega in onega. Posebno zdaj za zimo.
Zato sta oba v najboljšem razpoloženju. Zna5a ona. Kuntara pa se posebno skrbno oblači
Ko zatuli avto gori !iad ovinkom, Jeronim že stoji pod kapom, kjer je zapisano »postajališče«, tišči marelo, nahrbtnik in velik zložljiv cekar, kamor bc utovoril vsa naročila.
Avtobus malone že poln S težavo dobi Jeronim v ozadju ob prehodu sedež. Oni, ki se ne rinejo dovolj naglo skozi vrata, ostanejo stoječi na sredi Čuti je glas spre-vodnifcois
/
Vodnikove knjige so Izšle
Pogovor s tajnikom VD dr. Pavlom Karlinom
Radovednost je huda stvar. Čim bolj se je otepaš, tem silneje te muči in nadleguje. Tako dolgo hodi kot senca za tabo, da naposled le zadostiš njenemu neizprosnemu imperativu. In to sem tudi včeraj storil, zavedajoč se, da je »firbec« v novinarstvu velika šarža. Ker pa vem, da so z mano že dalj časa soradovedni premnogi bralci »Jutra«, ki tudi že komaj čakajo novih knjig Vodnikove družbe, bom gotovo vsem ustregel, če povem, kaj sva se ob izidu letošnjih publikacij naše priljubljene knjižne matice pogovorila s tajnikom VD prof. dr. Karlinom.
Našel eem ga popoldne v družbini pisarni. Z gospodarjem prof. Vrhovnikom sta bila baš v temperamentnem »strateškem« pogovoru, medtem ko je uradnica gospa Zora z ekspedicijskim zanosom in hitrostjo dvajsetih antilop ubirala tipke stare underwoodke. Jaz pa kar s pripravljenimi vprašanji na dan.
Kaj niste letos malo pozni, gospod floktor?
Pozni? Nikakor ne! Izšli smo točno po programu. Res pa je, da smo bili lani za dobra dva tedna urnejši. Toda naglica nikjer ni prida. Ce izidemo prezgodaj, so naše knjige zlasti na deželi do božiča že vse prečitane in Pratika, namenjena šele novemu letu, že desetkrat prelistana in nemara tudi že precej razcefrana. Zato smo sklenili v odboru, da pred sredo novembra ne bomo prihajali »na svetlo«. Mislim, da je prav tako.
Kako dolgo bo pa trajalo razpošiljanje?
V štirinajstih dneh mora biti gotovo, najkasneje pa do Miklavža. Saj je vse že temeljito pripravljeno. Prve izvode, ki smo jih prejeli iz knjigoveznice, so dobili pisatelji. Potem so — kakor vsako leto — na vrsti ustanovniki, za njimi člani iz Amerike, nato Ljubljana z okolico. Medtem bodo zaboji in zavitki knjig romali že tudi na področje mariborske oblasti, ki je bila lani druga, ter v kraje izven Slovenije, nato v mesta, trge in vasi ljubljanske oblasti. S tem bo končana prva, redna etapa razpošiljanja. Potem pridejo pa takoj na red zamudniki, to so tisti člani, ki so sicer zvesti Vodnikovi družbi in vsako leto kupijo njene knjige, toda vedno šele po izidu, ko so se bili na lastne oči prepričali, da se izplača žrtvovati skromno vsoto za tako pester in zanimiv knjižni dar. Šaljivo označuje te zamudnike naš delavni poverjenik iz Gradca v Beli krajini gosp. Anton Ivec, češ da jih je treba vse leto tresti, ker so »kakor lesnike, ki se jih lešniki (20 dinarjev) tako drže, da nobeden ne odpade, dokler v pozni jeseni popolnoma ne do-zore.«
O, če bi ne bilo zamudnikov in omah-ljivcev, ki jih tudi najburnejše bobnanje po časopisih ne spravi iz ravnotežja, bi odbor vsako leto lahko natančno določil naklado in ekspedicija bi bila mnogo hi-treie opravljena.
Koliko ste tiskali letos?
Petnajst tisoč izvodov vsake knjige, kakor lani. Pratike pa petsto manj, ker čez leta iz zaloge ni tolikšnega povpraševanja po njih Prepričan sem. da bomo kmalu oddali vso naklado, še zmanjkati nam utegne posameznih knjig, saj nam poverjeniki že sporočajo od vseh strani, naj jim rezerviramo po več izvodov.
Najtežji letošnji problem je bila podražitev papirja (26 odstotkov), ki je — kakor
znano — pri veliki nakladi glavna postavka v proračunu. Pa je ta problem naš gospodar tako rešil, da se obseg knjig ni zmanjšal niti za eno stran, papir pa je celo trpežnejši in tisk na njem razločnejši ko lani. Vse štiri knjige obsegajo nad trideset pol ali skoraj pet sto strani. Za 20 dinarjev je to naravnost bogat dar. Bil bi pa seveda lahko še bogatejši, če bi se zapisali med Vodnikovce še vsi tisoči in tisoči brez-brižnikov in omahljivcev, ki sicer samo zabavljajo pa kritizirajo in na vse naše kulturno življenje gledajo z nekakšnim visokim omalovaževanjem, ne žrtvujejo pa zanj ne prebite pare.
Kaj pa sodite o letošnjih knjigah?
Vse leto imam preveč od blizu opravka z Vodnikovo knjižno robo in to po vsebinski ter zadnje mesece zlasti po tehnični plati, zato se prav dobro zavedam, da moja sodba o Vodnikovih knjigah, ki mi med delom polagoma vse zrastejo k srcu, ni nepristranska. Vem pa, da smo dobro izbrali in da tudi letos uspeh ne bo izostal.
Ivan Podržaj ni novo ime v naši povojni literaturi. Spomnim v naglici na »Brbka« ln na nešteto novel in črtic, ki jih je pisatelj letošnjih »Strtih peruti« kot novinar in urednik že objavil v raznih listih in revijah. Ljubezenski roman Henrika Orla, zastopnika mogočne inozemske tovarne električnih pristrojev, in Pavle Kantorje-ve, je avtor v epilogu lepo označil za »moten odsev zablod človeka, ki mu je vojna ukradla mladost in poštenje ter ga hkrati obdarila z lažno dostojnostjo in z bolno brezčutnostjo za vse, kar ni bilo v zvezi z njegovo sebičnostjo. Vržen iz ravnovesja se je lovil med čutno ljubeznijo in mračno zavestjo krivde, ki jo je v svojem neodločnem hotenju po očiščenem življenju naprtil usodi.« Knjiga bo zlasti resnejšim članom Vodnikove družbe zelo ugajala.
»Sin« mladega pisatelja Ivana Potrča, enega najvidnejših sotrudnikov Kozakovega »Ljubljanskega Zvona«, je njegov knjižni prvenec. Povest iz Haloz o težkem življenju na naši trdi kmetiški grudi, ki pije znoj, mladost in kri s težkimi verigami usode in neusahljivega upanja na njo priklenjenih ljudi ter le skopo vrača človeško delo, skrb in ljubezen. Po izredno krepki, zanimivi, pri nas deloma še neobdelani vsebini in po svojem posebnem, plastičnem podajanju bo knjiga zbudila pozornost. Neradi jo bodo odložili tudi preprostejši bralci.
Zgodbe iz svetovne vojne še vedno vlečejo. Povsod je tako. Pomislite samo, kako sijajen uspeh so dosegli letos dobro-voljci — Kladivarji Jugoslavije —, ki so v obširni, visoko resni knjigi popisali svoje doživljaje iz bojev za osvobojenje ljubljene domovine. Cisto drugače je preživel tista leta v daljni Rusiji znani režiser Osip Šest. Njegovi spomini iz vojnega ujetništva, ki nosijo tajinstveni naslov »Enaintrideset in eden«, niso junaški spomini borca, temveč pestre, duhovito, včasih sentimentalno, vedno pa korajžno in bodro pripovedovane drobne dogodivščine iz velike dobe, ki jo je pisatelj s svojimi tovariši preživel, presanial. Dretrpel, prečakal, prehrepenel, prejokal in presme-jal v »najimenitnejšem« ruskem mestu Rjazanu. Knjiga je nekaj posebnega po svojem zdravem optimizmu ,po iskreni veri v življenje, po vedri človečnosti in po svojem, oziroma šestovskem slogu.^
In vaša Pratika?
Skušal sem jo napraviti kar najbolj pestro in kolikor mogoče sodobno. Ostale knjige si poiščejo lahko vsaka svojo vrsto prijateljev, Pratika pa mora biti za vse. Nekako ogledalo minulega leta in okno v prihodnje dni. Več strani sem posvetil spominu med letom umrlih kulturnih delavcev in veljakov. Kronika v slikah prinaša dogodke poslednjih mesecev, več posnetkov ilustrira tudi sokolsko gibanje med Slovenci in delovanje Vodnikove družbe. Ker smo Pratiko zadnjo tiskali, se je lahko oddolžila še pokojnemu velikemu državniku in filozofu Masaryku. Tudi lepo ilustriran članek o jesenskih manevrih prinašamo. Od avtorjev poučnega in zabavne-nega dela naj omenim dr. I. Laha. Iva Pe-ruzzija. dr. Reyo, A. Jamnika, dr. Fr. Gost-la, Ivana Albrehta. A. Vakslja, A, Siča, C. Škodlarja, Fr. Cička, J. Janežiča, J. Jenka, Vinka Bitenca, Grišo Koritnika, VI. Regallvja, R. Dostala, Dr. M. Karlina, J. A. Podbregarja, V. Pirnata. Opremo Pratike je zelo okusno izvršil prof. Mirko Subic, ilustracije pa sta poleg njega prispevala še prof. Fr. Podrekar in Viktor Cotič. V pra-
tikarskem delu sem malo skrajšal Poštne pristojbine, da sem dobil prostor za članek o najvažnejših taksah, v katerem bodo či-
tatelji našli mnogo potrebnih pojasnil.
Želel bi, da bi že skoraj mogel prepričati nekatere naše pisce, zlasti akademsko šolane strokovnjake, da ni sramota pisati v take publikacije, kakršna je naša Pratika, in s tem popularizirati znanost,, njena pota, odkritja in cilje. Pri večjih narodih bi se v tem pogledu mogli marsičesa naučiti.
Pa načrti za prihodnja leta?
Točnejših podatkov Vam danes žal ne morem dati. Imamo že več rokopisov, nekateri pisatelji pa so sporočili vodstvu, da pišejo za Vodnikovo družbo povest ali poljudno znanstveno knjigo. Ce vsaj trije odborniki pozitivno ocenijo vposlano delo, ga potem odbor na seji uvrsti v program. Naš književni referent prof. dr. I. Lah je tudi letos navzlic težki bolezni požrtvovalno opravljal svoj arbiterski posel in krepko soodločeval pri izberi knjig. Da bi nam usoda še dolgo ohranila tega nesebičnega in neumorno delavnega, idealnega tovariša!

Bm&O*
delitatnofl * tOCi tOsljCi
i firomuklostif
Lahko Vam pa povem, da bomo na eni prihodnjih sej pretresali vprašanje izdajanja izrednih publikacij, t. j. literarnih in zlasti poljudno znanstvenih del, ki bi jih oddajali članom po primerno znižanih cenah. Tudi za tiskanje nekakšnega periodično izhajajočega Vestnika Vodnikove družbe, ki bo ustvaril stalno vez med vodstvom in poverjeniki ter člani in služil tudi v slovstveno reklamne svrhe, se bomo morda kmalu morali odločiti... O vsem tem pa še med letom kaj!
»Zavidam Ti za Tvojo polt!"
Ali ni ta odkritosrčnost obenem tudi največje priznanje za ženo! Ako so žene za-vidne. tedaj moški gotovoobčudujejo...
Zdaj je lahko biti zares negovan, Elida krema IDEAL, ta suha dnevna krema, napravi kožo gladko; ohrani polt mladostno čisto in brez poškodb. Ker ima v sebi hamamelis, poživlja in obnavlja kožo. Negovanim ženam je postala neogibno potrebna!
ELIDA KREMA IDEAL
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Od stolpov na glavi do modernih frizur
Ob zlatem jubileju Združenja brivcev, frizerjev in
kozmetikov
Odbor Združenja brivcev, frizerjev in kozmetikov, ld bo opravljal posle do L 1939
Rokokočna doba sončnega kralja Ludvika XIV. in istotako razvratnega kralja Ludvika XV. je našla vredno naslednico in posnemalko v nežni, gibki in elegantni ženi Mariji Antoaneti, soprogi francoskega kralja Ludvika XVI., ki je končal tako nesrečno pod giljotino ter s tem plačal ne le svojih, temveč tudi dolgove svojih prednikov. Otroško mlada princesa Marija Anto-aneta se je z vso svojo prirojeno lahkomiselnostjo vdala dotlej njej neznanemu francoskemu sijaju in razkošju. Poleg naj-
dragocenejših toalet, najredkejših draguljev je bila vsako jutro njena velika skrb: frizura. Tu ji je bil v pomoč njen neizčrpni in neprekosljili dvorni frizer gospod Leonard. Bil je to zares velik gospod, ki se je vozil vsako jutro v šesterovprežni kočiji iz Pariza v Versailles ter preizkušal vsak dan novo umetnost na francoski kraljici in ostalih dvornih damah z glavniki, iglami, pomadami, lasnimi vodami in mažami. Seveda je imel dvorni frizer tudi svoje pariške salone, polne strank in od-
ličnih obiskovalk, ki so hotele posnemati dvorsko gospodo. Ta umetnik je zidal na glavi grmade las in jih modeliral v simbolične ornamente. Z uporabo raznih maž in z dolgimi iglami je naravnal pričesko tako, da so lasje stali ravno kakor sveča, še višje kakor kučma kakega pruskega grenadirja. Nekatere pričeske so segale od korenin do vrha po šest in trideset palcev visoko, vrhutega pa so bili v njih zataknjeni še trakovi in peresa. Take pričeske so predstavljale cele pokrajine s hišami in vrtovi, s cvetjem in sadjem s čolni in z ladjami, celo razburkano morje.
Moda, ta neizprosna gospodarica, ki zahteva večno izpremembo, je ponazorovala v teh izumetničenih lasnih tvorbah tudi razne dnevne dogodke: predstave odličnih oper, slavnostne dneve na dvoru, da. celo ameriška vojna in domači upori so našli svoj odsev v teh rokokočnih frizurah.
Polagoma so postali ti lasni stolpi tako visoki^ da niso mogle dame skozi vrata, ne da bi se globoko pripogibale; v svojih kočijah niso mogle sedeti pokonci, temveč so morale z vzdignjenimi krili klečati, sicer bi jim streha kočije kvarila njihove umetne pričeske. Prišlo je tako daleč, da so morali v versailleskem gradu vzdigniti okvire pri vratih, da se ni bilo treba damam v slavnostnih toaletah pripogibati pri vstopanju. Na ta način so predelali in preuredili tudi vrata in strope gledaliških lož.
Ob priliki petdesetletnega jubileja obstoja Združenja privcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani je razstavil ugledni tukajšnji brivski in frizerski mojster g. Matija Podkrajšek v Izložbenem oknu svojega brivskega salona na sv. Petra cesti originalni posnetek pričeske iz rokokočnd dobe Marije Antoanete. Zelo posrečeno pričesko je izdelal g. Metod Podkrajšek, domači sin, ki je pravi umetnik v svoji stroki in vedno z budnim očesom sledi vsem pridobitvam na svojem poklicnem področju. Originalni obrtniški izdelek zasluži, da si ga ogleda naša javnost predvsem pa bo zanimal seveda naš nežni spol. Čast domači obrti!
Točno plačuj »Jutru« naročnino Vnml svnlcpm zavarovalnino
—	Le not'r, le not'r. zadi je še v'lik prostora! —
Gnječa. V ostrih ovinkih premetava zdaj k !evi zdaj k desni steni. Razprostirajo komolce, da očuvajo glave.
Dež pada. Blato škropi Na vsakem križ-potu stoji kdo in ustavlja z marelo. Vstopi. Sredi vasi, skozi, katere vozijo, novi potniki. Čuje se neprestano glas mladeniča s torbo in kačketom na glavi:
—	Le not'r, le not'r, za-di je še v'lik prostora.
2e so stlačeni kakor sardele. Toda še vstopajo novi Med njimi star berač. Vse se umika, toda kam.
—	Kakopak, še ta mora, kakor da nas ni dovolj. —
—Uf. še berači se vozijo z avtom, kam smo prišli?' —
Take brezsrčne besede bole dobričino Kuntaro, ki je danes zaradi lepih sanj in še lepšega pričakovanja ves raznežen, pa ga hrabri:
—	Kar bližje se dajte, kar bližje! —
Beraču ni treba dvakrat reči. In ko se
izkaže, da ima premalo denarja za vožnjo do Ljubljane, de ves opogumljen gospodu Kuntari:
—	Gospod, dva dinarja mi pomagajte, tukaj ne morem ven, poglejte kako lije! Oh, moj bog, ves krompir bo segnil letos! —
In pridruži Jeronim k započeti dobroti še dva dinarja.
Gnječa kakor v skladovnici. Toda avtobus se še vedno ustavlja, da kdo le poma-je z marelo ali vsaj z roko in vedno se ču-i je glas mladeniča:
—	Le not'r, le not'r, zadi je še v'lik prostora! —
Ljudje godrnjajo:
—	Kam jih boste pa stlačili?! Začnite po dolgem, kakor v klaftro! —
Mladenič odgovarja:
—	Vsak ima pravico, da se pelje; zadi je še v'lik prostora! —
Berač ima pri Kuntari potuho. Čimbolj ga odrivajo in pehajo drugi, toliko tesneje se naslanja na ramena gospodu Kuntari. Ta ne more več godrnjati, ko se je že izkazal dobrotnika. Bo že kako, saj mora kmalu biti Ljubljana.
—	Dobro služite zdaj, ko vlaki tako neredno vozijo! —
Tako pol hvali pol godrnja pasažir, ki ima srečo sedeti za šoferjem.
—	Da, zdaj je dobro in če nam bo že-
lezniška uprava šla vsaj par let tako na roko, pa je naša linija aktivna.
Končno Ljubljana. Izstopijo. Trdi, okoreli, zasedeni. Vsi udje mravljinčasti.
—	Hvala bogu! —
Hite po opravkih. Jeronim kar ne more po običajnem vrstnem redu. Vse ga vleče samo h organizaciji. Hoče tudi stvarnega potrdila za svojo optimistično razlago nočnih sanj. In ko pisarna še ni odprta, čaka na hodniku.
Minute so večnost. Pride dežurni.
—	No, kaj je, kako je? —
—	Kako? Kaj? — Nič, vedno enako, nikamor se ne gane! —
—	In povrnitev draginjskih doklad? Toliko smo brali, toliko se je govorilo, toliko smo se veselili, za trdno računali. Meni se je celo sanjalo--—
Ugrizne se v jezik in žalosten umolkne.
—	Kdo se briga za nas, zopet so nas pre-zrli! —
Kuntari opravki tudi drugod danes ne gredo od rok. Novice ga ne zanimajo. Kavarna je videti dolgočasna, tovariši zabavljajo.
Taksen pride zvečer domov /tena široko odprtih oči, polna pričakovanja
—	No, ali je? —
—	Eh, kaj bo! —
In mu ne gre večerja v slast. Ona misR, da je utrujen, da je avtobus kriv in dež, zato ne sili v njega. Po malem se ji začne smiliti.
—	E, da sem še aktiven--štrajk bi
organiziral, pasivno resistenco — — tako pa smo upokojenci brez vseh pripomočkov, kakor trgovci, če bi zaprli lokale! —
Ona ne poseže v besedo. Kakor zanalašč ne.
—	Tako sem veroval v današnje sanje, kakor v boga. zdaj pa--
ln se praska za vratom. Pa zopet.
—	Ne vein, nekaj me žre. Morda je kaj takega padlo za vrat. —
Ko pa sleče srajco, pravi:
—	Poglej no, kaj me je tako srbelo za tilnikom! —
Ona pogleda in prestrašeno zavpije:
—	Jezus in Marija: uš! —
On skoro apatično:
—	Ampak sanje pa le nekaj pomenijo, vselej nekaj pomenijo! —
Žena vzdihne in brez prepira zbeži z nesrečno srajco iz sobe.
0X1
ZA 200 DIN MESEČNO:
— radio
Ljudski super, 5 elektronk, 7 krogov Generalno zastopstvo za Slovenijo:
RADIO-VOBERLET d.zo.z., Ljubljana
KONGRESNI TRO 8 Podzastopstvo za Maribor: HENRIK ARLAT1, Ulica 10. oktobra Št.
Domače vesti
*	Svečana izročitev pohval in nagrad Kraljevega londa. Blagopokojni Viteški kralj Aleksander L Uedinitelj je na dan svoje poroke z Nj. Vel. kraljico Marijo ustanovil poseben fond, imenovan Kraljev fond, ki naj služi izpodbudi privatne iniciative za delo na moralnem, obče prosvetnem in državljanskem napredku naroda, zlasti še za delo za ureditev vasi. Ta fond, ki ga je po tragični smrti velikega kralja prevzel in ga upravlja Nj- Vel. kralj Peter II., podeljuje nagrade in pohvale bodisi poedincem, bodisi društvom in drugim privatnim ustanovam, ki so se posebno odlikovali v delu za napredek ljudstva. Uprava Kraljevega fonda pregleda vsakih pet let, kaj 60 v tem pogledu storili v tem času poedinci, društva in privatne ustanove in tistim, katere spozna za zaslužne, podeli razpisane nagrade ali izreče pohvalo. Tako so na podlagi razpisa banske uprave z dne 21. oktobra letos prejeli od uprave Kraljevega fonda nagrade in pohvale tale društva in poedinci v Ljubljani: nagrade Športni klub >Ilirija« 5.000 din, Društvo rejcev malih živali »Živalca« v Ljubljani 2.500 din, Smersu Rudolf, pravni referent OUZD v Ljubljani, 2.500 din in Fotoklub v Ljubljani 2.500 din., pohvale pa Keber Herman v V Ljubljani, Dom jugoslovenskih obrtnikov v Ljubljani, Mladinska matica, sekcija Ju-goslovenekega učiteljskega združenja v Ljubljani, Zveza gospodinj v Ljubljani, Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani, turi-stovski klub »Skala« v Ljubljani, Protitu-berkulozna zveza v Ljubljani in Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani. Te nagrade in pohvale bo skupno in na svečan način izročil zastopnikom društev ter po-edinim nagrajencem in pohvaljencem ljubljanski mestni župan g. dr- Adlešič Juro v ponedeljek 15. L a ob 12. v veliki dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani. Vabimo predstavnike nacionalnih, prosvetnih, socialnih in drugih društev, da prisostvujejo svečani izročitvi nagrad in pohval Kraljevega fonda.
Narava ali umetnost? Vsaka na svojem mestu: neprekosljiva pa je zdravilna učinkovitost naravnega gieichenb«nSiicega Emma vrelca pri katarjih, kašlja m hripavostii
Depot: A. šarabon, Ljubljana.
*	Radijsko predavanje za izseljence. Ponoči od 1. do 2.15 bo kratkovalovna radijska postaja v Beogradu oddajala svojo 16. prekooceansko emisijo za naše izseljence onstran morja Prenos bo preko berlinskih kratkovalovnih radijskih postaj. V glasbenem delu bo med drugimi sodelovala tudi gdč. Erna Kržetova, ki bo s spremljavo Ivana Skalarja na citrah pela slovenske narodne pesmi.
Pisalne tn računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SEVIANDL, Ljubljana, Dvora kova ul. 3, telefon 24-07
*	Zrakoplovna konvencija med našo državo in Nemčijo, ki je bila nedavno sklenjena, bo znatno razširila zračni promet med obema državama. Doslej nas veže z Nemčijo samo ena zračna zveza ,namreč
Berlin—'Dunaj—Budimpešta—Zenmrn—Sofija—Solun—Atene, na kateri opravljajo službo veliki nemški potniški aeroplani. Prihodnje leto pa bodo tudi n?6i aeropla-ni opravljali službo med našimi in nemškimi letališči. V konvenciji so seveda tudi razina določila o poštnem ln blagovnem prometu.
Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Joscfova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče. da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja.
reg. S. br. 15. 485/35
*	Prva kratkovalovna postaja na svetu slavi svoj rojstni dan. Namesto, da bi sprejemala darove, deli nagrade v višini 400.000 din. 50 Philips radio aparatov brezplačno! Poizkusite tudi vi svojo srečo, že 10 let pošilja Philipsova kratkovalovna postelja za Holandijo in Holandsko Indijo osamljenim ljudem v daljnjih krajih, v pragozdovih in stepah zabavo in radost. že 10 let stalno narašča število njenih prijateljev v vseh deli sveta in zdaj, ko slavi svoj 10. rojstni dan, hoče razveseliti svoje najzvestejše pristaše in slušatelje. Najboljše kapele sveta ter umetniki svetovnega slovela bodo sodelovali pri tej edinstveni proslavi. Tako Carol Gib-bons s svojim orkestrom. Mantovani and his boys, Greta Keller, Florence Desmond, BenLyon in Bebe Daniels, Daimy Malone, Mr. Scott, itd., itd. Več mesecev že z vso vnemo sestavljajo program, v zvezi s to emisijo je r^ izpisan nagradni natečaj v višini 400.000 din (15.000 holandskih goldinarjev). Vsak poslušalec lahko dobi del te nagrade, če točno odgovori na nasičenja vprašanja: A) V kateri največji oddaljenosti od Holandije se bo slišal ta program? b) Koliko držav bo slišalo to jubilejno emisijo? — Poskusite tudi vi s svojo srečo. Odgovore je treba poslati na naslov: Phohi, Eindhoven, Holandija, kjer bo direkcija iz pošte vsega sveta izbrala pravilne rešitve. Doslej je bil dober prejem kratkovalovne emisije vedno odvisen od vremenskih razmer in letne dobe. Pri jubilejni emisiji P. C. J. postaje pa zdaj ne bo tako. Nova iznajdiba je odstranila tudi zadnje motnje. Program jubilejne emisije (čas po Greenwichu) v torek 16. t. m. ob 9. do 11.30 program za Avstralijo in Novo Zeelandijo, valovna dolžina 19.71 m, v torek 16. t. m. ob 18. do 20.30 program za Afriko, val 31.38 m, v torek in s-edo 16. in 17. t: m. 00.00 do 02.30 program za Južno Ameriko, val 31.28. Sreda 17. t. m. 18.00 do 20.30 program za
Afriko, vail 31.28 m. Sreda, četrtek 17. in 18. t. m 01.00 do 03.30 program za Ameriko, val 31.28. četrtek, petek 18. in 19. t. m. 02.00 do 04.00 program za centralno Afriko, val 31.28. Sreda 8./11. 13.00 do 15.30 bližnji in daljnji vzhod, val 19.71 in 16.88 m.
* Odbor »Slovenske šahovske zveze« je imel 11- t m. v evojem lokalu v Ljubljani pri Lovšinu redno sejo z zelo zanimivim sporedom. Po čitanju zapisnika je tov. Preinfalk v imenu Vasje Pirca in dr. Miroslava Kasala podal poročilo o zadnji seji »Jugoslovenskega šahovskega savezac, ki .jo je v odsotnosti saveznega predsednika dr. Stevana čiriča vodil dr. Kasal in se je je udeležil tudi Pire. Savez je odobril predloga Slov. šah. zveze, da jo odslej smatra kot podsavez, čim bodo potrjene izpremem-be tozadevnih pravil od oblasti. Hkrati bo eavez apeliral na druge šahovske centre v Jugoslaviji, da tudi tam organizirajo podsa-
• MbOej BmtfvtagvfB hiJIhiiiM ▼ 8®-»
najem. V 16- stoletju je hdll gospodar Bosne HiUBrevbeg Ferhadbegovič, M se nI proslavil samo kot vojskovodja, temveč tudi kot kulturni pionir tn delavec. Pod njegovim vodstvom je dobilo Sarajevo več maniumentaln fa stavb. Tako Je zgradili Be. govo džamijo, ki je odlično delo stare turške arhitekture. Zgradil je tudi medreso — srednjo muslimansko šolo. V tej SoH je uredil zelo bogato knjižnico. Se danes je Husrevbegova modrasa dobro obiskana. Na njej študira okrog 250 dijakov. V Husrervbeigovi knjižnici pa Je preko 5.000 knjig in rokopisov, med njimi tudi mnogo redkih starih knjig iz turSke dobe. V kratkem dopolni šoOa s knjižnico 400 let svojega obstoja in bo muslimanski živekj Herceg-Bosne slovesno proslavil ta kulturni jubilej.
nm
Kljub znatni podražitvi papirja dobite vse vrste
poslovnih knjig
journale, strace, blagajniške knjige, saldakonte še vedno po prejšnjih cenah pri
A. JANEŽ Ič — Ljubljana
Na debelo !	Florijanska ul. 14 — TeL 32—20	Na drobno J
Knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov. Izvršujemo vsa knjigoveška dela po najnižjih konkurenčnih cenah.
veze. Po zamisli svojega predsednika Toneta Kozine bo Slov. šah- zveza v najbližji bodočnosti, verjetno že meseca decembra, priredila v Celju turnir vseh včlanjenih klubov na 100 deskah (200 igralcev). Nastopil bo »Sever« proti »Jugu« — tj. klubi mariborskega in celjskega področja proti klubom ljubljanskega. (Z ozirom na letni čas upajmo, da te akcije ne bo oviralo deževje). Zvečer pred tem srečanjem bodo simultanke z našimi mojstri. Odbor je sklenil, da bo v to svrho skušal z nabiralnimi polarni kriti vsaj del stroškov, ki so s turnirjem v zvezi, ter upa na uspeh, ker tako velike šahovske prireditve v Jugoslaviji še ni bilo, pa tudi drugod po svetu (izvzemši Rusijo) se na šahovskih frontah redkokdaj zbere toliko bojevnikov. Pri slučajnostih je tov. Preinfalk izrazil željo, da bi 6e naj izpremenile formalnosti glede čuvanja Zve-zinega prehodnega »brzopoteznega« pokala, kar bo odbor obravnaval na prihodnji seji.
* Iz koroške gole — ponemčevalnice.
Kako se udejstvuje na Koroškem po-nemčevalno šolstvo, nam kaže naslednja beležka v »Koroškem Slovencu«. Prijatelj našega lista nam je vpoelal na ogled šolski zvezek nekega učenca 3. razreda. V zvezku, beremo ta-le »zgodovinski« sestavek: Die Slaven varlieren ihre Seibst&n-digkeit. — Zut Zeit Kar Is des Groseen hattsn sde noch ihre eigenen Ftirsten. Die Slaven in Stidungam erhoben sLoh gegen die Franken. Ihr Anfuhrer war Linde-wid. Die Karntner Slaven hatfen ihnen mit. Nun kamen von Prarukreich drei grosse Heere, Die Slaven mirdem volilst&n-dig geschlagen. Als Strafe dafiir verloren sde ihre eigenen Fiirsten und es wurden bayrische Graf en alis Herzoge eimgesetzt. Eine der bedeutendsten war Arnulf Her-zog von Karnten. (Slovani izgubijo svojo samostojnost. — Za časa Karola Velikega so imeli še svoje kneze. Slovani na južnem Ogrskem so se uprli Frankom. Njihov voditelj je bil Lindevid (Ljudervit?). Koroški Slovani so jim pomagali. Nato so prišle iz Francije tri velike vojske. Slovani so bih popolnoma poraženi. Zato so bili kaznovani, da so izgubili svoje lastne kneze in so bili bavarski grofje postavljeni kot vojvode. Mod najpomembnejšimi je bil Arnulf, koroški vojvoda.)
dva nova živinska sejma dovoljena, prvi dne 20. novembra in drugi dne 25. februarja vsakega leta. — Kupci — prodajalci vabljeni!
*	Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 91 z dne 13. t- m. objavlja navodila za izvajanje pravilnika o ugodnostih socialnega značaja na železnicah in ladjah v državni eksploataciji. ustanove, upravičene izdajati potrdila o izvoru blaga v Belgiji, izmenjava ratifikacijskih listin za sporazum o vzajemni sodni pomoči v civilnih in trgovinskih stvareh med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Belgijo, telefonski promet z Italijo, razglas o volitvah občinskega odtora za občini Zg. Tuhinj in Kamniška Bistrica, ki bodo v nedeljo 12. decembra, imenovanje komisije za kmetijsko strokovni izpit in razne objave iz »Službenih Novin«.
*	Prostovoljna gasilska četa v Notranjih Goricah bo danes ob 14.30 slovesno blagoslovila novo motorno brizgalno v društvenem domu. Prihodnjo nedeljo 21. t. m., pa bo njen dramski odsek vprizo-ril v društvenem domu igro »Rozalkin rožmarin«. Dogodki obeh prireditev so namenjeni za kritje velikih nabavnih stroškov nove motorke. Agilma gasilstea četa zasluži da bi jo ž obiskom obeh prireditev podprli člani drugih gasilskih organizacij ter prijatelji gasilsfcva.
*	Danes se poročita	v cerkvi Kristusa kralja v Beogradu gdč.	Ljubica Stefanovič in g. Valentin Verfcič,	poročnik kraljeve gaTde. Cesti ta mol
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SIS KI. Telefon 33-87
WARNER BAXTEB
v filmu
Jetniki otoka smrti
Pretresljiva drama o človeku, ki je moral po nedolžnem v dosmrtno ječo.
Dopolnilo: Paramountov zvočni tednik
Predstave:
v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri; v ponedeljek ob 8.30 uri.
Helena
(LUISE ULLRICH)
*	Pogreb matere pesnika Alojza Gradnika.
V sredo, 10. t. m. so na slikovitem pokopališču v Medani položili v domačo zemljo go. Lucijo Gradn i ko vo. mater našega o I-lionega pesnika, svetnika Stola sedmerice v Zagrebu g. dr. Alojza Gradnika. Pogreb js pokazal, kako priljubljena je biLa ta Zgledna, iskreno pobožna žena ne le v ožjem domačem kraju, marveč tudi daleč naokoli. Po splošni sodbi M člana še ni videla tako velikega pogreba. Koni-iukt je vodil pielat Tornoš iz Gorice z asistenco štirih duhovnikov. Med pogrebei so šli poJeg užaloščenih otrok, med katerimi je bil tudi pesnik Alojzij Gradnik, vaščani z vseh Bi d, iz Furlanije in celo e Tolminskega. Nadalje so prispeli nekateri prijatelji Gradnikove rodbine iz Gorice, T;« t a in Ljubljane. Domači pevski zbor je pel pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču slovenske na-grobnice. Celo nebo. ki je sicer tega dne obilno zalivalo Brda, je pogrebu te plemenite žene prizaneslo z dežjem. Tako je legla k večnemu počitku žena in mati. Bodi ji lahka domača gruda!
*	Nova mladinska knjiga izide za Miklavža. Marija Jezermk: Beli bratec, povest iz ptičjega življenja. Ilustriral Hin-ko Smrekar. Naročila sprejema Založba Belo-modra knjižnica v Ljubljani, Prečna ulica št. 2.
*	Na gorah sneg, na morju viharji. Promet s Sušakom je imel v zadnjih dveh dneh zaradi obilnega snega v Gorskem ko-tarju dosti zaprek. Smučarji se že odprav, ljajo na Platak ,kjer je kakih 25 cm suhega snega, temperatura je pa 3 stopinje pod ničlo. Na morju so v petek divjali veliki viharji, ki so povzročili velike pregilaivice psirnikom raznih prog. Znižanje temperature se tudi v Splitu močno občuti. V 24 urah se je temperatura znižala za 12 stopinj. Po bosanskih in di-narsikdh planinah je smogo snega Na Mo-saru je sneg dosegel višino enega metra. Pri Splitu je na morsko obalo priletelo nekaj jet- divjih rac in gosi, ki jih smatrajo za znanilke osfcre zime.
*	Življenje bo za en užitek bogatejše, če pijete vsak večer skodelico kipeče, dišeče kave Haag! Okus ima kot druga prav fina zrnata kava, vzpodbuja — a vendar po njej dobro spite. Z eno besedo: V kavi Haag sta združena užitek in die tal
Dobi se v boljših trgovinah. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: F. TOMAŽIC — MARIBOR.
* Direkcija šnm ▼ Ljnbljani odda v pet
letni zakup lastni lovišči Opatova gora in Mali boršt Prošnje je vložiti do 11. ure na dan 11. decembra pri šumski upravi v Kostanjevici, ki daje pojasnila in kjer se dobe lovski zakupni pogoji.
•	Šentjakobska knjižnica v Ljubljani,
Kongresni trg 7'1. je izposodila v oktobru 1937, na 4.975 izpoojevaleev 14.616 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 4. popoldne do pol 8. zvečer ter izposoja knjiga v desetih jezikih ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira Knjige se pošiljajo tudi po pošti po vsej državi ter se izposojilni rok primerno podaljša. Na razpolago tiskani imeniki knjig.
*	Dajte otroku pesmi za Miklavža! V založbi »Mladega junaka« je pravkar izšla zbirka »Pesmi za malčke« izpod peresa Lojzeta Bel trama, ki jo je v otroško prisrčnem slogu ilustriral VI as to Kopač. Knjižica, ki vsebuje ciklus naivno lepih, s toplim čuvstvom in razumevanjem sveta napisanih, otroški duši odprtih in jasnih verzov, v resnici zasluži, da jo matere uvrstijo med darila, ki jih bodo za svoje drage naročale pri Miklavžu. »Pesem za malčke« se dobe v vseh knjigarnah in .pri avtorju v Frankopanski ulici 12.
•	Pisce« • _ _
Sega poslanika dr. Aleksandra Bodija, ki se skriva y jnooeoosbvu, je pred beograjskim sodiščem zaključen. V Obširnem govoru je državni tožilec zahteval za Lidijo Bodijeve in Ivana Nečajeva, trgovca iz Osjeka, neto strogo kazen. Sodba bo razglašena jutri opoldne.
•	Najlepše darilo a god, Miklavža ali božič je lepa knjiga. Eden izmed najlepših romanov sta Vossova »Dva človeka«. Kdor je to knjigo že bral, nam bo priznal, da je hvala tega romana opravičena. Cene: ve-cani in na boljšem papirju tiskani knjigi 50 Din, vezani in na cenejšem papirju tiskani 34 Din in mehko vezani 24 Din. Pišite po položnico na uredništvo »Domovine«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Ko založba prejme denar, takoj odpošlje knjigo.
•	Igre za Miklavža. Najlepše boste mi-klavževali, če vprizorite pred običajnim obdarovanjem katero od najnovejših iger za Miklavža: »Nebeška storja« ali »Rebe-ljon v peklu« (druga zlasti za miklavže-vanje odraslih). S plačilom naročnine ste plačali že avtorsko tantiemo. Cena Izvodu vsake igre je 32 din. Naroča se na: »Mladi oder, Ljubljana, p. p. 196«. Priloženo je avtorsko dovoljenje. (Naročniki dobe gra-tis tudi nagovor in slovo Miklavževo). Na razpolago le še malo izvodov!
•	Zakaj mora dec* žvečiti Wrigley gnmi? i Narava sama nam veli: »Žvečite, žvečite!« j in tako tudi otrok žveči vse. kar dobi v roka. S tem sledi otrok prirodnemu nagona žvečenja. Ravno tako se pozneje otrok navadi tudi gristi svoj svinčnik aH pa kako slamico ali palčico. Wrigley je samo moderno in znanstveno priznano sredstvo za prastari človeški nagon žvečenja. Deca bi morala po ves dan žvečiti Wrigley. Na naraven način bo Wrigley deci okrepčal zobe in zoberno ter pomagal, da ostanejo zobje zdravi in lepi- Tudi vi sami morate žvečiti Wrigley. Tempo življenja je danes tak, da nimamo niti časa dovolj prežvečiti hrane. Zaradi tega nam js še bolj potrebno žvečiti Wrigley gumi.
•	DIS natečaj. Kakor smo obveščeni, je dobil DIS, domača industrija žarnic, ogromno število odgovorov na svoj natečaj za novo geslo. Zaradi tega bo pregled odgovorov trajal do konca tega meseca, potem pa t odo objavljene najboljše rešitve, odnosno imena onih, ki bodo dobili nagrade.
•	Prispevke za spomenik fgrob) neznanega slovenskega vojaka iz svetovne vojne bo danes po vsei naši banovini pobirala Zveza bojevnikov. Spomenik neznanega slovenskega junaka naj nam priča o grozotah vojne ter nas opominja da je le v imru mogoč napredek in razvoj narodov in držav. Naj vsak, čeprav s skromnim darom pomaga pri izvedbi lepe misli.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. L
* K IN I	1 *
2V24 MATICA	
Epohalno filmsko delo lz zgodovine človeštva
VEST ČLOVEŠTVA — Emile ZOLA Paul Muni PreskrMte si vstopnice 1» prej!

Prekrasni velefilm v naravnih barvah
»R A M O N Ac ▼ glavnih vlogah: Loreta Tonng. Rent
Taylor, Don Ameche. Nemški dialog! Danes dopoldne ob pol 11. uri Izredna predstava po znižanih cenah.
Danes premiera duhovite komedije v nemškem jeziku
LJUBEZEN NA BEGU v glavnih vlogah Joan Crauford, Clark
Gable
Mnogo razvedrila ln prisrčen ameht
Danes ob 10.30 dopoldne predstava pri znižanih cenah od Din 2.50 dalje
HAJDUK JANOŠIK
Obenem predvajamo najnovejši žumal!
Predstave danes ob 15, 17, 19. tn 21. url
nov cfta, za delavce pa 188 mdHjfauov <&i
na leto, se bo po novi uredbi dvignite na 330 milijonov za delodajalce tn 240 mlU-jonov za delavce, v teh vsotah so všteti tudi prispevki za Pokojninski zavod ln rudarsko za/varovanje. Prispevki se bo<to po no vem zvišali za delodajalce ®a 22 odstotkov, za delavce pa za 33 odstotko«. Za odpravo najjvečjih ae-dostatkov, ki so nujno zvezani s pričetkom nore« zavarovalne politike, bo ustanofvijen poeefoen fond, ki bo starim, onemoglim delavcem omogočal do leta 1941. izredne mesečna podpore v zneskih do 300 din. v Slovani^ bo ta fond že v prvem letu dosegel okrog poldrugi milijon. Poslušalci so predaivato-lja za njegova zanimiva izr/aJanja nagrar dili s toplim aplavzom, posebej pa se nn je zahvalil še predsednik dr. VViacBacher.
n— »Kdo je [>apa< (Bichon), duhovito ^^
seloiero ponove v Šentjakobskem gledali« šču drevi ob 2015. Igra ima mnogo bo-sedne in situacijske komrke in izvrstno za-bava gledalce. Preskrbi te si vstopnica danes od 10. do 12, od 15. do 17. in eno uro
pred začetkom. ——
„ R A M O N A " — film življenja, pota romantike tn temperamenta! „R AMONA" — film iskrene ljubezni tn neuklonljive svobode! „ R A M O N A " je film doživetja, ki navduši slehernega gledalca. NE ZAMUDITE SI OGLEDATI TA PRELEPI FILM V NARAVNIH BARVAH l
V KINU SLOGA	TELEFON 17*50
Preskrbite si vstopnice v predprodaji!
• Nalezljive bolezni t litijskem srezu. Komaj je potrkala zima na vrata, pa že divjajo pri nas nalezljive bolezni, predvsem škrlatinka Ln davica. Prav zdaj eo zaprli ljudsko šolo v ŠL Jurju pod K umom, kjer je bilo več primerov hude davice- Nekaj primerov škrlatinke in davice je bilo že tudi na litijski in polšniški šoli. Razrede, ki 90 jih obiskovali oboleli šolarji, so razkužili, bolnike pa so odvedli v ljubljansko bolnico. Najbolj tragičen primer pa je zadel družino posestnika Avseea po domače pri Tinčku v Poljanah. Nenadoma je obolelo vseh 6 otrok. V Ljubljano so zaprosili za reševalni avto in so nato odpeljali vso Tinčkovo dero ob neutolažljivem joku domačih. V štangarfkih poljanah je huda otroška bolezen davica zahtevala že tudi smrtno žrtev. Posestniku Pesku po domače Kocjanu je umrla triletna hčerka edinka Pač pomilovanja vreden udarec!
Vsak
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srci.
Iz Ljubljane
u— Novinarski koncert 1. decembra.
Tudi letos prirede slovenski novinarji 1. decembra v proslavo narodnega praznika svoj tradicionalni novinarski koncert. Kakor zadnja leta bo tudi letos ta koncert v veliki dvorani na Taboru. Ker imajo slovenski novinarji tudi med umetniškimi krogi mnogo prijateljev in simpatizerjev, se jim je tudi letos posrečilo pridobiti več odličnih so t rudni kov. široka javnost, ki je vsakokrat zastopana na tem tradicionalnem koncertu, ki je letos 18. po vrsti, bo letos pozdravila zopet več novih umetnikov tako, da bo spored koncerta zopet izredno privlačen in zanimiv. V piihodnjih dneh priobčimo spored. Zaemtrat pa le opozarjamo javnost na to pomeni Dno prireditev.
u— Predavanje direktorja dr. Bohinjca v Ljubljanskem klubu. V petek zvečer je direktor OUZD dr. Joža Bohinjec predaval v Ljubljanskem klubu pred izbranim poslušalstvom o zanimivem ln aktualnem poglavju iz sodobnega gospodarskega in socialnega življenja, o delavskem zavarovanju pri nas in drugod. Predavatelja je v imenu khiba prisrčno pozdravil predsednik dr. Windischer, nato pa je direktor dr. Bohimjec v nazornih, prepričevalnih izvajanjih očrtal pomen te vsžne panoge socialne politike. \ Jugoslaviji znaša premija za delavsko rentno zavarovanje 3 odstotke od zavarovalne mezde. Celotno zavarovalno breme v držsivi, ki je znašalo doslej za delodajalce 270 milijo-
u— Smučarski dresi sa naša kraljeviča.
V izložbi ugledne krojaške tvrdke Pučnik v Frančiškanski ulici 3, kamor ise je pred kratkim preselila v moderno urejene kv kale ob frančiškanskem holegiju, so razstavljeni trije okusno izdelani smučarski dreai, ki jih je kraljevska družina naročila za Nj. Vis. kraljeviča Tamisiava in Andreja. Tvrdki, ki je že lani izdelala smučarBki kroj za Nj. Vel. kralja Petra 1L in ja bila s tf-rn vnovič deležna priznanja za gvoje delo z najvišjega mesta, naše iskrene čestitke!
n— Ljmbljan^ko ln okoliške občinstvo
opozarjamo na ponedeljski koncert Glasben« Matice ljubljanske, ki bo v proslavo Antona Foersterja. Anton Foerster je bil eden naših najplodovitejših skladateljev, skoro 50 let je s pesmijo budil in dramil naš rod, skrbel za pravilno glasbeno vzgojo našo mladine, saj so celi rodovi, ki sc obiskovali ljubljanske srednje šole, vživali pel njem glasbeni pouk- Ni bilo koncerta, na katerem ne bi bil zastopan s kakim moškim ali mešanim zlKrroni naš slavljenec. Tudi nocoj se izvajajo izključno le njegova deia, med drugim tudi »Turki na Slevicd« za soli, zbor Ln orkester in dolžnost naša je, da se odzovemo vabilu Glasbene Matice v največjem številu ter tako počastimo spomin enega najvažnejših naših glasbeno-kulturnih delavcev. Pravijo, da narod, ki svojih velmož ne slavi, jih tudi vreden nL Za koncert so določene razmeroma nizke cene od 30—12 din, stojišča no 7 in 5 din, vsega je še dovoli na razpolago v knjigarni Gla^>e-ne Matice na Kongresnem trgu.
IPp^il
lir^AMCRIKANSKA GUMA
WPEHm T£Xi
Va$a stalna spremljevalka
Vremenska poročila
Dozdevno vreme v novembru po stoletnem koledarju
Dan je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41
minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 16 minut.
N. 14. Borislava rahel dež
P. 15. Levko
Leopold T. 16. Otmar
S. 17. Gregor čud.
skoro vsak dan nekaj dežja
e. 18. Hilda Ščip ob 9.30 Poročilo Meteorološkega zavoda na oniverrt
13. novembra Ljubljana 7. 763.4. 0.0. 88. SW1, 10, —, —l Zagreb 7. 762.8, 2.0, 90, ES^2. 10. dež, 0.1, Beograd 7. 759 5. 3 0, 93. NW3. 10. sneg, 0.6 Saraievo7. 763.5, 10. 9o, 0. 10, sneg, 3.0 Skopi ie 7. 759.0, 5.0. 55, NW2, 10, —, —) Kumbor 7. 758.9. 60. 60. N°/o5, 5, —, —; Sni i t 7. 762 3. 70, 50. NW3, 3, —, —; Rab 7. 764.1, 70, 70. NNE3, 3. —, —.
Temperature: Ljubliana 3.0. —1.8; Zagreb 4.0, 1.0: Beosrad —, 2.0; Sarajevo _ —•> 0; Skopi je 17.0, 4 0: Kumbor 18.0, 5.0: Split 13.0, 7.0; Rab 13.0, 6.0.
/
Pravi zajtrk
je Salvomalt, ki sestoji iz sladnega ekstrakta, mleka in kakao-a, a stane skodelica samo 1.— dinar.
Wyumaf!
vsebuje znatno količino mineralnih soli in vitaminov B, je lahko prebavljiv in krepi organizem. Dnevno 1—2 skodelici Salvomalta na mesto kave pokaže pri Otrocih, slabokrvnih, itd. kmalu dober napredek.
Izdeluje: Zagrebačka dionička pivovara i tvornica slada, Zagreb.
m- vil. ' -« , - •• • :<'.."r.vt- ,
u— Danes dobi Ljubljana nov spomenik. Glasbena Matica postavi pred svojim poslopjem v parku v Vegovi ulici poprsje Antona Foersterja povodom proslave 1C0-letnice njegovega rojstva. Slovesno odkritje prične točno ob pol 12. uri z naslednjim sporedom: Foersterjevo slavnostno koračnico zaigra Orkestralno društvo s spremljevanjem orgel. Nato sledijo govori predsednika dr. Ravniharja, stolnega dekana in kanonika dr. Kimov-ca in predstavnika mestne občine ljubljanske, ki bo prevzela spomenik v svoje varstvo. Sledi polaganje vencev in event. govori zastopnikov kulturnih organizacij. K sklepu zapoje pevski zbor Glasbene Zlatice Foersterjevo davorijo Mogočno se dvigajo naše gore. Glasbena Ma.tica ponovno vaoi oficijetae zastopnike in društva k slovesnemu odkritju. Odkritju bo prisostvovala tudi družina slavljenca.
lklavža
prinašamo razne novosti jesenskega Lipskega velesejma; kakor otročje igrače z muziko, premikajoče figure, avto, ki vozi v vse smeri, lepa darila za odrasle, kakor: m a n i c u r e, šiv alne garniture, necesarje, brivske garniture itd.
Oglejte si našo miklavževo izložbo, in v trgovini vse vrste daril, brezobvezno!
Se kar najvljudneje priporoča
Foio Tossrist Lojze šmuc
foto-galanterija in parfumerija LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 8.
u— Naše delavstvo T. G. Masaryku.
Pod okriljem Vzajemnosti in Zarje se je v petek zvečer vršil v dvorani Delavske zbornice spominski večer velikemu državniku in borcu za demokracijo in socialno pravičnost, T. G. Masaryku. Prireditvi sta prisostvovala tudi tajnik Martinek za konzula ČSR inž. Minovskega ln predsednik Češke obce Rvška, številno pa je bila zastopana tudi Jugoslovensko-češkoslo/vaška liga s predsednikom dr. Starefom na čelu. Goste je pozdravil najprej tajnik Vzajemnosti knjižničar štukelj, ki je na kratko orisal pomen Masarykovega življenjskega dela za delavstvo. Orkester Zarje je zaigral uverturo iz Smetanove »Libu-še«, nato pa je bivši šef prosvetnega oddelka dr. Lončar predaval o Mfcsaryku kot učitelju in člorveku Posebej je poudaril vzorno doslednost njegovega značaja, saj je tudi v starosti ostal zvest idejam, ki se je zanje boril v mladosti. Sledila je recitacija Toneta Mačka »Spominu Ma-sa;ryka«, ki jo je podal Leban, a ko je b&ritonist Rakovec zapel arijo iz »Onje-gina« in še nekaj pesmi, je orkester Zarje z Dvorakovo »Pesimijo življenja« zaključi] lepo uspelo svečanost.
Blasnikova »Velika Fratika" za I. 1933«
je izšla in se razpošilja za ceno din 5.— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blas-nika nasl., Ljubljana, Breg št. 10-12 in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj.
Predavanje prirodoslovnega društva.
V torek 16. t. m. predava g. dr- Ljudevit Kuščer o »Zidarjih in arhitektih v živalstvu«. Splošno je znano, da ne samo živali višje vrste ampak tudi nižje pogosto grade čudovite zgradbe, ki kažejo ne samo smiselno izrabo prostora, ampak so tudi glede trd nosti nekatere kar najbolj popolne. Predavanje bo v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi ob 18.15.
u— Sreshemu cestnemu odboru za Ljubljano okolico v premislek. Prejeli smo: Prav razveselili smo se, ko smo izvedeli, da je uvedeno zaradi varnosti prometa in vzpostavitve reda na cestah posebno cestno policijsko nadzorstvo. Posebej bi še prosili cestno nadzorstvo, naj napravi red na banovinski cesti Ljubljana—Sv. Jakob—Litija, že več mesecev namreč ležijo na tej cesti kupi gramoza, natrošeni celo do srede ceste, kar vsekakor močno ovira promet in je povzročilo že tudi več manjših nesreč. Zakaj se tu ne dela po veljavnih predpisih ? Ali mora res šele kaka prometna katastrofa s smrtnimi žrtvami opozoriti tiste, ki so za to odgovorni, na njihovo dolžnost? Tako postopanje nam je nerazumljivo in ga ne moremo gledati molče. Razen tega je na odseku skozi vasi Dol—Dolsko napeljan tako slab gramoz da je več kot polovica blata v njem. Zakaj ne vidi tega odbornik g. Jeran in zakaj ne dvigne svojega glasu proti takemu ravnanju? Če nihče drugi, bi morali vsaj cestni nadzorniki imeti toliko veljave, da bi lahko proti vsem nerednostim odločno in pošteno nastopili. Za naš blatni gramoz se govori, da je že prevzet. Ko bo posut in nekoliko zvožen, bomo na naši cesti kar plavali v blatu. Prizadeti torej vprašamo sresiki cestni odbor za Ljubljano okolico, ali misli, da plačujemo davke zato, da bomo na cesti ob vsakem količkaj bolj mokrem vremenu smeli gaiziti blajto do kolen. Zahtevamo, da se napravi red!
o— Francoske Alpe so celo med resnimi planinci razmeroma malo znane — iz-vzemši seveda »vladarja« Momt BJbanca to njegovih trabantov. Gotovo je prav Mont Blanc in njegova slava, razširjena skozi 150 let, vzrok, da je tako. V njegovem sijajju se niso mogle uveljaviti druge, nižje gore. In niso se mogle uveljaviti, četudi so te gore s stališča planinstva v marsikaterem pogledu prav tako in še bolj zanimive in polne problemov. Zlasti velja, to za Dauphinejo, divjo gorsko skupino, ki sega z nekaterimi vrhovi čez 4 tisoč metrov. Saj je ravno v Dauphineji gora, ki je najdalje kljubovala naskotkiu gorovcev, mnogo dalje, kakor sam Mat-terhorn, in tudi uspešneje. Ta gora se imenujte La Meije in leži skoraj prav v sredi Dauphinejskih Alp. A seveda ta gora ni edina, samo ena najvažnejših je izmed težkih. Ni čuda torej, da je to pogorje že davno zamikalo tudi slovenske planince. Večkrat so ga že obiskali posamezniki. Leto® pa je SPD organizirala večjo skupino planincev in jih poslala v Dauphinejo, da to gorovje takorekoč po načrtu prehodijo, preptezajo ter preuče. In o tem bodo nekateri teh planincev predavali dne 18. t. m. ob 20. uri v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Predavanje bo spremljalo okoli 100 diapozitivov, ki bodo predstavljali te malo poznane gore še bolj nazorno in plastično, kakor more to včasih storiti beseda.
Pavla Marija Kocijančič
za zobozdravilstvo in zobotehniko ZOPET REDNO ORDINIRA.
u— Na občnem z bo m društva Dom vi-sokogolk dne, 9. t. m. je bil izvoljen naslednji odbor: predsednica; Dequal Ada cand. phil., podpredsednica: Sermazan Vera cand. phil., tajnica I.: Dekleva Marica stud. phil., tajnica II.: Gržinič Nada stud. iur., blaga jničarka: Jerabek Ilda stud. phil., knjižničarka; Zmrzlikar Vida stud. phil., odbornice: Muser Mirni cand. iur., šuklje Sveta cand. phil., Skebe Slava stud. mel, Janežič Vida cand. phil., revi-zionalni odbor: Dr. Sodnik Alma, Taufer Nikolaja cand. iur., Muser Pavla cand. phil., Bartol Zlata cand. phil.
u— Učiteljski zbor zavoda slepe dece v Kočevju (upr g. Dobovškova, učiteljica gdč. Kraljeva, Pregljeva, Romanova in Vrhun-čeva ter g. katehet Skvarča) vzgaja nad 40 slepih gojencev in gojenk- Kako požrtvovalno delo mora to biti! Uspeh nam pokažejo sobotna in nedeljska akademija v franč- dvo rani v nedeljo dopoldne pa istotam prire-ditev za šolsko mladino. Kupite vstopnice v frančiškanski pasaži, s svojo navzočnostjo na akademijah pa daste ubogi slepi deci pogum za bodočnost.
Brivski in damsko frizerski salon
Engelbert Fraitefaeffii
Tyrševa c. 20 — nasproti kavarne »Evrope«
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela, katera izvršuje točno in solidno s prvovrstnim osobjem.
h— Gostovanje Sokola Štore—Teharje na Viču. V počastitev srebrnega jubileja odličnega eokolskega delavca in režiserja br-Srečka Štauta vprizori bratski sokolski gledališki oder Štore—Teharje drevi ob 20.15. Doboviškovo veseloigro »Rodoljub iz Amerike«. Dragi gostje prispejo danes ob 10. dopoldne na Vič in vabimo sokolsko članstvo, da sprejme brate in sestre z vso bratsko ljubeznijo in gostoljubnostjo. C revi todo nastopili na našem odru in pričakujemo, da bo članstvo, kakor tudi sokolstvu naklonjeno občinstvo napolnilo dvorano do kraja in tako izkazalo svoje simpatije in priznanje br. Štautu in dragim gostom. Vstopnice se bodo dobile danes od 10. dalje v pisarni so-kolskega doma.
KINO IDEAL
Friedl Czeppa, Felix Bressart
v veseli filmski komediji
JAZ
Danes ob 15, 17, 19. in 21.15 uri
u— Klub Jugosl. akademikov iz Trsta Gorice in Istre se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k čim večjemu uspehu njegovega družabnega večera, tako v prvi vrsti vrlemu častnemu damskemu komiteju, ki ga stalno podpira, dalje vsem darovalcem, ki so s svojo plemenito gesto pokazali razumevanje socialnega pomena prireditve, posebej pa gre hvala sodelavcem in to v prvi vrsti rojakinji ge. Vidalijevi, ki je s svojo umetniško pesmijo ob klavirski spremljavi g. dirigenta Neffata visoko povzdignila nivo večera, hvala tudi kon-servatoristoma gg. žižmondu in Demšarju, za krasne melodije ob violini in klavirju in še iskrena hvala gdč. Majdi Skrbinškovi, ki je 6 svojo globoko občuteno recitacijo dala pečat družabnemu večeru.
volna za ročno pletenje, smyrna, perzer in kelim.
LJUBLJANA, Kongresni trg 7.
u— Pogreb g. Josipa Andresa, tajnika OUZD bo v nedeljo ob 11. dopoldne iz mrtvaške veže na Vikmlanski cesti do mitnice na Dolenjski cesti, nakar ga bodo z av-tofurgonom prepeljali v Novo mesto, kjer ga ob 16.30 polože k večnemu počitku
u— Vrsto koncertnih prireditev v proslavo 100-letnice rojstva Antona Foersterja zaključi slavnostni koncert Grebene Matice ljubljanske, ki bo jutri v ponedeljek, 15. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Na tem koncertu bomo slišali najrazličnejša Foersterjeva dela. Prof. Marijan Lipovšek nam bo zaigral 2 koncertni parafrazi in sicer »Zagorsko in »Po jezeru«. Posebno zadnje delo je po-novnokrat igral na svojih velikih klavirskih koncertih sin našega slavljenca v Evropa in Ameriki znani pianist Anton Foerster mlajši. Nova v sporedu je naša najodličnejša altistka gospa Franja Ber-not-Golobova, velika umetnica z izredno lepim glasovnim materialom, 'ki mora navdušiti vsakega poslušalca. Zapela nam bo vrsto Foersterjevih samospevov. Pevski zbor Glasbene Matice zapoje kot uvod 3 mešane zbore, med njimi izredno težak, a izmed Foersterjevih del na.jimanje poznan 8 glasni mešani zbor »Z glasnim šu-
moaac. SUmao točko koncertnega
da tvorijo »Turtd na Stevici«, kantata za šolo, zbor in oriiester. V soBstiftnem kvartetu nastopijo: gdč. F»Mka Zupanova, gospa Franja Bernot-Ootobova g1. Sladov-tjev-Jolič ter Tone Petrovttfc. Kantato spremlja orkester Poda vero ljubljanskih godbenikov, dirigira ravnatelj PoMfi. Za »Gorenjskim slavčkam« je kantata »Turki na Slevici« največje in najpomembnejše Foersterjevo delo, zloženo na znano Stritarjevo legendo, ki nam opisuje prihod Turkov v naše kraje in njihov nastop naSlevsko goro pri Velikih Laščah, kamor so a» zatekli v tamošnjo cerkvico, vaščami. Delo je polno prelepih melodij. Orkester nam v pestrih barvaih slika cedo dejanje in s pravico prištevamo »Turke na Slevici« med naše najboljše simfonične pesnitve. Na novo je delo inštrumienti-ral ravnatelj Polič. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
TAFT S VILO v vseh barvah
po Din Zl.—
je ravnokar prejela
tv. Manufaktura kom. dr.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 17
OGLEJTE SI JO BREZOBVEZNO
u— Ometanje dimnikov, štedilnikov ln drugih kurilnih naprav v Ljubljani. Mestno poglavarstvo ponovno opozarja vse hišne posestnike, kakor tudi stranke na ozemlju mestne občine ljubljanske, da predpisuje dimnikarski pravilnik v interesu javne požarne varnosti, da se morajo vse kurilne in dime vodne naprave na teritoriju mestne občine brez izjeme »metati redno vsak mesec enkrat, po potrebi pa tudi večkrat. Upraivičen do ometanja je le pristojni rajonski dimnikar, ki je po zakonu dolžan skrbeti, da se redno ometa in s tem ščiti javna požarna varnost ter je zato napram oblasti tudi odgovoren za redno postaipanje. Hišni posestniki in stranke ne smejo zabranjevati dimnikarju ometanja. Dimnikar mora stranke, ki bi mu zabranile ometati, naznaniti mestnemu poglavarstvu, ki bo v vseh primerih uvedlo strogo kazensko postopanje.
DANES OB 15, 18. IN 21. URI 2 šlager velefilma:
»GENERAL GARCIA"
VVallace Beery — John Bolles, Barb. Stanwick
„K O N F E T I"
Hans Moser — Leo Slezak R. Romanovsky
■ ■ ■ ■ (»n m m
n— Plesna šola na Taborn. Drevi ob 20-redna plesna vaja.
u— Danes izjemoma odpade popoldanski plesni tečaj Jenkove šole v Kazini radi prireditve. Prihodnji bo «opet redno vsako nedeljo.
Popolna razprodaja moških in otroških oblačil zaradi opustitve trgovine J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova 12.
u— Tečaj za brezmesno in presno (surovo) hrano priredi Zveza gospodinj pod strokovnim vodstvom gospodinjske učiteljice gospodične Humek Zlate. Tečaj to pričel 19. t- m. ter se bo vršil štiri večere enkrat tedensko. Ukovina za tečaj din 60. — Prijave in vse podrobnosti dnevno od 16. do 17. ure v Gradišču 14/1.
u— »Svving-Step« najnovejši družabni ples, ki je osvojil že vsa velemesta, se poučuje v plesnem zavodu »Jenko« — Ka^ zina pri nedeljskem popoldanskem tečaju od 16.—20. ure in v torek ob 20. pri nadaljevalnem tečaju. Vsak četrtek ob 20. začetniško-nadaljevalni tečaj. — Posebne ure in informacije vsak dan.
u— Novi začetniški plesni tečaj s poukom vseh družabnih plesov za dame in gospode se prične jutri v ponedeljek ob 20. uri v »Jenkovi šoli-Kazina«. Vpisovanje samo proti legitimiranju. Dijaštvo ima popust.
u— Za novinarski dom je daroval g. Zupan (Daj-Dam) 100 Din.
NEGRO
je
dimnikar grla.
Proizvaja Tvornica Ruff — Sub^ica
u— 0b priliki nenadne smrti g. Andresa Josipa daruje Petkova družba v počastitev njegovega spomina 250 din za mestne najpotrebnejše reveže.
u— RIBJE OLJE v drogeriji Ivan Kane, Nebotičnik.
Iz Celja
e— Važen sestanek krajevne organizacije , Legije koroških borcev v Celju bo danes ob 9. dopoldne v gostilniških prostorih Narodnega doma v Celju.
KINO METROPOL prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 zanimiv sodoben film
»ZDRAVNIK IZ STRASTI«
(Artz aus Leidenschaft) V glavni vlogi Albrecht Schonhals in Hans Sohnker. Ob 10.15 in 14. uri matineji:
»V SENCI GILJOTINE«.
e— Svečana gledališka predstava. Ljubljanska sekcija Udruženja gledaliških igralcev bo vprizorila v torek 16. t. m. ob 19.30 v celjskem gledališču Strindbergovo dTamo »Julija« v proslavo 25-letnice umetniškega delovanja g. Ivana Levarja, člana Narodne^ ga gledališča v Ljubljani- Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v prodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge.
e— Šahovski dvomateh Celje: Gorica to danes dopoldne v hotelu »Evropic. Za prireditev vlada živahno zanimanja
e— Ha Q*fck«ia mgflfiih bo piedaval
jutri ob 20. docent g. dr. Fr- Matko, primarij drž. bolnišnice ▼ Ljubljani, o temi: >Kaj mora vsakdo vedeti o svojem srcu?« Predavanje bo združeno s predvajanjem ekiop-tičnih slik in z zanimivimi eksperimentu
e— Proslava Jadranskega dne. Krajevni odbor Jadranske straže je priremil ▼ četrtek zvečer v mali dvorani Celjskega doma proslavo Jadranskega dne v 6pomin na 3L oktober 1918, ko 90 na ladjah na našem Jadranu prvič zaplapolale naše zastave. Namen in pomen tega zgodovinskega dna je v uvodnem govoru označil tajnik krajevnega odbora JS g. Gerlanc. Številni mladinski zbor Glasbene Matice v Celju je pod veščo roko g. Cirila Preglja ob spremlje-vanju pianistke ge. A. Vivodove točno in učinkovito zapel Adamičevo »Himno podmladkarjev JS« in Pregljevo lepo skladbo »Čuvarji Jadrana«, ki je bila ta večer prvič izvajana. Gosp. J. Jurač je zelo posrečeno recitiral Aškerčevo pesem »Morju«, g. A. Čebular pa je učinkovito podal Grudnovo »Pesem iredentistov«. Nato je predaval g. dr. Lavo Čenmelj iz Ljubljane o temi: »Problem Sredozemskega morja in mi«- Predavatelj je žel za izredno zanimivo, lepo in poljudno prednašanje tega zamotanega problema iskreno odobravanje. Proslava je bila dobro obiskana in je vseskozi uspela.
e— Strojniki, kurjači celjskega pododbora 6e vabijo na širšo 6ejo, ki bo 21. t. m, ob 14. v prostorih Marije Silič, Zavodna pot št. 5, Celje.
Iz Maribora
a— Dvoje predavanj univ. prof. dr. M. Vidmarja v Ljudski univerzi 11. in 12. t. m. je privabilo lepo število" poslušalcev. Odlični predavatelj je predaval o zanimivi temi »Med Evropo in Ameriko« in je v prvem predavanju orisal svojo pot iz starega sveta preko luže v novi svet z vsemi vtisi, ki so ga spremljali, pri čemer je posvetil svojo posebno pozornost osnovam ameriškega gospodarstva, njene svobode in njenega diktatorja dolarja. V svojem drugem predavanju pa se je dotaknil vseh važnejših vidikov politične in gospodarske perspektive, označujoč pri tem Ameriko kot bojišče, ki ima v Evropi svoje zaledje, kd se hoče dvigniti iz današnjih razvalin in ki ima v osebi sedanjega predsednika Roosevelta vernega bojevnika za zlom starega dolarja. Za svoja izčrpna izvajanja je bil predavatelj deležen toplega priznanja.
a— Odlikovani framski gasilci. Zupni starešina g- Josip Klemenčič je odlikoval predsednika framskih gasilcev Tomaža Krajnca z zlato kolajno z dvema palmovima vejicama, podpoveljnika Antona Kerši-ča z zlato kolajno z eno palmovo vejico, župnega odbornika Tomaža Krajnca, nadalje Karla Goldschniga, Jurija Megliča, Jurija Repnika, Ludvika Kovačica z zlato kolajno, Rudolfa Vabiča, Antona Potočnika ml. in Ivana Brezovška pa z bronasto kolajno.
a— šahovski dvoboj Spiellmann—Pire. Danes v nedeljo od 9. do 13. in od 15. do 17. bo v spodnji toazinski dvorani šahovska tekma med igralci MŠK in graškega »Blau-Weassa« in sicer na 10 deskah. Med mariboskimi šahovskimi kibici je veliko zanimanje, saj je to prva klubska tekma, odkar se je klub okrepil z novimi igralci dr. Galbrovškom, inž. Preko in Krul-cem, ki bodo skupno z ostalimi dosedanjimi matadorji branili čast mariborskih ša-histov. Partija Spiellmann—Pire se bo predvajala tudi na velika demonstracijski deski
a— Drevi premiera. Vprizori se v P. Malčevi režiji Schurekova igra s petjem in godbo »Pesem s ceste«. Gledališki abonma za SI. Bistrico je radi novega avtobusnega voznega reda mogoč. Reflek-tanti naj se čim prej obrnejo na mariborsko gledališko upravo, ki je pripravljena, nuditi jim velike ugodnosti.
a— Kulturne novice. Priprave za slikarsko razstavo I. mariborskega umetnostnega tedna, ki ga, priredi Umetniški klub, so v polnem teku. Razstava bo slovesno otvorjena v nedeljo 21. nov. ob 11. uri. Razstavili bodo naši priznani slikarji Franc Golob, Zoram Mušič, Albert Sirk, Ivan Kos, Kari Jiralk in mojster miniaturne plastike Vladimir Stoviček. — V Ljudski univerzi bo predaval v torek prof. J. Mlakar o deželi polnočnega sonca.
a— Pred 19 leti je bila razorožena zelena garda! Mariborski 45. pešpolk praznuje svojo slavo 23. t m- v spomin na dogodek, ko je bila 23. novembra 1918 razorožena zloglasna zelena garda v bivši dravski vojašnici in ko je bila s tem usoda Maribora stvarno odločena v našo korist. Služba tožja in rezanje kolača bo ob 10.30 na dvorišču vojašnice viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja v Melju. Ob 15. bo vojaško veselje na vojašniškem dvorišču.
a— Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru bo pred božičem obdarovalo nekaj najbednejših članov iz Maribora in drugih krajev, in sicer samo take, ki do sedaj še niso prišli v poštev. Reflektanti naj se prijavijo do 20. t. m. v tajništvu, Vrbanova 59.
a— Gigli je zahteval 20.000 dinarjev, živahna iniciativnost odlikuje matični koncertni biro, ki je navezal celo stike s slavnim tenoristom Giglijem glede koncerta v Mariboru. Slavni pevec zahteva za en koncert nič manj kot 20.000 dinarjev. Ker se pa matični krogi bojijo, da ne bo Maribor tega zmogel, je Giglijev koncert padel v vodo, zato pa je matični koncertni biro povabil »čudežnega otroka« Firkušnega, čigar jutrišnji koncert pa bo mogoče lažje kriti.
a— Ne Zikovci, ampaR ljubljanski kvartet. V okviru prvega umetnostnega tedna v Mariboru je tudi koncert, za katerega so prvotno mislili povabiti slavne Zikovce. Ker pa bi bili stroški preveliki, ki ba jih Maribor ne zmogel, Je bil napro-šen za sodelovanje ljublijanslki kvartet.
a— Kako je na vrhovih ... Vremensiko poročilo s Smolnika pravi: Snega 4-2 cm, polpršič. Smuka dobra. Sneg sega do 500 m. Temperatura 1 C. Brez vetra. Oblačno.
a— Radi obolelosti gdč. RaSbergerjeve nastopi pri današnji popoldanski predstavi »Najboljša ideja tete Olge« v vlogi filmske igralke gdč. Elza Barbdčeva.
a— Mariborski stenografski krožek priredi večerne tečaje za slovensko, hrvatsko in nemško stenografijo. Podrobnosti v izložbah Ljubljanske kreditne banke in Celjske posojilnice.
a— Mladina izginja. Artistka Honka Jesenko iz Vojašniške imee 9 je prijavila policiji, da je pred dnevi izginil od doma 12 letni sin Albert, za katerim ni nobenega sledu. Boji se, da se ni fantu kaj zgo-dilo.
NEMOGOČE
(oda z
BON BOHI
preprečiti KAlV-)
MOCOCt JE/
a— Mladina po svetu. Od doma je pobegnil na Meliski cesti 32 stanujoči 141etni Josip Saletinger in ga že več dni ni nazaj. Svojci se boje, da se mu ni kaj pripetilo.
a— Tatvina na carinarnici, še neizsle-derai tatovi so odpeljali z rampe tukajšnje glavne carinarnice ob Einspielerjevi ulici velik zaboj z železnimi ščetkami v vrednosti okoli 1800 dinarjev. Tvrdka Jaklič, ki je prizadeta, je zadevo prijavila policijL
Vse nakupe
v eni ulici, v trgovinah
v Frančiškanski ulici.
Priporoča se trgovina
Ivan Krivic
Tvrdka osnovana 1873. Špecerijsko, kolonijalno in materijalno blago — Telefon 39-15, Frančiškanska ul. 10.
Krznarstvo Krašnfa
nudi prekrasno izbero kožuhovine iz svoje velike zaloge vseh vrst krzna. Izvolite si ogledati!
Slaščičarna Grablovic
priporoča veliko izbero finih slaščic in zajamčeno vedno sveža močna ta jedila.
Tvrdka „Nadaa
je predstavnica odlične parfumerlje, kozmetike, umetne obrti in galanterije.
Cvetličarna „RožaM
ima vedno veliko izbero svežega cvetja, vencev, aranžmajev in prevzema cvetlične dekoracije.
MODO ZA GOSPODE
in dame zastopa odlični modni salon
K. Pučnik,
Velika izbera blaga za vse!
Tvrdka Lončar, Raška, Stare
se je založila z manufakturo naj-odličnejše kakovosti. — Vzorci blaga bodo ustregli vsakemu okusu.
Božič—Bazelj
Briljanti, zlatnina, ure, srebrnina in sodobni nakit. Specijalna delavnica za popravilo ur. Strokovna postrežba.
Glasbila	dorjath jakob
specijalna delavnica in zaloga vseh potrebščin, popravila in uglaševanje klavirjev.
Graverstvo Sitar & Svetek,
izdeluje stampilije, etikete in vse v stroko spadajoče predmete.
Tvrdka „Jelka"
je nova odlična modna trgovina, zlasti za prvovrstno moderno perilo za gospode.
Tvrdka Perko
Vam nudi čevlje najmodernejših oblik, prvovrstnega izdelka, veliko izbiro rokavic in nogavic.
Specijalna trgovina
Čokolade Prepričajte se o kvaliteti Desertov
Peciva-Biskvitov Telefon 37—87 Kave Čaja in Likerjev
oMoCCd
V hotelu Slon
nemoteno obratujejo hotel, kopališče in buffet. — Vhod v Frančišanski uL
NERODNO Kurnik ima zmerom smolo. »Kaj pa ti je dal gospod za klobuk, ki mu ga je veter odnesel, pa si mu ga ti prinesel nazaj?«
»Klofuto. ker sem nanj stopil,«: ma žalostno pove Kurnik.
MED PRIJATELJICAMI.
»Potem sem mu rekla, da ga ne maram več videti.« »ln kaj je storil?' »Ugasnil je luč/c
RUMENA NEVARNOST
»Kaj pa je pray za prav rumena nevarnost?«
»Ali ne ves? Bananov olupek na pločniku*

>JIJTRO« St. 268, .
A
8
Nedelja, K XX. 293Z,
7Feike Natafe;	12
smrtnih grehov
Povest h Casanovovih dni
»Poznate me?« ' »Da, fra Vito ste, fe dominikanskega samostana; Bližala sem vašo pridigo o pokori.«
»Torej smem noter?«
»Pojdite z menoj!«
Ustregel sem njenemu vabilu, vprašujoč se, k*-ko bi mogel njeno popolno in prelestno nedolžnost najkoristneje vpreči v svoje visoke načrte.
Constanza me je odvedla v pritlično sobano, okrašeno s preprogami in umetninami, kjer je prasketal v marmornatem kaminu ogenj. Z mično neskrbnostjo svojih šestnajstih let me je poprosila, naj sedem zraven nje na mehki divan, in dejala: »Ta salon je moje zavetje, padre; tu delam in berem vse božje dni, ta čas ko drugi klepetajo.«
»Kateri drugi?« ' »Mati im Mafalda, kdo neki še? A jaz se ne menim za njuno žlobudranje, ki se suče največ okoli Btarih florentinskih in sienskih istorij. Te zgodbe jne prav nič ne zanimajo. Berem!«
»Kaj berete?«
»Petrarcove .Rime'; to je menda dovoljeno?«
»So resnejše stvari, devica!« , »Vem, padre.. A slajših najbrže ni, kvečjemu
Boccacdjeve novele, Id sem dvakrat skrivaj pogledala vanje!«
»Te so na indeksu, h5i; ne smeš jih brati.«
Za trenutek sem se sam ustrašil poudarka, ki ga je imel moj glas.
Constanza je pobesila glavo in me ni več pogledala.
Nazadnje je zajeclijala: »S čim vam morem ustreči, padre?«
To vprašanje me je zavrnilo k pravemu namenu mojega obiska, k prošnji za zbirko, ki je bila sicer zgolj izgovor, in tako sem pričel: »Gotovo že veste, devica, da razsaja v spodnjih delih mesta ob Arnu huda mrzlica?«
»Slišala sem o tem.«
»Nu, redu in njegovim bolniškim strežnikom nalaga to obilico dolžnosti, ki je za njih izpolnjevanje treba denarja in drugih reči; a mi smo revni. Zato se obračamo do bogatinov in imenit-nikov tega mesta in njegove okolice ter jih prosimo, naj ne zapro svojih rok; kajti Bog, naš Gospod pravi: ,Kar koli storite enemu teh malih, ste meni storili!'«
Obmolknil sem in čakal. Videl sem, kako se je Constanzino temnorjavo oko vse solzno od sočutja upiralo vame, in z njenih ustnic, ki je moral biti njih poljub slast za bogove, sem začul vprašanje: »Kaj naj storim? Mati hrani ključe sama: o počakajte, padre!«
Poskočila je bila, in videl sem jo, kako je izginila skozi vrata salona.
Vstal sem. Noga se mi je nesHŠno ngrezala ▼
gosto volno težke turške preproge, ko sem zamišljen hodil sem ter tja in čakal Constanzine vrnitve.
Blagoslavljal sem naključje, ki mi je bilo tako naklonjeno in mi je dajalo možnost, da tu v svoji važni zadevi potrkam na vrata čistega srca, še preden kdo zasumi, da sem prišel z določnim, premišljenim namenom.
Prav za prav nisem niti vedel, kako naj se lotim stvari, ko je Constanza vnovič stopila predme.
Med belimi prsti je držala črno obenovinasto skrinjico ter jo odklepala z zlatim ključkom, ki ga je na sinjem traku nosila okrog vratu.
»To je vse, kar imam, padre! Spominjam se pa, kako ste takrat rekli, da Bog ljubi tistega, kdor daje z veseljem, in zato dam rada. Je pa samo deset zlatnikov.«
Osupnil sem. Skoraj tat sem se zdel samemu sebi pred tem otrokom, ko so mi padli zlatniki v dlan in sem jih spustil v globočino svoje duhovni-šče halje — tja kjer sem nosil s seboj oporoko njenega očeta, da jo, ako se uresničijo moje želje in želje brata Geronima z njeno pomočjo storim beračico. Im ko sem še mislil na to, je spet zazvenel njen srebrni glas: »Ali bo zadostovalo, padre? To je vse, kar imam. Spomnite se me v svoji molitvi. Tudi jaz nisem brez greha.«
Bogme ne vem. ali me je Constanza še enkrat povabila, naj sedem, ali me je hotela spremiti do vrat. Ker je pa v meni gorela želja, da bi slišal iz njenih ust še kaj več in ji med razgovorom kar
noH ncMbn In utinun^w nM ndtij KoStJI*
vih vprašanj, sem sprejel njen gib za povabilo ia
sčdel.	*
Ker spričo tega nI mogla dragega, Je storila takisto ter me vprašujoče in pričakujoče pogledala s svojimi velikimi, rjavimi madonskimi očmi.
Za trenutek me je pogled teh oči enako zmedel kakor vonj, ki se; mi je zdelo, da prihaja od njenih las in njenega telesa.
Ne sme se pozabiti, da sem živel ▼ samostana, da mi je bilo pet in dvajset let in da nisem bil dotlej še nikoli v tako neposredni bližini mladega in zalega dekleta; ta položaj je oteževal mojo namero, hkratu jo je pa olajševal.
Kmalu sem imel svoje čute spet v oblasti. Vzvišenost naloge, ki mi jo je bil dal Geronimo, in možnost, da tu z odločno izrabo vseh okolnosti hitro dosežem svoj cilj, sta mi vrnili mir in hladnokrvnost. Nazadnje je bilo pač najbolje, da ube-rem ravno pot proti cilju in korenito porabim priliko, ki se mi je ponujala. Zato sem rekel: »Kako je prav za prav ta reč z Marijam Censijem, devica; kdo je to?«
Uspeh vprašanja je bil zame povsem nepričakovan. Po Mafaldini izpovedi si nisem mogel misliti drugega, kakor da je Mario Censi Margheritin ljubimec, da prihaja ponoči na prepovedane obiske in da mora torej že omemba njegovega imena pognati Constanzi rdečico sramu v obraz, ker lahko ugane, da je vpraševalec poučen o grešnem razmerju lastne matere.
A v moje začudenje te posledice ni bilo.
Deveto in zadnje k®!®
v Jesenskem tekmovanju v ligi — SK Ljubljana ima najhujšega nasprotnika na ti;jih tleh
Devet nedelj, 45 tekem in prva polovica ogorčene borbe za naslov državnega prvaka je pri kraju. Danes je zadnji termin v jeseni in potem bo mir tja do marca prihodnjega leta. Deset kandidatov je v konkurenci, vsak je hotel čim več doseči že y prvem naletu, da bi potem na koncu ne moral trepetati za vsako točko in za vsak gol. Danes je torej še enkrat priložnost, da se spremeni tabela, ki bo potem nespremenjena ostala vso dolgo zimo.
Spored je spet popolen, in sicer na treh krajih!
V Beogradu
bo dvojna prireditev na igrišču BSK. Kot prvi par bosta nastopila Jedinstvo in Hašk, srečna enajstorica, ki dobiva točke, kadar se jih najmanj nadeja, in veliki favorit iz Zagreba za naslov letošnjega jesenskega prvaka. Rdeči bodo bržkone prestali še to preizkušnjo in se vrnili z zmago domov. »Bržkone«, kajti žoga je okrogla!
Druga dva nasprotnika na beograjskih treh sta BSK in Ljubljana. Vprašanje zmage v tem dvoboju sploh ni odprto in šlo bo le za to, koliko bo tega padlo v mrežo zastopnikov bele Ljubljane. S Haškom ima BSK enako število točk, pa bo zdaj odločila razlika golov, kdo bo jesenski prvak V ligi. Fantje Ljubljančani, držite se, da se ne ponovi kaj sličnega kakor lani. 8:0 tam doli in 3:0 doma je bilo...
Postava Ljubljane
Ljubljansko moštvo je odpotovalo včeraj dopoldne v najboljšem razpoloženju. Pepček je ostal doma, ker ga je sa-vezni kazenski odbor zaradi »ljubeznivosti« z dr. Ivkovičem postavil na mrzlo. V ozadju bo postava ista. samo napad bo v primeri z onim proti Gradjanskemu nekoliko spremenjen. Igral bo v postavi: Jane-žič, Pupo, Lah, Slapar, Tičar. BSK bo imel po predigri Jedinstvo—Hašk čisto situacijo, t. j. znal bo, kak rezultat mu bo po-
Willy Pammer f
V petek zjutraj je na Dima ju umrl Wil-ly Pammer, odličen avstrijski nogometaš in poZneje trener, ki se je v tem svojstvu pred več ko 10 leti eno sezono udejstvoval tudi pri bivši nogometni sekciji SK Ilirije. Pammra je pred dobrim tednom zadela možganska kap in zdelo se je že, da bo njegova krepka narava prebolela, toda temu udarcu se je pridružila zadnje dni še pljučnica, kar je bilo dovolj, da je Pam-merja strlo.
Willy Pammer je bil nogometaš, tajnik, menažer in trener, v vsakem primeru pravi športni original, vsestranski, živahen in z dušo in telesom navdušen za šport. Svojo nogometno kariero je pričel pri dunajskem nogometnem klubu »Bewegung 20«, nato pa je pristopil leta 1921 v dunajski Sportklub, kjer je bil dolga leta ena njegovih glavnih opor. Ko se je posvetil tre-nerstvu, v katerem je dosegel tudi zelo lepe uspehe, je bilo eno njegovih prvih mest v Ljubljani. V družbi tukajšnjih nogometnih prijateljev si je v Ljubljani pri vseh, ki so prišli z njim v stik, pridobil splošne simpatije in zapustil mnogo dobrih znancev in prijateljev.
Naj bo Willy Pammerju, dobremu športnemu tovarišu iz tujine, ki je moral umreti komaj 39 let star, lahka domača dunajska zemlja!
treben, da zleze na prvo mesto. Ce količkaj Hašk zmaga, mu bo potrebna izdatna zmaga nad »Ljubljano«. To bo pa zelo težko dosegel, ker niso belo-zeleni prav nič razpoloženi, da bi poceni prodajali svojo kožo!
V Zagrebu
je spored prav tako dvojen. Zanimivejši je prvi par Bask-Gradjanski, med katerima se seveda domači že ves teden počutijo mnogo bolje. Po zadnjem neuspehu v Ljubljani in zaradi skromnega mesta, na katero so zdrknili v tabeli, bodo brez dvoma napeli vse sile, da potolažijo armado svojih razočaranih prijateljev. Tudi tudi Bask je v tem prvenstvu priredil že vse mogoče, pa se najbrže tudi to pot ne bo dal -kar tako Lanski izkupiček je bil štiri točke za Gradjanskega z izidom 3:0 in 4:2.
Naslednja dva v Zagrebu sta Concordia in Slavija. Sarajevčani so močni ddma, toda za Concordijo bodo trd oreh tudi na njenem igrišču. Pri vsem tem pa se Concordia zaveda, da bije boj za obstanek in bo seveda poskusila vse, da si popravi brezupno pozicijo na repku tabele. Lani je od tega nasprotnika dobila tri točke z rezultatom 5:1 in 1:1.
Peta današnja tekma bo doli ob morju.
v Splitu,
kjer se bosta merila Hajduk in Jugoslavija. Beograjčani so šli tjakaj z majhnimi nadami na uspeh, kajti, kdor hoče Hajduku škoditi doma, mora biti drugačen ptič kakor so Jugoslovani v sedanji postavi. V tem srečanju govori vse samo za Hajduka. Lani, ko je bila Jugoslavija drugačna, je bilo pa takole: 1:0 in 1:2.
Zanimiv spored, težak za našo Ljubljano, ki jo za slovo od sezone čaka sam živi BSK pred svojim občinstvom. Upajmo, da breme, ki ga bodo nesli, ne bo pretežko, če se že za točke ne da rgovoriti
V nekaj vrstah
Važna nogometna prireditev v tujini bo danes mednarodna nogometna tekma med Madžarsko in Švico v Budimpešti, ki šteje za evropski pokal.
Ligaško tekmo med Haškom in Jedin-stvom v Beogradu bo sodil češkoslovaški sodnik Jerhot, neznani človek, ki bo že zaradi tega najlažje opravil svoje delo.
Sodniški odbor pri osiješkem nogometnem podsavezu je sklenil, da bo v bodoče tajno delegiral sodnike za vse tekme na svojem področju. Vsak sodnik bo v bodoče pismeno obveščen od tega odbora in bo moral o tej vsakokratni funkciji do nastopa na igrišču čuvati strogo tajnost. Ta sklep osješkega sodniškega odbora je kopija italijanskega sistema, kjer klubi pred nobeno tekmo ne vedo, kdo bo fungiral kot sodnik. Ta mera je bila tamkaj potrebna zaradi vročekrvnega občinstva, ki se je že v naprej postavilo na stran sodnika ali proti njemu. Tako je tudi v Osijeku!
Za tekmovanje za srednje-evropski pokal, za katero je letos tudi pri nas in v Rumuniji več novih kandidatov, se je zdaj začela potegovati tudi Poljska. Poljski tisk zahteva glede na letošnje uspehe poljskega nogometa in glede na to, da brez dvoma spada v srednje-evropski razred, da mora Poljska tudi dobiti mesto v tej konkurenci. Najbrže bodo ta prizadevanja zadela ob gluha ušesa nogometnih mogot-
cev na Dunaju ter v Budimpešti in Rimu.
Na nedavni seji FIFE v Ženevi so bili določeni termini za finalne tekme za svetovno prvenstvo, ki bodo prihodnje leto v Franciji. Po teh sklepih se bodo začela finalna tekmovanja 4. in 5. junija 1938 ter nadaljevala 9. in 12. istega meseca, medtem ko bo finale za tretje mesto dne 16., finale za prvo mesto pa dne 19 junija v Parizu. Tekme iz prvega finalnega kola se bodo igrale razen v Parizu tudi po raznih večjih nogometnih centrih Francije.
Motociklističnih dirk na Grad danes ne bo. Moto Hermes obvešča, da so moto-ciklistične dirke na ljubljanski Grad, razpisane za danes, zaradi slabega vremena odgodene na poznejši termin.
SK Litija ima danes ob 16. uri redni letni občni zbor v prostorih meščanske šole. Na dnevnem redu: poročila funkcionarjev, volitve novega odbora in načrt dela za prihodnje leto. Dolžnost vseh članov je, da prisostvujejo današnjemu občnemu zboru.
SK Reka. Ker bo današnja tekma v vsakem vremenu, morajo biti igralci I. moštva brezpogojno ob 14. na igrišču Hermesa. Gospodar se poziva, naj po možnosti preskrbi dvojne drese.
SK Svoboda. I. moštvo igra ob 10.30 na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Igralci naj bodo točno ob 10 na igrišču. Zemljak in Hablicht I. sigurno!
—	ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 14. morajo biti na našem igrišču vsi igralci I. moštva.
—	Jugoslovenska akademska smučarska organizacija (JASO) bo imela redni občni zbor v sredo 17. t. m. ob 18. na univerzi, in ne na tehniki, kakor je bilo-objavljeno prvotno. Tamkaj se bodo sprejemali tudi novi člani, zato naj novinci pridejo točno. Ker bo določen tudi spored za tekočo sezono, naj pridejo tekmovalci pol-noštevilno.
—	Zbor plavalnih sodnikov JPS. Letna skupščina zbora plavalnih sodnikov, ki je bila določena za danes, je odgodena na dan 27. t. m. ob 20. v prostorih JPS, Zagreb, Ilica 36/1. z istim dnevnim redom. Poslu-žite se popusta, ki je odobren za skupščino JPS!
Iz življenja na deželi
Iz Kranja
r— Narodno obrambna matineja. Meddru etvenj odbor v Kranju bo priredil danes ob 10.30 uri dopoldne v gledališki dvorani Narodnega doma obrambno matinejo. Na sporedu je nagovor g. dr. Dolarja predsednika Branibora, in predavanje g. dr- V r cona o temi: »Mi in naše manjšine«. Nastopili bodo tudi pevski zbori Sokolskega društva in Primorskega druotva >Sloge« ter mali harmonikarji. Na programu je poleg tega še nastop koncertne pevke ge Tinke Tomšičeve in recitacije g. Vehovca. Vstopnine ni! Prostovoljni prispevki za narodno obrambne namene se hvaležno snrejemajo.
r— Kino Narodni dom prikazuje danes samo ob pol 19. in pol 21. uri našo rojakinjo žeraldino Katnikovo, Lil Dagover in Sabino Petera v prekrasnem umetniškem filmu »Irena«. V dodatku zvočnega tednika prizori iz kolpskih manevrov!
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3. uri pop. in 8. zvečer velefilm »Pat in Patachon kot slepa potnika«. Med dodatki tudi glasbeni film »Ch. Ahearn in njegovi komedijanti« ter zvočni tednik. Sledita filma »Ulica do raja« in »Vse zaradi muzike«.
Iz Tržiča
č— Zanimiva razstava ženskih roč: :h del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ predava za ročna dela v Tržiču: hotel »PoŠta«. Odprto od srede 17. t. m. dO vključi:d pet'ca 19. t. m.
Iz Litije
i— V hribih je bilo snega do kolen. Martinov sneg je pripravil Zasavccm obilo presenečenja Zlasti po višje ležečih krajih, kjer je zapadlo snega do kolen. Zanimivo je vsekakor, d." ie zagorska dolina še povsem zelena in brez snega, dočim so tudi Sv. Planina in ostali kraji pod debelo snežno plastjo, prav tako tudi vse ostalo Zasavje Zaradi mrzlega vetra je sneg zmrznil in trpijo živira in ljudje ko spravljajo v dolino pridelke na vozovih. Svetokriž-ka pošta je imela prvi dan po snegu občutno zamudo. Drevje se je povesilo prav nad cesto in so morali na nekaterih predelih pretežke veje otresati in celo odstranjevati s sekiro. Južni sneg pa je polomil tudi precej drevja Jasmi se in barometer se dviga, zato je verjetno, da bo solnce razredčilo belo odejo.
i— Tečaj za nemščino bo na tukajšnji meščanski šoli. Prijave in razgovor glede urnika itd. bo v torek 16. L m. ob 20. uri na Stavbah. Vstop dovoljen vsem.
Iz Ptuja
j— Ljudska univerza v Ptuju. Jutri v ponedeljeik predava prof. Janko Mlakar: »V deželi polnočnega sonca«. (Skioptične slike;.
Iz Trbovelj
t— Na dnevnem kopu Dobrna v Trbovljah, kjer vrši odkop premoga ljubljanska stavbena družba Dukič, se je udri velik zemeljski plaz in pokril ves dnevni kop. Zaradi tega je nadaljno kopanje premoga na dnevnem kopu izključeno, dokler ne b<>do izvršena potrebna dela za očistitev terena. Na dnevnem kopu je bilo do sedaj zaposlenih okoli sto delavcev, ki so ostali Z2radi udora zemeljskega plazu preko noči odvisni Kakor čujemo pa bo večina od njih tekom prihodnjih dni zaposlenih pri drugih delih, ki jih izvrijje tvrdka Dukič v trboveljskem revirju. Nekatere pa bo zaposlila Trboveljska premogokopna družba v svojih obratih
t— Sokolsko društvo Trbovlje priredi jutri v ponedeljek ob 20. uri v svojem domu predavanje »Naša država v sedanjem mednarodnem položaju«. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Vrčon Branko.
Iz Novega mesta
n— Kino Dom v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 15.. 18. in 20 15 zvočni velefilm »Romeo in Julija«. Predigri: Para-mountov zvočni tednik in kulturni film. Prihodnji spored: Film Marthe Eggerth Čarobni zvoki.
★
JF.ŽICA. Pn nes se je vzbudilo nenavadno zanimanje za učenje esperanta. Esperanto tečaj deluje nemoteno. Udeležba je odlična Že prva ura prošle srede je pokazala, kako lahek jt ta mednarodni jezik. Privlačuje pa tudi cenenost tečaja, saj znaša učnina samo 8 din mesečno. Nove tečajnike se bo sprejemalo samo še v sredo 17. t. m. ob 20. v Gasilskem domu na Ježici. Tečaj je istotam ob sredah od 20. do 22. Učite se esperanta.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20. zvočni film »Sence prošlosti«. Za dodatek nov Para-mountov zvočni tednik.
Maše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Nedelja, 14.: ob 15- Vozel. Izven.- Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. Beraška opera. Izven. Znižane cene od 22. din navzdol.
Ponedeljek, 15. novembra: zaprto. Torek, 16. novembra: zaprto. (Gostovanje v Celju).
OPERA
Začetek ob 20. uri Nedelja, 14.: ob 15. NavihaPka. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. Traviata. Izven. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Znižane cene od 30 din navzdol-Ponedeljek, 15.: Zaprto. Torek, 16. novembra: Madame Butterfly. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja v operi. Popoldne se poje priljubljena Beneševa opereta »Navihanka« v običajni zasedbi po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. — Zvečer se vrši gostovanje naše bivše primadone, priljubljene umetnice ge. Zlate Gjungjenčeve v Verdijevi »Traviati«. S svojo Violette je osvojila enega izrned največjih uspehov, ter je ostala s to partijo v najlepšem spominu. Naše glasbo ljubeče občinstvo bo gotovo z največjim zadovoljstvom in zadoščenjem pozdravilo gostovanje ge. Gjungjenčeve, ki mu bo dalo priliko, da užije vso lepoto njene zrele umetnosti.
Drugo gostovanje ge. Gjungjenčeve bo v torek 16. t. m. v Puccinijevi »Madame Butterflv«, ki spada med najljubše partije naše priljubljene pevke. Z madame Butterflv je ustvarila najbolj tragično podobo ljubeče žene, ter nam razodela s svojim petjem vso sladkost Puccinijeve glasbe. Tudi to gostovanje ie izven abonmana.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedeija, 14.: >Kdo je papac (Bichon)
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 13.: ob 15. Najboljša ideja tete Olge. Znižane cene. Ob 20. Pesem s ce6te. Premiera. Bloki veljajo.
STRAI1
Bilo je poletje in ves svet je hodil na izlete. TaKo je šel tudi neki Ljubljančan na Gorenjsko. Gori grede je bilo vreme lepo, na puvratku pa ga je zajel dež in moral je vedriti pn nekem kmetu.
»Če bo slo tako dalje, bo kmalu vse prilezlo iz zemlje,« je dejal.
»Za božjo voljo, samo tega ne,« se je zgrozil kmet.
»Zakaj pa ne?«
»Kaj bi potem jaz siromak počel,* je zastokal kmet. »Tri žene sem že pokopal.«
RAZLIKA
»Pepček, kako imenujemo človeka, ki govori neresnico?«
»Lažn jivcal*
»In tistega, ki govori resnico?«
»OslaU
H A D I 0
Nedelja, 14. norembra
Ljubljana 8: Klavir štiriročno (ga. Bože-
na Šaplja-Crnivec in gdč. Silva Hrašovec).
—	9: Cas, vreme, poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč- cerkve.
—	9.45: Verski govor (p. dr. G. Rant). — 10: Koncert Radijskega orkestra — 11: Odkritje 6pomenika skladatelju Antonu Foer-sterju. — 12: Dober lek za dober tek (plošče). — 13: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Koncert dijaškega pevskega zbora iz St Vida nad Ljublj- (vodi prof. M. Tome). — 16: Šramel kvartet učiteljskih a bi turi en tov. — 17: K met ura: Po premovanju (zvočna slika, napisal inž. O. Muck). — 17.30: Koncert godbe Sokola L vmes vesele pesmice (plošče)- — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Kulturne vrednote naše države (dr. Bora Milojevid). — 19.50: Slovenska ura: Pesmi iz Brnce (plošče); — Okoli Beljaka (g. France Uršič). — 20.30: Večer lahke glasbe Radijskega orkestra. — 22: Ca6, vreme, poročila, spored- — 22.15: G. R. Pi-lih igra na harmoniko.
Ponedeljek, 15. novembra
Ljubljana, 12.00: Vsakemu nekaj (plošče).
—	12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Zdravstvena ura: Blago-rodnja in plemensko zdravstvo (dr. Anton Brecelj). — 12.20: Havajske pesmice (plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Brata slikarja Janez in Jurij Subic (dr. Rajko Lo-žar). — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled. — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Koncert Glasbene Matice v proslavo 100 letnice rojstva Antona Foersterja (prenos iz vel. dvorane Filharmonije). — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Večerni koncert Radijskega orkestra.
Beograd, 16 45: Narodni napevi. — 17.20: Flavta. — 18.00: Orkestralni in klavirski koncert — 20.00: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb: 17.15: Koncert moškega zbora in violinske skladbe. — 20.00: Prenos opere iz Beograda. — Praga: 19.15: Slovaške narodne pesmi in ciganska godba. — 19.50: Mešan program. — 21.30: Beethoven: Kreutzerjeva sonata. — 22 35: Lahka in plesna muzika s plošč. — Varšava: 20.00: Koncert orkestra in solistov. — 20.00: Slovanska orkestralna glasba. — 21.45: Lahka godba in ples. — Dunaj: 11.45: Koncert dunajskih simfonikov. — 13.00: Skladbe po željah. — 15.40: Mozartove komorne skladbe. — 16.05: Plošče za vsakogar. — 18.20: Glasbene uganke. — 19.10: Svatba v stari formi. — 19.35: Pester glasbeni spored. — 20.35: Zvočna igra. — 21.35: Gluckova opera »La Corona«. — 22.30: Med dunajskimi šramli in pevci. — 23.05: Nadaljevanje koncerta. — Berlin, 19.00: Godalni kvintet. — 20.00: Zabaven večer. — 22.30: Plesna muzika. — Munchen, 19.10: Violine igrajo ra ples. _ 2050: Recitacije. — 21.00: Orkestralni koncert. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart: 19.15: Vedra muzika za delopust. — 21.15: Večer Gluckove glas-be. — 22.15: Pfitznerjeve pesmi. — 22.30: pies. — 24.00: Nočni koncert.
Torek 16. norembra
Ljubljana 11: Šolska ura: Iz življenja gluhonemih (g. Vinko Rupnik)- — 12: Re-proluciran koncert baletne glasbe. — 12.46 Vreme, pomočila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Kmečka godba, kmečki ples (plošče). — 14: Vrame, borza. — 18: Pester spored radijskega orkestra — 18.40: Kolektivizacija življenja in njene posledice (univ. prof- dr. A. Gosar). — 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Bo-anska sevdalinka (dr. Ger-hard Gszeman). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: R. Strauss: Vesele Pavlihove dogodivščine (plošče). — 2015: I Vojnovi-čeva drama Ekvinokcij (izvajajo člani rad. igr. družine). — 21.30: \\ urliške orgle (plošče). — 22: Cas, vreme, poročila, spored.
—	22.15: Večerni koncert Radijskega orkestra.
Beograd 17.15: Klavirski koncert in plošče — 1S.30: Narodne pe^mi in napevi. — 20: Pevski koncert in plošče. — 22: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra.
—	20.20: Lahka glasba. — 2!: Arije in pismi. — 22.20: I.ahka in plesna muzika. — Praca 10.15: Koncert vojaške godbe. — 2010: Lahka godba orkestra. — 20.50: Novembrska poezija. — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.30. Poljske narodne pesmi. — 20: Plesni komadi. — 21: Koncert poljske gl.« l>e. — 22: Orkester. — Dunaj 10.50: Koncertna ura. — 12: Koncert orkestra. — 1605: Radijski šramli. — 17.35: Violinske skladbe. — 19.40: Pevska ura. — 20.40: Recitacije. — 21.55: Slavni pevci. — 22.20: Islandski pevci. — 22 40: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.10: Nemška komorna glasba. — 20.10: Valčki in koračnice. — 21: Veneek melodij. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 19 30: Veseloigra. — 20.30: Komorne sklad be e plošč. — 20.30: Mične drobtiue. — 23: Melodije za lahko noč. — Stnttgart 19.15: Komorni koncert — 20: Večer solistov. — 21: Zvočna skicirka. — 22.30: Smetana: Češki plesi. — 23: Lahka in plesna muzika-
—	24: Nočni koncert.
Boitsaea prvenstvena nedelja
Spored obsega 9 prvorazrednih tekem
Iz »Službenega vestnika LNP« z dne 11. t. m. povzemamo, da je za današnjo nedeljo določenih 9 prvorazrednih prvenstvenih tekem na območju našega podsaveza. Trenutne vremenske razmere so pač take, da precej dvomimo, če bodo mogli vsi klubi absolvirati svoje današnje prireditve. Zadnjo besedo pri tem bodo imeli najbolj odločilni faktorji, to so sodniki na terenu samem. Spored"pa je razdeljen takole:
v Ljubljani: na igrišču Ilirije ob 10.30 Mars—Svoboda, ob 14.30 Slovan— Jadran,
na igrišča Hermesa: ob 14.30 Hermes—Reka, v Mariboru: na igrišču Železničarja ob 14.30 Železničar—Maribor, v Celju: na igrišču Atletikov ob 14.30 Atletiki—Amater, v Trbovljah: na igrišču Amaterja ob 14,30 Trbovlje—Celje, na Jesenicah: na igrišču Bratstva ob 14.30 Bratstvo—Kranj, v Čakovcu na igrišču ČSK ob 14.30 ČSK—Rapid in v Murski Soboti ob 14. Mura—Gradjanski.
Kjer bo šlo, bo šlo, kjer pa ne, pa prihodnjič, ko se bo videlo kaj zemlje izpod
zgodnjega snega.
Kraljestvo mode
žamet
Koliko stoletij je že preteklo, odkar so Jenske spoznale, da lepoto oibraza ni bolj laskavega okvirja o»d voljnega žameta, ki «e s svojim mehkim blesKom prilagodi vsaki polti! Koliko lepih žensk je v zgodovini nastopilo in zmagalo v žametnih oblekah in koliko jih je med temi že odšlo v pozab-1 jen je, a žamet je ostal... Obdaja ga čar romantične preteklosti in čar dovršen p elegance, kajti navzlic svoje cenenosti doseza in celo prekaša žamet ostala, trenutno modema tvoriva.
Zares, žamet j« vedno enako mikaven, pa najsi gra ukrojimo v težke gube ali pa ga naberemo v letos moderne, tesne pre-penjave. Za kroj žametne oblike si ni treba po6€&no beliti glave: v poštev pride vsaka
MuS je zopet v modi
Kar čez noč je muf postal zopet ljubljenec mode in v svoji novi obliki je tako mladosten in mikaven, da res težko razumemo, kako smo ga mogle toliko časa pogrešati. Vsakovrstno kr7.no pride modi prav za mule — toda ne s-amo krzno, tudi žamet, svila, cvetlice, vse po ljubkem vzorcu mufov, ki so jih nosile lepotice v sedemnajstem stoletju... Podnevi so seveda mufi še dokaj »solidni«: v štirikotnih in okroglih oblikah so izdelani iz lisičje kože, ki se sklada z lisičjim ovratnikom na našem novem plašču ali h astrahanovih prog, ki jih vidimo v enaki širini na zimskem kostumu. Toda zvečer! Tu je vse dovoljeno: mufi so nabrani, drapirani, pošiti z bleščico in okrašeni s šopki cvetja in so v svoji koketnosti nevarno orožje v lepih rokah.
iizmed letošnjih modnih oblik, ki smo o njih na tem mestu že govorili in ki jih torej naše čitateljpce že poznajo. Manj zna na pa je
ELITNA KONFEKCIJA
TTtci^teJ^ MARIBOR prinaša vedno najnovejše !
posebna uporabnost žameta pri sestavi z drugimi tvorivi, bodisi da hočemo poživiti in okrasiti novo obleko ali uspešno predru-gačiti staro. Zamet se prav tako lepo sklada
mmm krzneni
veliki izbiri
pri
9j. fit©T
LJUBLJANA
MESTNI TRG 5.
e svilo, kakor i volnenim blagom in celo s čipkami ali s tilom. Včasih zadostuje že žepek iz živobarvnega žameta, pas ali skromna pentlja, da ee zdi vsa obleka, kakor prenovljena in da se vse lepše poda k
MI ■
večjimi famrtmml deti fc **oQcknt se JI
ta posrečijo rtm	t£aM*L . *
Tako lahko staro obleko, ki »te M je Se dodobre naveličale, popolnoma pr edrugači t e s preprostim žametnim tetovnfcom. Lahko
pa isto obleko tudi izpremenite ▼ nekakšen kostum t malim boleJom. de jo noreže-te v dvoje in ▼ krilo vdeiaft« žametno Maso x visokim ovratnikom. Zgornji skrajšani dei života pa tvori ozek, »predaj odprt bolem, ki ga na obeh straneh pri poete na bhizo x dvema gumboma (1. skica).
Zopet je moderen rob iz žameta tta krite volnene obleke. Tako lahko uspešno prenovimo marsikatero staro obleko, riaeti če izberemo žamet v l?pi kontrastni barvi- Na naS skici je ta rob pr«<*j Širok in je spredaj izrezao v malo konico, enako kakor zgornji del života, ki je prav tako iz žameta. To »sedlo« ima majhen, dečji ovratnik in dva vodoravno vrezana žepka. Rokavi so ozki in dolgi (2. skica).
Redna sfofica
^ecfuuue
OilM tet S. Br. 31430 da« 24. XII. I»3S.
Na tem mestu gmo že omenili modo dvobarvnih oblek, ki imajo sprednjo stran drugačne barve, kakor hrbet. Takftno obleko lahko izdelamo tudi iz žameta in iz svile, le da je tukaj žamet iste barve, kakor svila, kontrast pa dosežemo le z ^ličnostjo tvoriva, ki izstopi posebno telaj. če j« svila bleščeča. V tem primeru je ves hrbtni del iz svile, sprednji del pa je iz žameta in prevezan e svilenim pasom. Tudi drobne cvetlice na ovratniku so iz enake 6vile (3. skica).
Vendar pa sc da tudi t malo žametno garnituro doseči prav okusen učinek. Tako je spredaj prekrižani život gladke, volnene obleke zapet z barvastimi žametnimi gumibi. Iz enaketra žameta je lahno drapiran pas in spredaj prekrižana ovratna ruta, ki jo na oHeh straneh prevlečemo sko>?.i široki zarezi ob vratnem izrezu, da učinkuje kakor nekakšna pentlia (4. skica).
Prav posebno elegantno učinkuje popoldanska obleka h žameta, če jo kombiniramo s čipkastim tvorivom. Obleka, ki jo prpdo-čuje naša skica, ima ves sprednji del života iz čipkasta tvoriva enake barve, kakor je žamet. Krilo jp> zeoraj zaokrožmo in tako visoko, da tvori obliko steznika. Ovratnik z dvema visečima peMjama je iz ža.metn, prav tako zndnii de) rokavov, spredaj pa po rokavi ukrojeni iz čipkastega tvoriva (5. skica).
PERGAMENTNI £N RHODOID SENČNIKI
po najnovejših osnutkih pri
M. T I C A R, Ljubljana. — Posebni oddelek za senčnike.
Ljubljanski šahovski klub pripravlja v proslavo svoje 25-letnice za december mednarodni mojsterski turnir.
Bivši svetovni prvak Capablanca se zanima za turnejo po Jugoslaviji, ki bi jo priredil v novembru in prvi polovici decembra.
S 15. partije je bila absolvirana prva polovica mateh-"! za svetovno prvenstvo. Stanje je bilo 9:6 za dr. Aljehina. Prvi mateh pred dvema letoma je stal ob polovici neodločeno TVs. : 7 V2. Položaj je torej tokrat za dr. Aljehma vidno ugodnejši že po točkah, ne glede na to, da je dal dr. Aljehin doslej tudi mnogo boljšo in sigur-nejšo igro nego v prvem matehu. Vse to kljub temu, da je dr. Euwe že zopet v svoji boljši formi in da z dobrim odporom drži borbo še vedno odprto. Po remijih v 11. in 12. partiji je namreč v 13. partiji zabeležil dr. Euws lepo zmago, ki pa je res šla bolj na račun dobre teoretične priprave svetovnega prvaka in najbrž tudi pomoči njegovih svetovalcev v teoretičnih vprašanjih. Aljehin je v slovanski obrambi namreč še enkrat poskusil varianto, ki jo je igral v 9. partiji, držeč se kot vzora Kere-sove partije s Capablanco iz Baaena. Toda dr. Euwe je imel pripravljeno teoretično novost, ki sta jo menda našla dr. Bern stein in Griinfeld, ter je otvoritev temeljito ovrgel. Kljub izgubljeni poziciji pa je dr. Aljehin pozneje igral partijo tako odlično, da bi bil še skoro remiziral. 2e v naslednji partiji je dr. Aljehin maščeval poraz. Ta nova njegova zmaga je bila tem pomembnejša, ker je z njo že dosegel predpisanih 6 zmag. tako da mu je izmed 13 preostalih partij treba samo še remizirati dve lahko celo izgubi. Obenem pa je partija pokazala, da razpolaga dr. Aljehin menda še s precejšnjo rezervo energij, ki jih hoče vpo-rabiti šele. če bi postala situacija zanj resnejša. Tokrat očividno ni hotel niti za tre-j nutek dopustiti, da naprotnik zmanjša di-i ferenco točk in si s tem moralno malo opomore. Tudi v 15. partiji je bil dr. Aljehin še
D. Ravljen:
Vojna v slivah
Je pa že bil spet enkrat nataknjen ta naš Lončarjev Pepe ki se je pretolkel skozi vojno od prvih prask do poslednjih porazov. Bili smo v pomen-kih na sam mirovni dan, spominjali smo se tega in onega pripetljaja iz krvave dobe. pa se je Lončarjev nasršil: »Neumnost vse skupaj, le ne vem, kaj imajo ljudje zoper vojno. Ali ni t lo tudi veselo?vr
Nihče izmed nas ni ugovarjal. Zakaj le, kadar ga useka njegova muha! Vedeli smo: zdajle bo Pepe povedal eno izmed svojih neštetih prigod 7 ruske ali italijanske fronte. Nismo ga podrezali, ne. Prav r.aš molk ga je bodril, da je začel:
— Koliko mi je pa bilo — dvajset let, ne več! Dobro pomnim: petindvajsetega avgusta 1914. Tostran Prze-myslanov. Kot enoletni prostovoljec, korporal, sem bil dodeljen celjskemu 87. pešpolku. Mesec dni vojne, mesec dni na umiku pred Rusi. Polk je ležal globoko v gozdu, pa me pošlje stotnik tisto jutro na patruljo. »Na, enajst mož, mladenič, pa se splazi na tistole vrhovje in poglej, če so nam Rusi že za petami!« ... Pojdimo v božjem imenu! Enajst mož odberem samih spod« nieštajerskih koreniakov Slovencev, kako pa. To so še bili rodovi!... Ga-liška zemlja se je pred gozdom nalahno vzpenjala pa spet padala. Na vrhu gričevja je bila osamljena kmetija, zapuščena, razpadajoča. Krono grička je
pa obraščal gost, velik slivnik. Same krasne slive. Zorelo je, dišalo, mamilo z drevja. Sočni sadež so pridno obletavale neštete ose.
Preden smo se kaj pošteno razgledali — še na pamet nam ni padlo, da utegnejo biti Rusi tam doli v gozdu — so mi fantje že pobegnili v slive. Na mojo dušo. da povem: kakor opice so planili vsak v svoje drevo. Naposled še jaz prislonim puško ob precej zajetno deblo, že bolj tam sredi slivni-ka, in se povzpnem v veje. Sem rekel: pa dajmo malo cesarja in generala goljufati! Fantje v smeh. Kresali smo ciovtipe. Prijazni sadovnjak nam je sredi vojne naenkrat vrnil idilo domače, slovenske vasi Pa smo obirali in zobali in se smejali — še malo je manjkalo, pa bi zapeli kakšno smešno prleško ali savinjsko. Znali smo jih zadosti.
Naenkrat — dolg zategel žvižg.
Kakor kanja. Pa prav v bližini.
»Kdo je zažvižgal?«
Nobenega odgovora.
»Kdo je zažvižgal, vprašam! Strela, nikar ne uganjajte neumnosti!«
»Jaz ne!« — »Jaz ne!« — »Jaz tudi ne!« — so padali odgovori z bližnjih dreves.
No, pa smo mirno dalje obirali slive. Aramov Frascek, razen mene najmlajši v patrulji in pri četi, je ravno pripovedoval, kako se je nekoč na božji poti nažokal tujih sliv in se po-
tem napil vode, pa kako ga je dajalo, kakor da bi mu čreva žlemali... Naenkrat spet dolg, zategel' žvižg.
»Na mojo dušo,« sem kriknil, bil sem zares hud. »Kdo pa žvižga? Kdo je tisti norec, vprašam!«
Pa smo se spet pričkali in se zibali v krošnjah. Ta ne, pa oni ne, nihče do poslednjega ne. Ko sem tako razgrinjal veje, sem pogledal še dalje po sadovnjaku — in glej, tudi na sosednji slivi, sredi sadovnjaka, so se razgrnile goste veje v zeleni krošnji, nekaj zreiih sliv je tisti mah kapnilo na tla in prikazal se mi je nasmehljan obraz ruskega podčastnika. Smejale so se tiste njegove majhne oči, smejal se ie ves obraz. In prvo, kar je poveličalo to naše nepričakovano svidenje, so bi* le Rusove besede:
»Ne boj se!«
Ta je bila pa zares lepa! Avstrijska patrulja v slivah, ruska patrulja v slivah, oba voditelja sovražnih si patrulj vis-a-vis na drevesu, a vse puške pri-sloniene spodaj ob deblih.
»Fantje!« sem pozval svoje. »Z Rusi smo skupaj.«
»Tak, tak, Rusi!« je neznansko zadovoljno pritrdil oni moj nasmehlja-ni sosed na prvi slivi. Prvikrat v svojem življenju je menda zagledal Avstrijca prav od blizu, pa ni in ni mogel prav pojmiti, kako je mogoče, da razume naš jezik.
Prvo. kar se je zdaj zgodilo, je bilo tole: kakor na eno samo suho povelje smo poskakali z dreves. Nihče iznr-d nas ni popadel za puško. Ogledovali smo se in se šteli. Kakor stari znanci
Za Vaše ustnice.••
Selite H, da bodo lepe, sijajne, bleSCeče ln da ne bodo Izgledale, da so namazane? Tedaj rabite rdečilo »GUITAREc poljubčki brest sledov, modem Izdelek, ki zares res dan drži in ne potrebuje nege. Poskusite ga ie danea, ne boste več kupili drugih. — Prodaja se v vseh strokovnih trgovinah. — Oena: Poskusni komad zadostujoč za enomeseteo vporabo Din 9.—; veCjl in luksuzni Din 28.— ln 45.—. Labor Valdor, Pariš, Francija. — Glavni zastopnik Ljudevlt Schdn (oddelek G/3) Zagreb — Jelačičev trg L — Uspeh zajamčen, sicer se Vam vrne denar. — Čuvajte se potvort)!
▼ iniciativi. Dr. Euwe je kot beli s kmetom manj komaj rešil remis. — V otvoritvi se dr. Aljehin kot črni še nadalje poslužuje izključno slovanske obrambe, kot beli pa je poskusil sedaj za spremembo katalonsko otvoritev. — Zanimivo je, da je bilo med 15 partijami doslej samo 6 remijev; izmed 9 odločenih partij so jih 8 dobili beli, samo 1 črni. — Program mateha za naslednji teden je: 17. partija dne 14. v Haagu, 18. dne 16. v Haagu, 19. dne 20. v Eindhovenu.
KATALONSKA OTVORITEV Bell: Dr. Aljehin	Črni: Dr. Euwe
(14. partija mateha, Zwolle, 6. in 7. t. m.)
1.	d2—d4	Sg8—f8 .
2.	c2—c4	e7—e6
3.	g2—g3
Na 3 Sc3 se je bal dr. Aljehin zopet Nim-
covičeve obrambe, ki jo je v 12. partiji dr. Euwe bistveno ojačil. Zato raje posluži se malo rabljeno in raziskano otvoritev, ki jo po dr. Tartakowerjevem predlogu imenujejo »Katalonsko«. Otvoritev za črnega ni posebno nevarna, dr. Aljehin pa očividno z njo zasleduje samo cilj, da spravi teoretično izvrstno pripravljenega svetovnega prvaka na manj raziskana in znana pota.
3..........d7—d5
4. Sgl—f3	d5 : c4
S to in naslednjimi potezami preide partija v že znano varianto sprejetega dam-skega gambita. Črni pa bi bil tu lahko poskusil tudi c7—c5, s takojšnjim napadom na središče.
5.	Ddl—a4+"	Sb8—d7
6.	Da4 : c4	c7—c5
Ista poziciia je nastala v partiji Botvin-
nik—-dr. Lssker (Moskva. 19351 t>o potezah 1. d4, d5, 2. c4, dc4:, 3. Sf3. Sf6. 4. Da4 + , Sbd7, 5. p3, e6, 6. Dc4:. c5. Reshevskv pa je lani v Nottinghamu proti Capablanci kot črni mes+o c5 irrra! raie a6. dr. Euwe se torej tu drn flr- Laskerjevega recepta.
7.	Lfl—g2
Majhna dr. Aljehinova novost, ki nekoliko ojači varianto za beleča. Botvinnik je v omenjeni partiji igral slabše 7. dc5:.
7..........Sd7—b6
8.	Dc4—d3	c5 : d4
9.	0—0—0!
Na takoišnje 9. Sdl: bi bilo Lb4+ neprijetno. Sedaj pa črni kmeta itak ne more braniti: Lc5? 10. b4!, Lb4:?, 11. Db5 + .
9..........Lf8—e7
10.	Sf3—d 4	0—0—0
11.	Sbl—c3	e6—e5
12.	Sd4—f5	Le7—b4
Seveda ne Dd3:??, radi vmesnega šaha
na e7. — Sedaj nastala pozicija je približno enaka. Beli pa le igra na zmago ter se zato izogne zamenjavi dam, da bi zadržal napetost v poziciji.
13.	Dd3—c2	Lb4 : c3(?)
Tu je bilo Dc7 dobra, najbrž tudi boljša poteza. Črni pa v tej in naslednji potezi zavedno prepusti nasprotniku oba lovca za skakača, misleč, da bo lahko v končnici izkoristil slrbeffa belega kmeta c3.
14.	b2 : c3	Lc8 : f3
15.	Dc2 : f5	Dd8—c7
16.	Lcl—h6!
S svojima dvema lovcema inscenira beli dokaj nevaren napad, ki ga je dr. Euwe morda podcenjeval.
16..........Sb6—d7
Ni šlo Sfd7. 17. Dc5 itd., tudi ne Se8, 17. Le4. e6, Df3, f5, 19. Lb7:, e4. 20. Le4:.
]7. r>f5—u5	Sf6—e8
18. Tal—bi	Sd7—c5
18. Dg5—g4	Ta8—d8(?)
Ce je črni res hotel igrati dosledno n* končnico, bi jo bil tu lahko z Dc8 ter nato izsiljeno zamenjavo dam dosegeL Izgleda, da se je nekoliko neupravičeno naenkrat iS ustrašil dveh lovcev v končnici. V sledeči srednji igri pa sta lovca še nevarnejša.
20.	Lh6—g5	Td8—d6
21.	Dg4—c4	b7—b6
22.	f2—f4!	Td6—g6
Seveda ne ei4% 23. Lt4% tudi ne takoj e\,
23. f5!
23.	Tbl—dl	e5—e4
Tu postane kmet pozneje slab, toda izbir* nI bilo, ker je grozilo Ld8 in fe5:.
24.	Lg5—h4	b6—b5?
Po tej potezi je pač črni, ki je stal doslej samo slabše, izgubljen. Beli sicer res kmeta ne sme takoj vzeti: 25. Db5:, Sd6, 26. Db4, Tb8, 27. Dd4. Sf5 in črni ima izvrstne protišanse. Toda kmet na bR ostane sedaj trajno slab. — Pravilno za črnega je bilo Sd6!, 25. Dd5. Sb5.
25.	Dc4—b4	s7—«5
26.	Db4—a3	f7—f5?
Se vedno je bilo Sd6 bolje.
27.	Lh4—d8	Dc7—«7
28 KpI—hI	Tg6—a6
29.	Tdl—d5!	Sc5—e6
30.	Tfl—dl	Se6 : d8
31.	Td5 : d8	Da7—f7
32.	Tdl—d5!
Beli sicer nima več dveh lovcev, toda njegovi izvrstno postavljeni trdnjavi izsilita osvojitev najmanj enega izmed slabih črnih kmetov.
32..........Ta6—c6
Tu Je £e vse slabo. Ni 51o niti Dh5, 33. Db3, Kh8, 34. Db5:, Th6, 35. h3.
33.	Td5 : b5	Df7—c4
34.	Tb5 : f5!
Ali je črni to spregledal? Na Tf!5: dnM seveda 35. Te8:+, Kil, 36. Df8+, Kg6, 37. Le4:.
34..........Tc6—fB
35.	Tf5 : f6	g7 : f6
36.	Td8—d4
Po enostavnem 36. Db3 bi se bil moral črni z dvema kmetoma manj že vdati. Poteza v partiji mu še nekoliko podaljša življenje. Nasprotnika sta bila v tej partiji oba v hudi časovni stiski.
36..........Dc4 : e2
37.	Da3—b3+	Kg&—h8
38.	Td4 : e4	De2—d2
39.	Db3—bi
2rtvuje kmeta, da izsili zamenjavo dam.
39..........Dd2 : c3
40.	Dbl—el	Dc3 : el +
41.	Te4 : el	Se8—d6
Črni v končnici nima nikakih izgledov, j
Ima kmeta manj in raztrgane kmete, po-' vrh je še lovec tu močnejši nego slcskač in i so tudi bele fisrure bolje postavljene.
42.	Lg2—c6!	Tf8—b8
Ali Tc8, 43. La4 in grožnja Te6 zopet
kmalu odloči.
43.	Tel—e6	Tb8—bl+'
44.	Khl—g2	Tbl—b2+
45.	Kg2—h3	Sd6—f5
46.	Te6 : f6	Sf5—e7
47.	Lc6—e4	Kh8—g7 na Sff6 bi odločilo takoj 48. ft itd.
48.	Tf6—e6	Kg7—17
49.	Te6—h6	Tb2 : a2
50.	Th6 : h74-"	Kf7—f6
51.	Th7—h6+	Kf6—f7
52.	Th6—a6	črni se vda.
Vasja Pire.
Usmrtitve v komunističnem rafa
Nad 300 iustifikasi] v enem letu pod Stalinovim
režimom
Sovjetska sodišča so ta čas zaposlena z velikim številom obravnav in obsodb._ Zdi se, da hočejo serijo »čistilnih procesov« zaključiti do 7. novembra, ko bo dvajsetletnica sovjetske revolucije, ali vsaj do volitev, ki bodo mesec pozneje.
Število smrtnih obsodb, ki so jih izvršili od avgusta lanskega leta, znaša 808. Te žrtve stalinovskega divjanja so padle iz sledečih razlogov: 52 zavoljo kontrarevolucio-i arnega delovanja, tererizma in vohunstva (med njimi Kamencv, Zinovjev, P„atakov, maršal Tuhačevski in generali, ki so jih obsodili z njim vred). 414 zavoljo sabotaž-nih dejanj na železnicah na Daljnem vzho-
du m sabotaže v korist Japoncev, 4 zavoljo splošne sabotaže, 126 zavoljo uničevanja in okuževanja žita. 68 zavoljo splošne poljedelske sabotaže. 28 zavoljo industrijske sabotaže. 9 zavoljo sabotaže na železnicah, 23 zavoljo zastrupijevamia delavski!i otrok, 21 zavoljo separatističnega delovanja. 35 zavoljo sabotaže v vojaških delavnicah. 10 zavoljo sabotaže v tovarnah motornih vozil, 18 zavoljo požiga.
Pol stoletja ie deluje CMD,
dftrtsfmo Se za pol stoletja!
smo se približali drug drugemu, — ruska patrulja je bila v večini! Nas je bilo dvanajst, onih pa petnajst. Njihov starši, s katerim sva se bila spoznala v krošnjah, je takoj pristopil k meni, bil je Goljat nasproti Davidu, pa tudi ostali pripadniki ruske patrulje so bili pravcati orjaki nasproti našim štajerskim molojcem. In zdaj se je pričelo parlamentiranje: kdo se bo komu dal ujeti! Govorili smo in govorili, klatili z rokami, zavijali vsak po svoje, dokler si nismo toliko razia-snili pojmov, da so oni večji del Si-birjaki, ki nočejo nikomur nič hudega in da smo mi nekakšni Slovenci. Slav* jani — Germani njet! — in so nas gledali kakor sedmo čudo.
»Vot!« — je načel starši, vodja pa-trole, in smo ga vsi prav dobro razumeli. — »Kako ravnajo v Avstriji z uietniki? Ali je res. da jih koljejo in človeško meso jedo?«
»No, tisto že ne bo res.« smo odgovarjali v en glas, »jedo jih že ne, čeprav so nekaterfe prašiče med nami «
Toda določneje pa res nismo mocjli povedati, kaj in kako ravnajo v avstrijskih taboriščih z u Jetniki. Saj je vendar šele pričelo. Videli smo, da so Sibirjaki sicer vol in' od;ti z n*mi v ujetništvo, toda skrbelo jih ie. skrbelo. A mi- smo se spogledovali in ce sporazumeli, da ne bi bilo nanak. če raiši gremo mi pog'edat v daljno Si-biriio.
»Kako pa v Rusiji ravnajo z uietniki?«
No, tudi oni nam niso mogli povedati nič določnega. Odkar se je kon-
čalo pri Po rt Ar tur ju, so rekli, ni ime* la Rusija več vojne, pa je težko povedati, kako zdaj ravnajo z ujetniki. Prijazno jih gotovo ne gledajo, ko se pa po vs£j Rusiji čuiejo strašne reči, kakšne zverine so Germani in Avstrijci.
»Kako torej?« sem silil k odločitvi.
Starši pa je bil neodločen. Pravi dobrodušen Sibirjak. Pomišljal je sem in tja in naposled rekel:
»Nas je več, spodobilo bi se, da greste vi z nam?.«
»Saj bi.« sem odsekal. »Ko pa ne veste nič pametnega povedati, kako je pri vas!«
Gledali smo se in se smejali. Naenkrat pa sva s staršim prešla v razgovor. zakaj smo se znašli tu gori v sliv* niku Poizvedovalna patrola pač, kakor m;. Kazal mi ie z desnico tia doli na drugo stran, kjer se je v nedosledni plo^eli razprostiral košat, prostran gozd Mstovcev.
»Tam notri v gozdu počiva naša brigada. Dva polka. Rrez skrbi smo, tam smo dobro skriti. Samo pri robu gozda so postavi iene straže, morda kdo zdajle izza debla sleda semkaj. Umaknemo se v slivnik! In kaj ste hoteli vi
po;7vf>det'?«
»Kai? Kje ste in koliko vas je. Mi se um;kar«o pred vami. čenrav smo v premoč1'. Vsa naša divizija ;e na tej strani, takisto v gozdovju. Sestinpct-deseta divizija Naša bri?*da je osemindvajseta. naš polk sedeminosemde-seti.«
Starši si je hitel nekaj beležiti, a kolikor sem razbral po številkah, fe be
Sf
Sončni mrk med zoezdaml I
Zvezda s petkratno maso našega sonca - »Algolske zvezde«
Posebnosti novembrskega neba
Stalnice so žareča sonca, kakršno je naše sonce. To je dejstvo, ki ga astronomija že davno priznava. Prav tako umljiva pa je misel, da morejo ta sonca v daljnem prostorju vesoljnosti včasih njih trabanti za-temniti, če pridejo na svoji poti med svoje sonce in našo zemljo. V resnici poznajo zvezdoslovci na stotine takšnih redno se ponavljajočih »interstelarnih«
(medzvezdnih) sončnih mrkov,
ki se dado celo prav tako točno na minuto izračunati v naprej, kakor se to dogaja z mrki našega sonca.
V jasnih jesenskih in zimskih dneh vidimo na nebu ozvezdje, v katerem se v rednih presledkih ponavlja eden teh mrkov. To je ozvezdje Perzeja, ki ga spoznamo po loku svetlih zvezd, ki se dvigajo navpično proti zenitu. V tem ozvezdju, nekoliko stran od njegovega loka je zvezda z arabskim imenom Algol, ki ima
v astronomiji veliko vlogo.
2e 1. 1667. je opazil zvezdoslovec Mon-tanari, da kaže ta zvezda, ki pripada po svojem sijaju običajno drugemu razredu, včasih le svetlobnost zvezde četrtega razreda. Tega si učenjaki več nego stoletja niso znali razložiti, dokler si ni 1. 1782. Go-odrike v New Yorku malo natančneje ogledal stvari. Po njegovih navedbah, Id so jih pozneje potrdili, Algol redno
spreminja svojo svetlobo,
tn sicer v periodi, ki traja 69 ur. V pretežnem delu tega časa kaže isto svetlobnost, potem postaja njegova svetloba bolj
medla in v petih urah pade na tretjino svoje normalne vrednosti. Potem postaja Algol spet svetlejši, po novih petih urah doseže normalno vrednost in jo obdrži za kakšnih 59 ur.
Kmalu po teh ugotovitvah so začeli iskati vzroka. Domnevali so že od početka, da ima Algol pač
temnega spremljevalca,
ki kroži okrog njega in ga od časa do časa zatemni. To domnevo je bilo mogoče potrditi šele v novejšem času, ko so začeli zvez dne svetlobe raziskovati s pomočjo spektroskopa. Algolov trabant je dosti manj svetel nego Algol sam, tako da ga ne moremo opaziti niti v najmočnejših daljnogledih. N&vzlic temu je astronomom uspelo, da so s skrbnimi raziskavami ugotovili razsežnosti tega zanimivega
dvojnega zvezdnega sistema.
Ugotovili so, da ima glavna zvezda približno trikrat tolikšen premer kakor trabant, in petkrat tolikšno maso kakor naše sonce. Slabotnejši trabant je sicer še nekaj večji, a ima zavoljo svoje manjše gostote komaj petino mase našega sonca. V razdalji kakšnih 10 milijonov kilometrov obkroži Algola v 69 urah in ga v tem času enkrat zatemni.
Zvezdoslovci poznajo, kakor rečeno, še mnogo zvezdnih sistemov te vrste, ki se odlikujejo vsi z rednimi spremembami svoje svetlobe. Po glavnem zastopniku jih v strokovnem krogu naziva j o
»algolske zvezde«.
Najzanimivejši in najizrazitejši! med njimi pa je še vedno Algol. V novembru J« v b katerih nočeh posebno dobro opazovati M tako zvane »algolske minime«. Dne IX novembra so opazili ta minimum lahko okrog polnoči, 15. novembra bo takšna priložnost okrog 9. zvečer in 18. novembra okrog 6. zvečer. Vsak, ki se malo bavi z zvezdo-slovjem, bo ob teh časih opazil, kako medla je luč zvezde,-ki je drugače tako svetla. Ca pa zasleduje to svetlobo štiri do pet ur, bo ugotovil kako hitro narašča. Opazoval ja pač
pojav »kozmičnega mrka«.
Med tem ko stoji Perzej visoko na nebu in se ozvezdje velikega poletnega Trikota na zapadu že nagiba pod obzorje, vstajajo na vzhodu mnoge sijajne zvezde. To so zim ska ozvezdja. Pred vsemi je Orion s svojo žarečo rdečo glavno zvezdo Beteigeuzo in s trojico zvezd v svojem pasu. To je najizrazitejša zvezdna skupina na nebu. Potem vstajata ozvezdji Malega in Velikega psa (Kuzljakov) s Sirijem. najsvetlejšo stalnico na nebu. Proti polnoči se zablesti
Sirij kakor diamant
nad vzhodnim obzorjem. Zanimivo je, da so stari postavili ozvezdja živali dvojno na nebo. Globoko na severu stojita Mali in Veliki medved, ki ju tudi laik tako dobro pozna. Lovca Oriona obdajata ozvezdji Kuzljakov. Pozno ponoči se pokažeta na vzhodu tudi Veliki in Mali lev. November je mesec »Leonidov«, levjih meteorov. Nešteti zvezdni drobci se utriniajo v tem času iz Levov.
V živalskem vrtu v Chessingtonu na Angleškem imajo psico bernhardinske pasme, ki čisto krotko doji tri mlade ti griče, katerim je poginila mati
Igralka pred televizorjem
Iznajdba, kl slači osebe pred očmi gledalcev. • •
Nevesta belgijskega kralja ?
Itaznašajo se glasovi, da se bo belgijski kralj Leopold, ki je postal vdovec ob nesrečni smrti kraljice Astride, zaročil z italijansko princeso Marijo Savojsko, najmlajšo hčerjo italijanskega kralja in cesarja Abe-sinije
Kako se varujemo mraza?
An se okna in vrata tesno zapirajo? — Topel časniški
papir
V nekih stanovanjih lahko kurimo, kolikor hočemo, vse eno ostanejo hladna in neudobna. V takih primerih moramo pogledati, da-li se vrata in okna res dobro zapirajo. Cim potegne prepih skozi vmesni prostor, je namreč nemogoče, da bi obvladali mraz. Vrata in okna moramo zato dobro zadelati.
Mnogo mraza zadržimo na ta način, da podložimo preproge z debelo plastjo časni-škega papirja, če so sobe pokrite z lino-lejem, tedaj prav za prav niso mrzle, so pa mrzle videti. Zato moramo v njih po
tleh položiti nekoliko mehkih preprog. V ostalem imamo danes kokosove rogoznice v lepih barvah, ki ohranijo tla prijetno topla.
Dobro storimo, če pazimo na to, da bo tudi v veži in podstrešju toplo, kajti zelo je neprijetno, če stopamo iz tople sobe v mrzlo vežo. če v spalnici ne kurimo, tedaj moramo v zelo hladnih dneh postelje malo ogreti, da nam ne bo tako neprijetno legati vanje. Najpreprostejši pripomoček za to so ogrevače.
Bolj bolnik nego mrtvec
Skrivnost prof. Vorobjeva, ki je balzaniiral Leninovo
truplo
V Moskvi je umrl prof. Vorobjev, mož, ki je balzamiral Leninovo truplo.
Ko je Lenin umrl, so Vorobjevu naročili, naj truplo konservira. Delo mu je
iamomor z zlato kroglo
Najprej je zapravil imetje, nato si je končal življenje
Na nenavaden način si je vzel življenje eden najbogatejših Kanadčanov. Po vsej deželi so poznali mistra Toppisa zavoljo njegove brezprimerne razsipnosti. Njegovi banketi so bili tako veliki in razkošni, da so kanadski listi poročali o njih na svojih prvih straneh.
Nikoli se jih ni udeleževalo manj nego 50 oseb in lahko si predstavljamo, da so
KVALITETNO BLAGO
je radi velike trpežnosti
NAJCENEJŠE!
Modne novosti za zimske suknje, ulstre obleke itd. — pri tvrdki
DRAGO SCHWAB,
Ljubljana — Aleksandrova cesta št. 7.
Gotove obleke, suknje in druga oblačila
vedno v zalogi. Lastni izdelki.	Moderni kroji.
ležil vse napak. Ko je zataknil notes v žep sive frontne jopice, je rekel:
»Kaj zdaj? Odloči!«
In sem odločil:
»Vi greste svojo pot nazaj k brigadi, mi gremo na to stran, k diviziji Puške z jermeni na laket, cevi k tlom. Tako, razumeli?«
»Harašo!«
Pritrdila je vsa ruska patrulja, pritrdili so tudi moji fantje.
Stopili smo vsak do svoje puške in ko so zabingljale na jermenih, smo si z Rusi segli v roke:
»Zdravstvu jte!«
»Zdravstvujte!«
Potem smo šli vsak svojo pot.
Ne en strel ni padel na nas, saj ni mogel, kajti med našim gozdom in med onim na ruski strani je bila vzboklina, dolg greben, ki je zastiral razgled z obeh strani. Samo tam gori pri osamljeni domačiji, kjer smo bili v slivah, se je videlo razločno na obe strani. Kdor osvoji ono postojanko, bo gospodar pokrarne.
Javi! sem t; ko svojemu stotniku. Povedal sem, da bodo Rusi bržčas še do večera zasedli gričevje in da je najbolje, če vsa divizija krene dalje po poti. ki jo je že od prvih dni vojne nastopala zmagoslavna avstrijska vojska: dalje nazaj v gališko deželo!...
Ne stotnik ne štab se nista mogla načuditi mojim zanesljivim podatkom. Umaknili smo se in kmalu potem mi je stotnik pripel veliko srebrno medaljo za hrabro zadržanje pred sovražnikom ...
bile vse jedi in pijače, kar se da izbrane in drage. Večkrat se je zgodilo, da je Toppis povabil celo vrsto mojstrov kuharjev iz New Yorka z letalom v Toronto, da bi tu pokazali njegovim gostom svojo spretnost.
Tudi drugače je dajal Toppis listom po-gostoma opravka, kajti norčeval se je iz vsega sveta. Pred nekoliko meseci je s ponesrečenimi špekulacijami izgubil vse svoje imetjie. Ni imel volje, da bi živel dalje kot revež. Z ostankom svojega denarja. je najročil pri nekem zlatajrju v To-rontu kroglo iz čistega zla/ta In s to kroglo sd je končal življenje .
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
uspelo tako, da je videti mrtvi Lenin danes bolj podoben bolniku nego mrtvecu. Ta vtis pospešuje tudi barvasta svetloba, ki vlada v mavzoleju.
Vorobjev je pozneje priznal, da spočetka ni verjel, da bi se moglo truplo ohraniti dalj nego tri mesece. Prešla pa so leta in mrtvec je bil videti prav tako svež kakor spočetka, šele tedaj je Vorobjev spoznal, da učinkuje njegov način za neomejen čas, treba je paziti le na neke pogoje. V prvi vrsti mora znašati temperatura okrog trupla stalno okrog 16 stopinj in zrak mora biti popolnoma suh. To je tudi vzrok, da dovoljujejo ljudem ogled Leninovega trupla le nekoliko usr na dan.
Prof. Vorobjev je svojo metodo balza-miranja sicer strogo skrival, vendar jo je sporočil svojim angleškim sodelavcem, tako da jo bodo uporabljali lahko tudi po njegovi smrti.
Ženska — duhovnik
V Pragi je bilo posvečena v avečenico unitaristiCne veroizpovedi Božena Ha3 lova. To je prva ženskia svečenica v češkoslovaški . študirala je na unitairistični teološki fakulteti v Berkeleyu (Kalifornija). V Pragi je HarSova že izvršila prvi poročali obred.
Kako naj se igralka vede pri televizijskih snemanjih? O tem vprašanju, ki ni zavoljo hitrega tehničnega napredovanja televizijskega področja nobeno posebno vprašanje več. se je izjavila danska umetnica Lilian Ellis, ki je napravila v Holly-woodu veliko kariero, sledeče:
»Kakor so se nešteti igralci prilagodili najprvo umetniškim pogojem filma — sprva nemega, potem zvočnega — tako sili tudi televizijski aparat igralce, da se morajo prilagoditi njegovim posebnim pogojem. Pred vsem se je treba na poseben način šminkati, črne ustnice in zelene trepalnice so neobhodno potrebne, razen tega se je treba oblačiti v blago, ki žarki ne morejo prodreti skozenj.
Če pozabiš to zahtevo, ti televizija zaigra grdo šalo na ta način, da v sprejemniku obleke sploh ne vidiš več. Moje prvo sodelovanje pri nekem televizijskem sne-
manju se Je končalo s takšnim lnterme* zom. Nadziralec je dal oddajo namreč čea nekoliko trenutkov prekiniti, ker se Je izkazalo, da se jaz ljudem prikazujem ne-oblečena, v popolnem Evinem kostumu... Žarki so bili obleko in perilo enostavno odčarali, ni ju bilo več videti.
Seveda je treba pri igri upoštevati tudi neke nedostatke, ki se televizije še vedno drže. Mimiko in kretnje je treba še posebe izdelati, toda brez pretiravanja. Po mojem mnenju bo televizija v zelo bližnji bodočnosti še v večji meri pripomogla k popularnosti igralcev, nego se je to zgodilo s filmom. Predstavljate si samo to. da prirejajo številne blagovnice v Parizu, Londonu in New Yorku že sedaj, torej v otroški dobi televizije, njene predstave za zabavo svojih obiskovalcev. V nekoliko letih bo televizija prav tako sama ob sebi umevna stvar kakor danes radio.«
Kariera malega mehanika
S petimi funti v žepu se je osamosvojil, ob 60 letnici pa izkazuje premoženje 20 milijonov funtov
Bili Morris, ki ga imenujejo britskega Forda, ima za seboj fantastično kariero. Nekoč je bil vajenec mehanik v tedaj še nepoznanem mestecu Cowleyu in si je s težavo služil skopi kruh. Ko mu je bilo sedemnajst let, je spoznal, da je bolje, če služi človek denar za svoj žep nego za tuje.
S kapitalom petih funtov je odprl lastno delavnico. Z mnogo pridnosti in poslovne spretnosti jo je spravil tako daleč, da je lahko opustil prodajo komisijskega blaga in začel prodajati svoja kolesa. Ko so se okrog preloma stoletja pojavili avtomobili, je uporabil vse svoje prihranke, da je z lastnimi rokami izdelal avtomobil do
najmanjše podrobnosti in ga dal v prodaja Delal je potem neprestano dalje in se je 1.1913. lahko pobahal, da je dotlej izdelal že 400 avtomobilov in jih tudi prodal.
Kmalu potem pa si je zgradil majhno tovarno in potem se je začel njegov prf"; dvig. L. 1926 je ustanovil družbo Morris-Motors Ltd., s kapitalom petih milijonov funtov šterlingov. Dobil je naslov angleškega lorda, lorda Nuffielda. Pred kratkim je dopolnil 60 let in njegovo imetje cenijo na 20 milijonov funtov. Iz nekdanjega mesteca Cowleya je po zaslugi njegovih ogrom nih avtomobilskih delavnic postal že davno evropski Detroit.
Ženske In giljotina
Francoski porotniki so pokazali enkrat kamenito srce
V Atlanti (Georgija, Zedinjene države Amerike) so zgradili moderno jetniinico 2500 kaznjencev. Poslopje je tako zidano, da je pobeg is njega izključen
V Douaiu na Francoskem so porotniki neko morilko, Jožefino Moryjevo, obsodili na smrt.
Na Francoskem smrtnih obsodb, kar se tiče žensk, sicer običajno ne izvršijo. V zadnjih letih so ženske tam izvršile celo vrsto najgrozotnejših umorov. Isti porotniki so še pred kratkim obsodili neko Lefeb-reovo, morilko svojega moža, ki pa čaka sedaj v ječi pomilostitve.
Spomnimo se grozotne množestvene morilke Violette Nozieresove, ki je ušla navzlic svojim dejanjem smrti in so jo obso dili na dvajset let ječe! Krvava serija ženskih zločinov je napotila tudi znanega astrologa Reneja Trintziusa, da se je v svojem zadnjem delu pobavil s tem vprašanjem z astrološkega stališča. Mož pravi, da etoje morilske ženske pod posebno neugodnim vplivom zvezd, ki na žalost še traja. Posebno usodno je bilo 1. 1928.
Tega leta »o namenili g. Deiblerju, pariškemu krvniku, nič manj nego tri ženske.
Petkrat je rodila dvojčke
Londončanka, ga. Pidgerjeva, ki je nje mož brezposeln In ki preživlja z revno podporo družino z enajstimi otroki, je naslovila na angleško kraljico prošnjo za izdatno pomoč. V tej prošnji navaja med drugim, da Je svojemu možu rodila petkrat dvojčke. Od teh desetih otrok Jih devet živi, dva nadaljnja sta se rodila kot po-edinca, skupaj pa Ji je umrlo pet otrok.
Pidgerjeva meni, da si je za domovino pridobila peč dovolj zaslug, da se lahko obrne do kraljice za pomoč. Angleška kraljica, ki Je sama dvojčica, je odgovorila, da se bo za stvar zanimala.
Iznmiteljeva usoda
V bolnišnico v Villejuifu na Francoskem eo oddali te dni Emila Cohla, izumitelja risanega tri kovnega fiima. Med tem ko zaslužijo danes mozja, kakor Walt Disney in Številni drugi ogromne vsote z genialnim Cohlovim izumom, prejema 821etni mož sam občinsko pokojnino v znesku 20 frankov na mesec. Starec je skoraj popolnoma slep. Ker nima denarja za svojo oskrto, nameravajo sedaj prirediti javno zbirko, ki bi mu naj olajšala težki položaj.
Smrt izumitelja periskopa za pljuča
V Stockholmj je umrl profesor Kristijan Jakob&us, ki si je pridobil za medicinsko znanost velike zasluge. Med drugim je Skonstruiral periskop za pregledovanje pljuč. Njegova naprava je daneg v rabi na -vseh klinikah in je odlično pomagata pit BdiBfvljenje pljučnih bolezni.
Med vojno so v Parizu obsodili tri vohun-ke: Marguerite Francidlardovo, go. Tichel-lyjevo in Mato Hari, ki je dala s svojo usodo snov za toliko romanov in filmov. Od 1. 1900. do začetka vojne so na Francoskem obsodili na smrt samo eno žensko. To je bila mlada Katalonka, ki je svojo rivalinjo zabodla z nožem, dejanje, ki bi bilo v primeri s tem, kar so njene tova-rišice nakadile po vojni, soditi že kar milo. Smrtno obsodbo pa si je nakopala menda bolj s svojim nastopom pred sodniki. Ko so jo namreč vprašali, da-li se svojega dejanja kesa, je odgovorila, da ji je žal samo tega, da ni ubila tudi otrok svoje rivalinje.
Ne jezite se
ako se Vam perilo prehitro trga. Blago temu ni vt ino vzrok. Premenjajte način pranja In perite s kvalitetnim izdelkom slovenske industrije, s
HUBERTUS
milom, ki je domače, poceni in dobrol
ANEKDOTA
Vojvoda Ossunski je obiskal galere v Napoliju, stopil je k galerskim kaznjencem in vsakega posebej povprašal, kakšen zločin ga je privedel tja. Vsi so seveda zatrjevali, da so popolnoma nedolžni in da se jim godi veflika krivica, samo eden je menil, da je s svojim zločinom to usodo, če ne še hujše, pač v polni meri zaslužil. »Za božjo voljo!« je zavpil vojvoda. »Spravite tega človeka od tu proč in ga izpustite da ne bo pokvaril vseh teh vrlih mož!«
VSAK DAN ENA
»Ve6te, imam navado, da jem vselej, k« dar sem kam povabljen, kolikor mogoče obilno. Hm, človek namreč nikoli ne ve, če bo še kdaj povabljen k tuji mizi«.
C*Muskette<)
CENE MALIM OGLASOM
P» M par mm bwedp. Din L— davka sa vsak oglas in enkratno prt-•tojbino Oda S.— n tifro aH dajanje naslovov plačajo oni, U Ifičeja ■tožb. Najmanjftl znesek cm enkratno objavo oglaM Din	Dopisi
ta ftenltve se zaiatenaj* po Din Z.— sa vsako besedo, Din 8__davka
ca vsak oglas ta enkratno pristojbino Din sa JUfro ali dajanje naslovov. Najmanj meseh ea enkratno objavo oglasa Dia ZO*-^ Val ostali oglasi se zaračunajo po Din sa besedo, Din 3.— davka ■a vsak ogla« ln enkratno pristojbino Din 5.— sa iifro ali dajanje naslovov. NaJmaaJH saeeek aa enkratno objava oglasa Dia 11«—»
Ponudbam na žifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate od
▼m pristojbina m mala ogtaM ja ptofeti pri predaji MaoflDa, jih ja vpoalati ▼ pismu obenem s naročilom, aH pa po podtni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer aa zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam Se manipuladjska
pristojbina Din 5.—b
Vsa naročila in vprašanja, tttoča m malih oglasov, je naslavljati na t Oglasni oddelek »Jutra«, Ljubljana«
MR-BAHOVEC
Pijte samo
zdravilni
PLAN INKA
//ZDRAVILNI
caj
* plombiranih paketih po Dia 20 - in Din 12"-
Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana
mamtam
Besed* 1 Din laves S Din m 4liro »li lajanj« naslov« S Dia. Najmanjši utrsek 17 Din.
Restavracija
pri »Sestici«
lita« domač« kolin« — kr-mnoe — pečenice — jetr-idoe ter »zborna vina.
Danes vsi k Mikliču
m Glino« na domač« zabavo. MertiiK vanje. Pečene j«oske, pernice krvaviee in dobro vince — nizke «m«. Se pr porofta Tone in Minka Miklič.
29335-18
Veselo
Martinovanje priredi danes gostilna Martine, Zg. Šiška. Martinova gosi Novo vino!
29375-18
V	nedeljo vsi
na Martinovo
V	gostilni Soča. Sv. Petra c., domače koline in dobra kapUca. Se priporočata Anica ln Jože Vrhovec. — Sprejemajo iie abonenti na domačo hrino.
29463 18
Ko vi muškat
siivanec na-f'ne.181. železnih uveli portugalia, različno stara. slovenska ln dalmatinska vina, nudi go-irtllna Tomšič, Blelwel-lova, Erjavčeva ulica 15 39142-18
Pristna vina
odprta in v butedkah. likerji in žganja, kakor vseh vrst narezke ter ostalo speclaliteto, dcbl-ite vedno sveže in res kvalitetno v vinarai in rteilkatesl Pezdir. Ivan, 1sel. 21—42, Gradišče 3.
29544-18
Jazzband
»Acordeon«
ir odlični sestavi Vas bo jsabaval vsako nedeljo v gostilni Lojze Fabian, Glince. Izboma vina m Jestvine.	29622 18
Na Martinova
bo zopet luštno. Najbolj-U rini in izborna kuhinja. Gostilna Kramar. Dolenjska cesta.
29592-18
Na veselo domačo zabavo Vas vabi gostilna
pri »PANJU«, Vegova ul. 10.
Toči se izborni dolenjski cviček in fina štajerska vina,
oh vsakem času razna gorka in mrzla jedila, danes in vsak večer igranje klavirja, petje i. t. d.
vsako soboto in nedeljo fine domače krvavice in pečenice,
zato zahajajte vedno le v gostilno k
»P A N J U«, kjer se za malo denarja dobro in poceni zabavate.
Vas vljudno vabi in se priporoča
gostilničar
TONE HUČ.
Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Na dosmrtno hrano
in stanovanje
z	oskrbo, sprejmem
priletnega gospoda penzi-onisfa kateri bi razpolagal z D n 30.000. Sem "v re-posredni bližini Ljubljane v zdravem kraju trga. — Ceni ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zdrav kraj«.	29609-14
3weda 1 Da. davek S Din.
u Silro aH dajanje na*l"va ' Din. Niimanjši tneeek 17 Dia,
Gospodično
8 perfekunim znanjem nemščine .iščem k dvema deklicama. Prednost z večletno prakso. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojna«.
©422-1
Barvar
t večletno prakso v »St.ra.ng
Stilck . in Appara.tfUr-berei« dob! mesto v tekstilni tvornici v Mariboru. V (»štev pridejo samo prvovrstne moči. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Barvar t.
29331-1
G. Th. Rotman:
Gospai pmtane
48
In, o nesreča, siromak je moral na stražnico, spremljan od trume paglavcev, ki so se s krikom in vikom podili za njim. Jo j, kakšna sramota! Posebno še, ker bo jutri v »Volarskem dnevniku« ves svet bral o tem!
Tri krojaške
pomočnike
za velika dela. sprejme takoj Ostrovršnik Ivan. kro-jaštvo, Sevnica.
293?54
Gospodinjska
pomočnica
srednjih let, za gospodinjstvo in družabnost, z obvladanjem nemščine. — dobi službo k dvem osebam v večjem kraju blizu Ljub-ljane. Porudbe na ogl. odd. Jutra pod »HausfrSu^n«.
2&J00-1
Orodjarja za štance
dobre?a konet.rukterja. prvovrstno. lanfsljivo moč, sp-t-jmem. Samo pismene pon;, .^e na tovarno SE i A, Tacen pod Šmarno gore,
29421 1
Dame in gospodje
najboljših slojev si lahko in breiz • elikega truda preskrbe postranski in diskretni zaslužek. Oferte i navedbo referenc pod »Dobre /.veze«.	29303-1
Iščem gospodično
staro od 15—17 let katera ms veselje za petje in r« igranje pri damski kapeli. Na.-.ov: kapelnik, Štu-dento-vska '3/II. Ljubljana.
2U380-I1
Kino operaterja
prvovrstno moč, z dolgoletno prakso, treznega — sprejme za takoj kinopod-jetje v Sloveniji. Pismene ponudbe s sliko vsem-; podatki in zahtevo piaie je poslat? na ogl. odd. Jutra pod »Vesten in zanesljiv«.
29362-1
Blagajničarko
za dnevno blagajno ▼
trgovini, veščo knjigo-vodstva ln nemškega Je zlka, dobro računarlco sprejme 1. Januarja 1938 Ivan A. G rose k, trgovina z meš. blagom in deželnimi pridelki, — Treb nje na Dolenjskem.
29319-1
Graver
ki J« ▼ stroki Izkušen ln prvovrsten specialist, v glavnem za Izdelavo štanc, a v drugih delih dober, dobi trajno na meščenje pri Griesbach ln Knaus, Zagreb, niča 15.
29354-1
Knjigovodja
samostojna moč. za lesno Industrijo, — sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lesna« 29365-1
Hotelsko kuharico
perfektno, iščem. Ponud be z navedbo plače in prepisom spričeval poslati na Planlnarskl dom Platak. ž. p. Ca vi je, — poleg Sušaka.
29451-1
Gospodična iz
Maribora
ki se je javila v maju pismeno vratarju hotela »Srpski kralj« Beograd,
Kuharico
sprejme trgovska hiša.
Zmožna mora biti samo sto j nega gospodinjstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba 2827«.
29435-1
Guvernanto Nemko
Iščem za svoja dva deteta od 4 do 5 let, katera govore že nemška Mora biti mlada, lepa ln zdra va. da govori brez dlar lekta nemški Jezik. Honorar: 400 — 600 d n mesečno, stanovanje m hrana. Ponudbe, nemške s fotografijo (ki se vrne), poslati na naslov: dr. Bodan Lazarevlč, — zdravnik, Požarevac.
29444-1
Pletilni pomočnik
za mehanično pletenje enožlčnih in dvožlčnlh čipk ln gumijastih vrvic. dobi delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben pletllec«.
29436-1
Prodajalko
ki Je zmožna kuhe ln gospodinjstva, sprejmem takoj v službo. Ponudbe pod »Trgovska hiša« na ogL odd. Jutra.
29434-1
Iščem dekle
pošteno, čedne zunanla
ponovno za ntslov" frJ*™*
radi službe v Angliji.
29598-1
Potnika
— uradnika
za umetno stavbno obrt sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -1-fro »Sposoben uradnik« 29469-1
ki Je lzvežbana v kuhi nji ln gostilni. Naslov v vseh posloval. Jutra.
?9527 1
Plačilni natakar(ica)
za večie seziisko podjetie dobi službo Kavcija 15.000 Din. Ponudbe na nodr. Jutra Maribor pod »M-si«.
29552-1
Natakarico
za gostilno na deželo ifčem
za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna natakarica«.
19602-1
Pozor
Več prodajalcev
po biiah, iščem. V poŠte* prideio garancije zmožni. Našlo* » vseh poslovalnicah Jutra.
29607-1
Hotelsko sobarico
prvo moč z znanjem nemščine takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prva moč«.
29601-1
?Mka	90 osr. da
r«k S Din: u *ifr« aff 'a-oj* naslov* 5 <Dn; najmanjši u>-*°k 1S Din.
Dekle
vajeno kuhe ln vseh hl-šr.lh del želi službo pri družini brez otrok. Gre tudi kot sobarica. Maribor aH okolica. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Pridna ln poštena«.
29410-2
Šofer
Išče s''.:5bo. Gre kamor koli. Ponudbe i_a podružnico Jutra v Mariboru pod »Trezen«.
29411-2
Trgovski
nastavljenec
izurjen železninar i»e bj rej-me na stalno mesto. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Ljubljana«.
PHILIPS SINFONIJSKA SERIJA w38w JE
VIŠEK RADIO TEHNIKE!
Najboljša kakovost! Lepa oblika S Nizke cene!
Plačila na 18 mesecev S
Ogled ln predvajanje brezobvezaoo tn brezplačno
pri
PHILIPS radio
sastepstro
BARK ARO LA 461 4+1 cevni snperpozioijeM prejemnik — skala t izpisanimi imeni postaj —
l.-Ktivnost 9kHz — 9 Wattna končna pentoda —	__ _ __	.. — _	v nn*« vv
3 valovna območja: 16.7 -5.1 m 1« - »5 n.	H. SUTTNER - LJUBLJANA
™ - 2000 Z^JT^ 225.—338 - " 18	ALEKSANDROVA CESTA 6.
Prodajalka
v pekarni želi mesto premenitl. Položi kavcijo. Ponudbe na ogl. oddelek JuJtra pod »Vestna in varčna«.
29384 2
Iščem zaposlitve
pri V-akrtnemkoli zdrav niku. Imam 1 letno šolo ln prakso na otroški kliniki, ponudbe na ogl odd. Jutra pod il^omoč« 29462 2
Hotelska kuharica
dobra, stara 25 let Išče službo, najrajši na Go renjskem, gre tudi na kakšno dobro gostilno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
29430 2
Elektro- monterja
mladega.. Inteligentnega z znanjem slovenščine in nemščine v govoru ln pisavi, sprejme elektrotehnična trgovina. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Za magacin ln strank?«.
29407-1
Praktikanta
absolventa d^žar. dvo-razredne trg. šole, zmožen tudi nemščine v govoru in pisavi sprejme z začetno plačo elektrotehnično podjetje. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Dober račun ar«.
29408 1 Natakarico
do 30 let staro, z vsemi pravicami za gostilno. za Ljubljano, Iščem Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Spretna«.
29399-1
Dekle
za vsn hišna dela, sprejme
uradniška družini v bližini Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Polje«.
2936S-1
Dobra šivilja
za perilo d »bi delo na dom. Pcnudfte na ogl. odde-l. Jutra pod »Stalno delo«.
29502-1
nad neverjetno nizkimi cenami manssSafcture pri razprodaji tmlke Sehisster, Mestni trg z§
fvo-
oazvt® s®

Frizerko
dobro ondulerko ln va-jenko sprejme Strgar, — »Grafika«, Miklošičeva.
2S467-1
Čevljar, pomočnika in prikrojevalca
sprejmem. Robinšak, produkcija čevljev, Maribor, Slomškov trg 8.
29654-1
47
Čet pet minut so bili na stražnici. Tam so gospoda Kozamurnika korenito ošteli, med tem ko je poulična mladina zijala skozi okno. »Gospod«, je rekel nadzornik, »nikar ne mislite, da boste tu vpričo vsega mesta igrali pajšca!«
Pisarniško moč
z znanjem knjigovodstva, korespondence sploh za vsa pisarniška dela iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod š»fro »Zmožna«.
35504-1
Kuharico
popolnoma seimostojno, — pridno, čn^to, tudi za vc-a hišna dela, iščem na deželo k trem ženskim osebam. — Starost 30—it' let. Na-rlov v vseh poslovalnicah Jutra.
29,5 <7 4
Dekle
pridno 5u pošteno, vajeno ktihe in vseh domačih del, sprejmem. Naslov v vseh po slo vaJ nicah Jutra.
29330-1
Blagajničarko
'a/1 o. za špecerijsko trgovino v Ljubljani, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten-ost«.
29331-fl
Žagarja in
cirkularista
sprejme Zaje, Stična.
29254-1
Urarskega
pomočnika
zanesljivega, sprejme — Josip Janko, Maribor, — Jurčičeva 8.
29336-1
Torbarje in
šteparico
sprejmemo, kakor tudi ženske že vajene dela pri torbicah in začetnice. Po" idt? na oelasni odd. Jutra pod »Stepar rica«.
29327-1
Steklarskega
pomočnika
mlajšo moč. takoj sprej mem. Vse v hiši. Zvonko Turnžek, Jesenice.
29431-1
Rudarskega
inženjerja,
mlajšega z neka.i prakse v metal, rudnikih, ali začetnika brez prakse, Iščemo za takojšen nastop. Ponudbe s curri-culum vltae ln plačilnimi zahtevami na »In-terreklam«. Zagreb. Ma sarykova 28 pod »Bud-nicl 13 — 13«.
29132-1
D' kle z dežele
pridno ln pošteno sprejmem v pomoč gospodinji. da je veš*a tudi šivanja. Nastop takoj. — M. Primožič, trgovina, — Tržič.
88488-1
Slovenko
mlado, zdravo, simpatično, z dežele, brea o-trok, za vsa hišna dela in družabnlco, Iščem. — Stalno mesto, zasigur. življenje. Obširne ponudbe s fotografijo na MilivoJ Popovic, penz. vel. župan, Bela Crkva (Banat).
29428-1
Krojaškega
pomočnika
za boljše male kose — sprejmem. Nastop takoj. Avgust Verbič, krojač. Dol Logatec 49.
29429 1
Krojaškega
pomočnika
samostojnega delavca za večje komade sprejme takoj, Vidmajer Viktor, krojač, Slovenska Bistrica-	29450-1
Portirja
išče hotel v Zagrebu, s dobro prakso. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Portir«.
29449-1
Odgojiteljico
in kuharico
potrebujem za takojšen nastop. Ponudbe z na vedbo plače posla&l m Nada Perera, Vinkovci.
29388-1
Korespondentko
sprejmem takoj. Srbohrvaščina, nemščina, strojepisje, stenografija pogoj. Porndb« na ogl. odd. Jutra pod » K orespond en tka«.
293064
Pletiljo
dobro moč, sprejmem takoj. Hrana % Snovanje v hifti. Za dobro moč stalno mesto (Din ,W). Naslov v vstih poslovalnicah Jutra.
28351-1
Služkinjo
snažno, resnično zdravo, pridno, — sprejme mestna družina. Znati mora pospravljati sobe, prati, likati ln imeti veselje do kuhe. Naslov v vseh posloval. Jutra.
29636-1
Delavca
mlajšega za prevažanje pohištva, poštenega — sprejme mizarstvo »Sava«, Rožna dolina.
29639-1
Služkinjo
za vsa hišna dela, zdravo, krepko ln pošteno, sprejmem. Paljk. učitelj Cesta na Rožnik 47.
29641-1
»Učiteljski dom«
v LJubljani VII, 2;lber-tova 27, potrebuje za svoj dijaški internat — prefekta-romati :r-ta. Nastop službe 1. decer." ra Prošnje Je vložiti do 18. novembra. Pojasnila daje upravnik doma vsak delavnik popoldne.
29633-1
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem takoj. Plačam dobro. Kristan. Celovška c. &5, šlška.
29631-1
Pletiljo
e pravom d« koncesijo — išoem, event. kot družab-nico. Stroje imam. Fonudbe na ogl. odd Jutra pod »Pridna in zmožna«.
29616-1
Začetnico
za pisarno, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva*.
29679-1
Izurjene pletilje
za rokavice proti dobremu plačilu takoj sprejmem. —-Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
29587-1
Dekle
zdravo m pošteno, vajeno gospodinjskih del — sprejmem s 1. decembrom aH preje 3članska družina. Ponudbe z navedbo dosedanja službe na Koetavc. poštni predal 234, Ljubljana.
29568-1
Samostojno
kuharico
k mali odrasli družini u vsa gospodinjska del« sprejmem ▼ lepem kraju Gorenjske. Nastop takoi ali 20. novembra. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Prednost z daljlimi spričevali«.
29588-1
Pisarniška moč
s perfektnim znanjem slovenščine, srbohrv., nemščine ter knjigovodstva dobi takoj mesto. Prt 'staviti se je IR. nov. v Ljubljani, Bleiweisova 48.
29661-1
Gospodična
lzvežbana v pisarniških poslih z znanjem stenografije, knjigovodstva, nemščine, srbohrvaščine italijanščine želi mesta, kjerkoli. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Brezposelna« 294092
Brivski pomočnik
perfekten v moški stro ki ln v damskem striženju ter v inaskiranju želi primerne službe, tudi na dežel L Cenjene ponudbe na podruž. jutra v Cedju pod »Zanesljiv«.
29105-2
Korespondentka
« trgovsko akademijo, dolgoletno industrijsko prakso v tu- lo inozemstvu (slovensko, sxDiko-tirv. nemško, tudi teško in francosko) uvedena 7 vse panoge administrative, i££e primerno m«su>. Nastop po novem letu. Odgovor na ogl. odd. Jutra pod »Spo-»uuna ta vod«fce mest"«.
Pletilec
veži na razne motorne stroje in to Raschcl, JacKvard Nopn in Fla«h ter razne roč^ ne stroje in tudi links. Naslov v vseh poelovainiivah Jutra.
»4&1-2
Mesarski pomočnik
mlad močan priden in pošten išče službo. Nastop lahko takoj. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra.
29405-2
Trgovski pomočnik
s večlet&o prakso , verni ran v mežajii stroki želi mesta. Gre tudii za začasno pomoč. Cenj. ponudbe na ogl. odel. Jutr^ pod »Izvežban prodajalec« .
29520-2
Hotelska sobarica
samostojna, vešča tudi n mščin« in hrvaščine išče službo, za december ali ja-nuar. Cenj. ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Marljiva in pridna«.
99501-S
Pošten portir
dobro izvežban. kavcije zmožen, želi premenitl mesto. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Portir 36«.
29350-2
Kontoristka
z večletno prakso, tbJena vseh pisarniških del Išče mesto. Gre tudi za blagajničarko ali kaj sll&nega. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Spretna ln točna«.
29320-2
Železninar
z večletno prakso, tudi dobro izvežban v mešani stroki. — vojaščine prost, išče mesto. — Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko verzlran«.
29284-2
Mlad brivski
pomočnik
službe z vso oskrbo, vojaščine prost, — Išče hiši. Želi tudi praktid-ranje v damskem salo nu. delal bi po zmerni ceni. Ivan Muha. Samo-va ulica 1, Ljubljana 7.
28385-2
Katera manufakt.
trgovina
bi sprejela kot praktikanta za dobo 1 ln pol leta absolventa enolet ne trgovske šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praktikant«.
29419-2
Prodajalka
želi službo v trgovini, slaščičarni, buffetu aH kjerkoli. Spretna in po štena. Najraje v Ljub ljanl. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijazna«.
29386-2
Maser
ln pedlker išče službo skladiščnika, lnkasanta ali kaj podobnega, na željo grem tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29441-2
Masažo imate lahko doma. zato se priporočam cenj. Interesentom, da me pokličejo na dom. Naslov Maser m pedlker Ogrinc Del. dom, soba 26.
29040-2
Gospodična -
blagajničarka
mlad« pridna in inteligentna. s porlctno blagajniško prakso, išče službo bla-sraj-ničarke pri kaki boliš: trrro-vim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna«.
23G3C-3
Inteligenten fant
z nižjo srednjo ln dvoletno strokovno šolo. — vojaščine prost, želi kakršnokoli službo. Pred nost duševno delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten«.
29371-2
Službo
Išče uradnica z 1 letno prakso, z znanjem slo. venščlne. srbohrvaščine, perfektne češčlne. strojepisja ln ostalih pisarniških del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Marljiva ln tctfna-.
29461 2
Postrežnico
pridno ln čisto, želim za popoldanske ure. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29634 2
Natakarica
ki zna tudi kuhati, išče sluibo na Štajerskem. Gre tudi kot gospodinja. Ponudbe ni podr. Jutra Maribor pod »Ljubiteljica otrok«.	29655-2
Frizerka
samostojna moč, ▼ veh delih stroke, prvovrstna simpatična ln odlična v postrežbi, želi takoj premenitl službo v LJublJa nI. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Moderna frizerka«.
29460-2
Trgovska
prodajalka
špecerijske stroke, začet-n ca vajena šivanja in vseh drugih del išče primerne službe. Mesečno za Din 200. Naslov: Mimi Pacek, Vel. Malence št. 13. p. Krška vas pri Brežicah.
29547-2
Absolventka ženske obrtne šole
išče zaposlitve v atelije-ju za perilo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28748-2
Raznovrstne
kuharice
in dekleta za vse, iščejo službe. Križevniška u' 2.
29575-2
Prvovrstna
krojačica
se priporoča na dom. aa šivanle plaščev, kostumov in oblek. Mlekarna. Florjanska ul. 9.
29635 2
Absolvent
mariborska kmetijske lote, ki je pravkar odslužil ka-drski rok in ima večletno pn>.kso na velep^sestvn. :Sče in sprejme vsako službo. Odlična izpričevala. Blagohotne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestem 33»4«.
29&S9-2
VajenciChe)
Bmeda 1 Dia, davek 8 Din. sa iifro ali dajanj« nWov» 5 D m. Najnaiijft' meceL 17 Den.
Brivskega vajenca
sprejme brivnlca PerhaJ Trnovo, Cerkvena ul. 19.
29394-44
Frizerka
išče stalno službo. Ponudbe prosim na podr. Jutra Maribor pod »Dobra«.
29651-2
Natakarica
poJtena, čedne zunanjosti, želi službe v boliši gostilni. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
29606-2 Prvovrstna moč
komerciielno izobražen« * dolgoletno prakso v samostojnem delovanju, sposoben kot pomoč šefu. ter temeljnim znanjem v vseh > ranojrah išče možnost de- * lovanja. Dopise na podr. Jutra v Mariboru pod — »UniverzrJ«.
29656-2
Tmzmm
Beseda 1 Din. davek 8 Din. ».a i j sli dajanje na«lova 5 D-'n. Najmanjši znesek 17 Din.
Sopotnik
za poset trgovcev a pleteninami se nudi za av to turo Slovenija štajerska. Hitre ponudbe na Henig Mlhajlo. Pančevo. Brača Jovanoviča 20.
29372-?
Postranski zaslužek*
do 1000 in več na mesec pridobi si lahko vsakdo s prevzemom zastopstva in organzacijo 1 ruskega zavarovani«. Ponudbe na ti-skamijko pisarno Ošlag, Maribor.	29657-3
Potnih^
Beseda 1 Wo dsvek S Din. za Hifro ali dajanje naslovi J Dia NsitnanjM ti>-rtfk 17 Din
Zastopnike
krajevne ln rajonske, ki so dobro uvedeni pri boljših trgovcih. Išče za vso državo Merkur, mlin za pr.prlko, Horgoš.
28755-5
Provizijskega
zastopnika
iSče tov. živilske stroke za takoj. V poštev pridejo samo že vpelja nI ter Jamsfva zmožni gospodle. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesten zastopnik« 29539-5
Se enega
Serioznega
zastopnika
sprejmemo za prodaio rs-dioarataratov. »Telmir- , Ljubljana, Miklošičev? 20.
29597-5
Med mestom in deielo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
Vajenko
■fejane™ pri tvndkt Josip Kune & Go Miklošičeva e. 32.
2G806-M
Iščem učenko
m trgovino meš. blaga. Okolica Jesenic. Naslov r vseh poelovaL Jutra.
29246-44
Vajenko
za nsnjeno galanterijo, sprejmemo. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »Usnje«.
29328-44
Torbarskega
vajenca
sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Torbar«.
29329 44
15 leten fant
reven, ae želi teučitl Cev ljarstva. Mali Anton. — Prečna, Novo mesto.
29452-44
Zdrav fant
star 18 let, M ae rad te-
učll krojaške obrti. Ivan Kokalj, — Poljane nad Skofjo Loko. 29443.44
Trgovski vajenec
s enoletno prakso, ISče mesta v majrufakturni trgovini, zaradi nadaljnjega učenja. Naslov v vseh posloval. Jutra.
29565-44
Učenca
sprejmem r Ipeceiflsto trgovino, Cankarjevo nabr. 7.	29346-44
Brivskega vajenca
sprejmem takoj. Zaloška
cesta 27.	__
29625 44
O!
Beseda 1 Din, davek 3 Din.
ta šifro al: lajanje naslova 5 Din. NaimanjH uesra 17 Din.
Strojepisni pouk
Večera' tečaji oddelki od
pol 7. do 8. in od piol 8. do 9. are »večer Vpisovanje dnevno, od pol 7 do 8. nre. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. — Christofov učiti zavod, Domobranska e. 16.
sneo-;
Nemško
konverzacijo želi gospa * gospodom akademske naobr&zbe, v letih 40 do 50. Cenjene dopise n« ogl. odd. Jutra pod »štev. 88«.
29253-4
Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja po učuje profesor dr. Svoboda, Tavčarjeva 1.
29465-4
Vse predmete
gimnazih
ter nemščino poučuje diplomirana fllozofka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh zasl-guran«.
29471-4
Sedmošolec
klasične gimnazije, poučuje vse predmete. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29C61-4
Absolventka
gimnazije
lnstrulram nlžježolce. vse predmete, po nizki ceni. — Grem tudi na dom. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra.
29567-4
Sedmošolka
lns^ruira vse predmete za nižjo, zlasti matematl ko. Poučuje pa tudi začetnike v nemškem jeziku. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Matematik ln ger manlst«.
29536-4
Poceni instruiram
nlžješolca. Erjavčeva 4, pritličje, (desno).
29538-1
Italijanska
konverzacija
(toecano^ lo pouk. falonna-olj« Groharjeva 2L, L nad.
od 2. do 3-	_
WHN
Nemščino
ujpet poo-čmie Lindifc, Ljubljena Dalmatinova 5. Prva ura za poskušajo brezplačna.	2SOTM
Prodani
Beseda 1 Din. davek 3 Din, ia iifro ali dajanje aaai-n* 5 Dia. Najmanjši iDeaek 17 >0.
Orehova jedrca in
cvetlični med
oa)eeae)e nudi J. MENART, Domžale.	SI 3-4
Traverze
2 komada profil 36, dolSaa
9 bl 2 komada profil 38, dolina 8 m. 6 komadov leleznih podf>onrh stebrov dolžina 3 m proda po ugodni ceni Sokolsko Ira-&tvo Krško.
20357-4
Po izdatno
znižanih cenah
se iz konkurzne mase goep. Bogdana Miča v Ljubljani na Trševi oe&tii št. 11 (poleg gostilne Figove«) razprodaja
najrazličnejša železnica (orodje, okovje, vijaka s maticami, žičniki. paličoo želeoo, »oeilke, fitingi, armature. banje za kopalnic«, umival ne ik oljke, štedilniki, peči itd-),
razno rtekleoo blago (steklenice, Bajrazličoejfcl tefte. kompletni servisi, k». zarcl za vlaganje itd-), razno porcelanasto blago (kompletni servial, krožniki, sklede, skodelice itd.) ia razna oprema u pisarna, trgovske lokale in skladišča 2R25&4
Plošče tn
gramofone btrfia trrdke A. Basber-ger t največji Izbiri po ras^irodajnlh cenah, dobite ▼ Dalmatinovi uL 10 (nasproti hotel« Stro kelj).
29144-4
»Dnrlin« lak
tudi po ztmt -v
barvah dobite Je wl tvrdki Rudolf Unfiter, Mdt-lo&ičeva c. Su.
SM7M
Stojalo
___štiriderino, več Al*-
dflčoih poli«, menil polt, fcricilelj, stojalo n koieaa ia razne kartone proda —1 Zanfeik Glince VH//5.
SB&&4
Prodam kepo starinsko omam, ske slike, knjig« m palme^ Naslov v veeih poa3<rvalni. cah Jutra.
2&S3S-4
Stoječe ogledalo
in krojaški Hkalnik na elektriko, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	_
292794
Kuhinjsko kredenco
ln umivalnik prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29423-6 Železni štedilnik
(Tischherd) ln 2 visoki starinski omari, prodam Ribniška ul 13, Udmat.
29440-4
Posteljne mreže
iadeJujean iz pobakrene in pocinkane žice, vse velikosti. Iste sprejemam v popravilo po najnižji ceni. — Alojz Andlovic K/imska e. 3, Gregorčičeva 5.
29359-6 Manufakturo
vse vrste dobite na obroke — proti sisrumemu Jamstvu. — Informacije in kolekcije na ogled Florjanska 17/1.
29570-4
Pozor!
Novo!	Novo!
Najceneje manufaktur-no blago za Vas potreben nudi tvrdka PNOJ Josip. Ljubljana. Tyršo-va cesta 17.
29543-6
Antikvarij
»Umetnost«
prodaja in kupuje stare slike, okvirje, kozarce, por ceUn, kipe in sKčne stare umetnine. Ljubljana Mestni trg. 17.
29600-4
* JUTRO*
vi»
TTecTeTJa, T¥. ^T. 1537/
Zopet novost »RADIONE"
Izšel je mali, lahko prenosni štirielektronski s tipe r, ki ima vse dobre lastnosti velikih aparatov — meri pa samo 290 x 190 x 187 mm in tehta le 5 kg. Ima seveda vse valovne dolžine ter dinamični zvočnik
ji
Radio"
Upa 5038 U za vse vrste električnega toka
Din 3*900.—
Tipa 5038 B za baterije
Din 3.200.—
reg. zadr. z o. z. V LJUBLJANI
Miklošičeva cesta 7- - Telef. 3190.
Hrastovo steno
2 dvemi vrati za napravo pisarne, predelitev lokala itd. ugodno prodam. — Verbič, Stritarjeva.
29584-6
Plinsko peč
prodam. Seljak, Miklošičeva cesta št. 16-11.
29624 6
Bencinske motorje
irazne, plinski generator, pločevino od kotlov, peresa avt in razne avtomobil like dele, prodam. Kristan, Tyrševa ceste 54.
29679-6 Knjižno omaro
veliko v najboljšem stanju proda ABC, Ljubljana, Me dvedova c. 8. telefon 24-44 (poleg gor. kolodvora).
29589-6
Kopalno banjo
llitoželezno emailirano proda ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8. tel. 24-44 (poleg gor. kolodvora).
29590-6
Harmoniko
kromatlčno. štiri vrstno, z registrom, 120 basov, dobro ohranjeno, prodam. Hišnik, Slomškova 12. od 7. do 12. ln od 14. do 18. ure.
29456 26
Harmoniko
dobro ohranjeno, kupim Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj de nar«.
^9382-26
Dvovprežni voz
»osilnosti cca 3000 kg, ši-irina koles 8 cm ter nov Singer šivalni stroj, po-grezljiv ugodno prodam. Kuhar, Celje, Gosposka 16.
29663-6
Beseda 1 Din. davek 3 Din. ra šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Die Ehre des Herzogtums Krain
Valvasorja kompletnega, 4 knjige, prav do-bro ohranjenega. poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Valvasor«.
295.11-8
Beseda 1 Din. davek 3 Din. sa šifro ;Ui dajanje naslova (i Din. Najmanjši znesek 17 Dn.
Philips radio
4 cevni .skoraj nov vsled bolezni nrodain za 1.8fX> Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29-S94-9
Radio
(i 4- 1 cevni, znamke »Kapsch; zamenjam za dobro ohranjeno motorno kclo od 200 do 500 ccm. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29352 9
Trocevni radio
220 Volt za 450 din, — proda Hešik. šiška. Jer-nejeva cesta.
29632-9
Radio
% vdelanim gramofonom krasna izvedba in glas ter fotoaparat Korelle 3 V 4 zelo poceni prodam. Naslov v vseh po fclovalnicali Jutra.
29672-9
Bese<la 1 Din. davek 3 Da ti šifr« lajanje oaslova 5 Dim. Naimaniš1 zjesek 17 D.n.
Klavir
8telzhammer :n Wertheim blagajno rad' selitve ugodno prodam. Kersnikova ulica lil levo.
Pianino
prodam za 1.500 din. — Glince. Ljubljana. Tržaška c. 36.
29299-2f
Kratek klavir
skoro nov prodam zara di odpotovanja za din 6.CC0. Posredovalci iz ključen!. Viher. Studenci. Pušnikova 5. Mari bor.
29351 26
Kratek klavir
dobro ohranjen in note prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
29424-2P
Pianino
kupim po nizki cen . Pla čam v- gotovini. Ponudbe na naslov: Fran Možinn Flori-janska 19/1.
26480-26
Klavir
zelo dobro ohranjen. — kratek, črn naprodaj. Naslov v vseh posloval nicah Jutra.
29571-2e
Tvornica
glasovirjev
Ivan Kacin. Domžale, dobavlja prvovrstne pia-nine 9000. harmonije 2 tisoč, popravlja uglašu-Je najceneje. Naročila sprejema v Ljubljani. Komenskega ulica 26-11 Zahtevajte cenik.
29623-26
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dun. Najmanjši znesek 17 Din.
Šivalne stroje
in kolesa
nove in rabljene od 300 Din naprej. Trgovina Triglav, Resi jeva 16.
2&335-1I1
Kolesa
zaradi konca sezije po najnižjih konkurenčnih cenah dobite samo v NOVI TRGOVINI na — Tyrševi 36.
29668 1]
Stroji
Beseda 1 Dm. davek 3 Din. ia šifro ab	lova
5 Din. Najmanjši raesek 17 Din.
Stružnico za železo
kupim. Stružna dolžina 2— 2.50 m. Višina do konice i.m večja. — Po možnosti kombiniran za tok 3&I volt. — Kupim tudi skobelnik (Schepping). Potrebna dolžina skobianja 30—60 cm. Ponudbe z navedbo cene na Oblak, Črnomelj.
29385-29
Elektromotor
dobro ohranjen e 0V2 KS kupim. NasJiov v ogl. oddel. Jutra.
29476-39
Dva pletilna "stroja
prodam poceni in 1 voi dvosedežm. i udi zamenjam za vino ali žganje. Poizve se v gost in: pr Lojzetu Tavčarjeva 4.
29479-29
Pohištvo
Beseda 1 Diu davek o Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pohištvo
prodam. Stari trg 19./I.
29510-12
Biedermeier salon
ter starinske omare in orig. slike proda Tribuč Glince, Tržaška 6, telefon 26-05.
29533-12
Salonsko garnituro
kot nova komo-lne,, moderniziran eanpire 1 istimi zastari, svetijplavi damast. naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29329-12
Spalnico
malo rabljeno, zaradi selitve poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29541-12
Tovorni avto
dobro ohranjen, 1 in pol tonski, naprodaj. — Naslov v vseh posloval nicah Jutra.
29379 10
Motorno kolo
znamke NSU 500 ccm, pro dom. Andrej Supan. Ljubljana. Celovška 50.
29562-10
Tovorni avto
21/« do 3 tone, dobro ohranjen, kupi Jelenič, Ljubljana, šlajmerjeva 1.	29532 10
3-tonski tovornik
Chevrolet LT ugodno na prodaj. Ponudbe: »Trgopro met«. Slomškova ulica lil.
29676-10
Moderno
kuhinjsko opravo
poceni proda lova mizarska delavnica Oblak Ignacij,, Gospoevetska c. 18. Kolizej.
29615-12
Jedilnico
hrastovo, črno politirano proda ABC, Ljubljana, — Medvedova cesta 8. tel 24-44 (poleg goi kolodvora).	29591-12
Beseda 1 Din. lavji i Din za šifro dajanje naslova 5 Din- Najmanjši znesek 17 Din
Žaket
nov, proda zelo ugodno Dolenc, krojač. Tyrševa 31.
29397-13
Moško obleko
in trenškot prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
39407 -li3
Dva polnojarmenika
(Voilgatter) 80 cm in 45 cm, poceni naprodaj. Ogled lahko v obratu. Galie, Bistra, pošta Borovnic«.
29509-33
Stroji
Prodam kompletne stroje za izdelavo ladijske ga poda in parketov, — cirkularje, veliki brus, dvnamo za razsvetljavo, sesalke, železnih jerme-nic vseh dimenzij, trans misije, ležaje itd. Naslov y vseh poslovalni cah Jutra.
2935« 29
Več živalnih strojev
prvovrstnih, popolnoma novih, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti Križanske cerkve).
29437-29
Krojaške stroje
rabljene, poceni prodam. — Triglav, Resljeva 16.
29S54-29
Stroj
za krojaško krojenje, na električni pogon 220 V kupimo. Pon.idb- pod »Stroj« na ogl. od-d. jutra.
28653-29
3	ženske
šivalne stroje
poceni prodam 1 pogrez-ljiv in 1 krojaški od 400 do 1500 Din. Novak, Res ljeva 30, podpritl.
29583-29 Šivalni stroj
pogrezljiv. nemški izdelek. ki tudi štlka. poceni naorodai v NOVI TRGOVINI na Tyr?evi 36.
29667 29
Motor
8—10 konjskih s. rablj"en. samo 3 mese?e zamenjam za lažjega 4—6 kunjskb sil. (Jgodna pr !ika Naslov v vseh posiovajni^a!•• .Infra.
29619-29
Šivalni stroji
pogrezljivi, tovarniško novi z 20letno garancijo za Din 1900.— pri Ussar Trubarjeva ul. 9, Maribor.	29660-29
Pisalni stroj
Torpedo-portabel večii model zelo dobro ohranjen in krasno preprogo 3 kral
4	m skoro novo poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jura.
29673-29 Šivalni stroj
Pfaff Universal prodam za Din 6000. Erbus Maribor. Aleksandrova 16
29653-29
Damski plašč
skoraj nov. za močno postavo in deški Huber-tus, kup'm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro kupljeno'.
29643-13
Plašč s kožuhom
prodam. Vogelna ul. 5,-I. nadstr.	29 96-13
Lepa limuzina
7 sedežna, v popolnima dobrem stanju, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Taksi«.
99677-10
4-sedežno malo
limuzino
posodim solidnim »amovoza čem. Informacije: »Norma« Slomškova ulica M.
29675-10
Opel - Kadet
tovarniško nov prodam za radi bolezni pod tovarniško ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ravno dospel«.	29594-10
Avtomobile
tovorne in osebne, dobro ohranjene, vseh jakosti, kupite najceneje pr< O. Žu žek, Krupp zastopstvo. Ljubljana, Tavčarjeva 11.
29595-10
Avto Ford
kabriolet dobro ohranien zelo ugodno prodam. Po izve se: Vel. čolnarska 15.-II.	29671-10
Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
švicarsko ko^o
prodam. Friškovec Vinko. Zg. Šiška št. 263 za remizo. Ljubljana.
29490-21
Res. foksterierja
2 meseca starega, proda za 200 din Hablcht. — Ljubljana, Tabor 5.
29472-27
Mlade murke
ljubke ln snažne, oddam dobrosrčnim ljudem. Naslov: P. M., — Kumanovska cesta 21.
29470-27
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjš' znesek 17 Dn.
Stalna razstava
la štajerski!) jabolk Isto-tam na zaiog- pristen cvetlični med. -veža štajerska jajca m z. K lana pitana, štajerska perutnina. — po zmernih cenah. Kmetijska družba. Novi trg 3. telefon 31-06.
2BS64-34
Ui
PJ
Beseda 1 Din. davek 3 Din u 3;frr. u-;,ni»- na<l<>va 5 Dn Najmanjši znesek 17 Din
Avto
■>sebni. manjše. — novejše tipe kupim Opis in ceno na ogl odi Jutra pod šifro »Dobro ohranjen 99«.
29133-10
Dve rezervni kolesi
Fiat 500 kufim. Galle. Bistra. pošta Borovnica.
29308-10
Tovorni avto
kupim ozlr. zamenjam za les. Nosilnost 2 toni. biti mora v dobrem stanju. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
29281-10
Motor
Harley Davidson s prikolico, kompletno oprem ljeno v najboljšem stanju. ugodno prodam. — Josip Koželj Celje. Za fcresijo 14.
29665 10

Beseda 1 Din. In vek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Dn.
Kupim
hmelove drogove 2.000 do 3.000 komadov, lansko ali leto* sekano. Ivan Pešec, posestnik. Arjavas. p. Pe-trovče.
29353-7
Precizno tehtnico
rabljeno kupim do 1 kg. Hafner. Celovška c. 01.
29474-7
Ponošene obleke
čevlje, perilo, pohištvo in vse hišne predmete, kupujem. Dopisnica zadostuje, pridem na dom JureMč. Gallusovo nabrežje 27.
29455-7
Voziček
k ponyju, že rabljen, — toda dobro ohranjen. — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Voziček«.
29438-7
Svinjsko mast
industrijsko, feakor od poginulih prašičev in topljen loj kupujem »talno vsako množinoi Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Industrijska mast«,	29566-7
Stare moške obleke
čevlje .perilo, pohištvo — kupujem — Pišite: Drame Alojzija. Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
2BG57-7
Ročni voziček
(cizo) kupim Specerija, Cankarjevo nabrežje. 7.
29545-7
Parni kotel
majhen, 1 — 5 kv. m grelne ploskve, kupim. (Xydo ali sličen). Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parni kotel«.
29645 7
BMed. l Ha, davek S Din m lifro ali dajanj« oaatova 6 Din. Najnunjil 17 Din.
Hranilne vloge
Kinoteke posojilnice ljubljanske, Ljub. kred. banke. Kmečki hranilni in posojilni dom. Hranilnice la poeojil-niče v Kamniku. Posojilnice Stari trg pri Loža. Kmečke posojilnice na Igu in večje zneske članice Zadružne trese ima naprodaj
Al. Planinšen Ljubljana Beethovnova nI.
14/1. Telefon 35-1».
29348-16
Ureditev dolga
potom sodnih in izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznlh zadevah in v vseh dru gih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigo vodske revizije. Sestava ln aprobacija bilanc.
Preskrbe kreditov Nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih.
Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesionirana komercionalna pisarna
LOJZE ZAJC
Ljubljana. Gledališka 7. TELEFON 38-18
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova nI 14 Telefon 35 10
Izposluje vs« bančne kre ditne poslt. nakup in prodajo
hranilnih knjižic
najugodnejše proti takoj ■šnjemu ola&ilu.
39 16
Bančno kom. zavod
Mariboi, Aleksandrova 40. kupuje HRANILNE KNJIŽICE
vseh den. zavodov VREDNOSTNE PAPIRJE vseh vrst VALUTE vseh držav po najvišji dnevni ceni.
237-16
DENARNE POSLE
Posredovanje kreditov —
Vnovčevanje vlog pri denarnih zavodih. Na ložbe kapitala. Poravna ve. Uprava nepremičnin Davčne napovedi. — In formacije. — Ureditve revizije, bilance tn stalno kontrolo knjigovodstva ln vse druge trgovsko gospodarske posle izvede
»Svetovalec« koncesionirana trgovsko gospodarska
POSLOVALNICA
M. Kovačič LJUBLJAN
Cesta 29. oktobra št. (preje Rimska cesta).
26731 16
Družabnika aH
najemnika
■ toč Jim kapitalom, trgovsko podjetje v i lo prometnem kraju, — takoj sprejmem. Ponudbe pod »Promet 72« na ogL odd. Jutra.
29332-16
Posojilo 3.000
prosim, obresti 10 odstotkov, pod Jamstvo dam hranilno knjižico. Ponudbe na OgL odd. Jutra pod »Nujno rabim«.
29345-lf
Osamljena
gospodična
lepo proel dobrosrčnega gospoda za posojilo din 3.000. J« v potrebi. Vračilo po dogovoru, obre sti 10 odstotkov. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo hvaležna«
29346-16
Žaga
v najudobnejšem kraju, letna produkcija — cca 3000 kub. m. išče te stroke sotrudnlka z dtn 500.000. veščega v inozemstvu. event. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1.250.000«.
29468-16
m
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za i ro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dn.
Šivilja
Leopoldina Stemad se je preselila na Privoz 11 dvorišče, prit. ter se pri poroča cenj. damam — zgotavljam po zelo solidni ceni ln sprejemam vsaka popravila.
29473-30
Barvanje las
peclalno izvršuje v vseh nlansah frizerski salon »Rakar«, Prešernova 7. nasproti slaščičarne Ko šak.
289-30
NOVE PECI, ŠTEDILNIKE,
OBLOGO, POPRAVILA
kličite tel. 33-57.
A. KOVAČIČ, Ljubljana, Viška ul. S.
276 3t
Posojila
vsakovrstna proti za znambi, vknjižbi na vrednostne papirje in hranilne knjižice itd. preskrbim v najkrajšem času. Toč no in strogo solidno po
slovanje. Vnovčevanje hranilnib Knjižic
Rudolf Zore
LJUBLJANA
Gledališka ulica 12 TELEFON 38-10 Priložite znamke za 3.— 29577-16
Hranilne vloge
kupite ali prodate potom moje oisarne najboljše
Rudolf Zore
Ljubliana, Gledališka ulica 12. telefon 38 10
29578-16
Vloge
Mestne hran. ljublj.. Ljublj. kred. oanke. Ljudske posoj. ljublj.. Mestne hran. Bre žice. večje zneske potrebujemo. Gotovina takoj.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-!0
29576-16
Družabnika(co)
kapitalom din 50.000 iščem za otvoritev podružnice (specialna trgovina). Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Resno 50.000«.
29621-16
Kompanjona
s kapitalom ali knjiži co sprejmem v vpeljano obrt. brez konkuren ce. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Brez konkurence«.
29642-16
Staro vlogo
Celjske posoj ilnice. kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
29662 16
Hranilne knjižice
večjih zneskov Ljudske posojilnice v Celju, ku pim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod Gotovina«.
29664-16
Rabljeno tehtnico
od 200 do 500 kg no
s lnosti, v dobrem stanju, kupim. Kačič pranja. Celovška 67. Ljubljana VII
29628-7
Močnate vreče
brez lukenj in krp, večjo množino, kupim za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra cena«.
29593-7
ragocenosli
i
Be»eda 1 Din. davek S Din u šifro tli dajanje naslova 5 Din. NujTPiniši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupnje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana, Wolfova nI. i
12 38
Družabnika(co)
nekaj gotovine iščem z« brivsko-frizerski salon. — Imam tudi podružnico. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Frizer«.
29658-i6
Posoiilo Din 10.000
na hišo brez dolga. — Iščem. Odplačam mesečno din 500. Obresti po dogovoru. Cen.1. ponud be pod »120.000« na po druž. Jutra v Mariboru.
29412-16
Vložne knjižice
Mariborske mestne hra nilnice dobro plačam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »din 200.000«.
28151 16
Sto tisoč Din
na prvo mesto, iščem. Ponudbe pod »Gradič n& Dolenjskem« na ogl. odd. Jutra.
29347-16
Družabnika
galanterijske stroke v že obstoječi lokal v sredini mesta Kranja, sprejmem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sijajno«.
29533-16
Za smuko!
Vezave ln stremena Vam dobavi kompletno ali posamezno v vsaki mno žini »Jermenarna« — Franc Požar, Ljubljana. Dravi je.
29629-30
Beseda 1 Din. lavek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanj^' iL<*ek 17 Dn.
Gostilno
na prometm točki Ljubljane oddam v najem. Kavcija vn osebna koncesija potrebna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2949&-17
Brivnico
vzamem v najem na prometni točki kjerkoli. Pozneje bi jo kupil. Ponudbe na ogl. oddtrl. Jutra pog »V najem«.
29192-17
Pekarno
oddam v najem v Ljub ljani, prometna točka, proti mali odkupnini. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29637-17
Mesnico alf
trgovski '»kal a stanovanjem in 2sob no stanovanje. Isto tam. oddam. Ponudbe na o glaa. odd. Jutra pod iifro »Ugodno 99«.
29482 19
Lep lokal
center mesta, na prometni točki, takoj ugo-dno oddam. Naslov v reeh posloval. Jutra.
29389-19
Avtomatični
bufet »Rio«
radi bolezni zelo ugodno naprodaj. Potrebni kapital Din 60.000. Ostalo po dogovoru.
29542-19
Mlekarno
dobro idočo prevzamem s vsem inventarjem. Plačam v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1C do 20.000«.
29581-19
Petstanovanjska
hiša
a dobro idočo gostilno, na prometnem kraju v Ptuju, proti kavciji oddam v najem aH takoj naprodaj. Hiša se lahko kupi tudi z denarnimi knjigami ptujskih zavodov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vičava 57«.
29361 20
Kompleks hiš
tudi posamezna trgovska ln stanovanjska poslopja — izvrstna skla dišča — kletne naprave — v centru Maribora naprodaj. Tudi za menjava (Avstrija — Nemčija). Ponudbe pod »Gute Lage 7385« na »Grava«, Graz. Stemp-fergasse 8; Osterr
29324 20
Dva lokala
oddam v Igriški ul. 14. v novi hiši. primerno za trgovino ali obrt.
29582-19
Večje skladišče
s »♦snovBfijetn. iičero. Po nndbe pod »Tudi klet« na ogl. odd. Jutm.
3MV4-19
Pekarno
dnbro Mofc- v cen trn mu Spi i ta prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2PQ!7-:9
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši tn »«wk 17 Din
Hišo
ozlr. vilo parcelo, trgo vino. gostilno, posest vo prodaste ali kupite lajugodneje potom po sredovalne pisarne F. PRISTAVEC. Ljubljana. Erjavčeva c. 4a. Tele Ionska štev. 23 81.
204-20
Prodam
2 hiši z gospodarskim poslopjem, z novo ograjenim vrtom. — gozdne parcele, njive, pripravno za upokojenca. Naprodaj hiša posamezno — brez parcel, v letoviškem kraju na Gorenj skem. Josip Ambrožič, negunje pri Lescah. St. 5.	29433-20
Vila nova
2stanovanjska v Celju, naprodaj. Naslov v čev-Ijarni, Dečkov trg 3, — Celje.
29448-20
Trgovina strojev a
Ivan Dovžan, Ljabijan
mmmmmmm celovška C. m.
mm..« i«. MIZARSKI S T R O J~|
Obveščam
cenj. stranke, da nimam ničesar skupnega •
Peter Angelo družbo z o. ln prosim, da ml pc*što pravilno nsslavljajn* Svojo trgovino sem preselil v Šiško polej; Keršlfi*
na Celovško cesto št* 34«
ter priporočam vsakemu, da se prepriča o fratem. vostl mojega cenenega ln strokovnjažko lzbca* nega blaga. Dalje si dovoljujem obvesti« ttutt one, ki nameravajo nabaviti mizarski aH drugovrsten STROJ ZA OBDELAVO LESA, da odpotujem te dni v eno najboljših tovarn tovnstnSfc strojev, v Nemčijo zaradi zaključka prodajna pogodbe in bom čez par tednov v stanju, nudltt najboljše od najboljšega, po neverjetno zmenit ceni. DOBAVA KRATKOROČNA!
Gospodje!
Neprekosljivi športni modeli tudi ročno detai
3 A R A kj11*^jana, Sv. Petra c. 20,
Ugodna kupna
prilika
Trgovska hiSa z gostilno in mesarijo, lep vrt in velik
Večje posestvo
s hišo in gospodarsk m poslopjem. v centru Litije št. \ salon na križišču dveh do-50 naprodaj. V hiš- se na- i lin v mesta z glavarstvom haja dobroido-. gostilna in ] ugodno naprodaj iz proste m«sarija. Dopise 'n vpraša- i roke radi bolezni. — Lepa nja na ogl. odd. JutTs pod ! bodočnost, dobro obiskan
šifro »Litija«
29352-20
Parcele
pri bežigrajski šoli. prometen kraj. ugodno naprodaj Poizve s* »pri Makedoncu« Kolodvorska ulica.
20296-80
Trgovska hiša
v sredini Maribora na prodaj za din 520.000 bcutto donos cca din 5000. Potrebna gotovina din 300.000. ostalo po dogovoru. Naslov v vseh posloval. Jutra.
29414 20
dri-rua i Dm. davek 3 Din. ta šitro ali lajanj« naslova 5 D-n. Najmanjt: tueeei 17 Din.
Lokal
ua prometni točki, oddem. Nasiov v vbeh poslovalnicah Jutra.
20362-19
Enajststanovanjska hiša
na zelo lepem prostoru v Mariboru naprodaj za din 275.000. — Mesečni brutto donos din 3210. Potrebna gotovina din 80.000, ostalo po dogo voru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29415 20
Dve novi hiši
lnadstropnl. zaradi sel! tve naprodaj. Studenci pri Mariboru, Makarjeva 46 za kadetnico.
29413 2C
Parcela
v bližini centra napro daj na ugodni legi. cca 750 kv. m. v Celju. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Stavbišče«.
29406 20
Tristanovaniska vila
in posebej šeststanovanjska z urejenima vrnovoma. pod-kleteni novn. rentabilni — Bežigrad - Ljubljana, naprodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lep dom«.
29560-30
Ne zamudite prilike
Ugodni nakup stavbnih parcel z vodovodom ln elektriko v bližini po staje. Pojasnila Vižmar Je 59.
28605 20
Lokal
primeren za malo trgovino, za krojača, čevljarja ali za skladišč..' se ceneno odda na Vodovodni cesj 5. Inlorma-cije pri upravitelju.
29516-19
Dva samostojni
gospodični
sprejmeta v najem gostilno ali vlnot-Tč aH Pf nastopita službo plačilne in pomožne na taka e. zmožne vseh gostilniških del. Ponuaoe na ogl. odd. Jutra pod zmožne«.
29418 19
Lokal
Trgovska hiša
na križišču štirih ulic, v centru Ljubijaae naprodaj. Cena 9GO.OOO.— Hipoteke 50(1 000.— Realitetna p:sarna Adamič. Ljubljana. Go?po evetsk« 8/II.
29196-211
Hišo z vrtom
prodam. Rožn? dolina c. XVII., št. 20.
28758-20
PRODAM
Renomirano gostilno na prometni točki ob glavni cesti v š'ški. Komfortno vilo za Bežigradom s centralno kurjavo, lepo urejenim vrtom ter garažo. Dvonadstropna, 9stano-vanjska. solidno, novo zidana hiša v Ljubljani. Enostanovanjsko hišo v Krakovem,
Vilo ob morju v Dal maciji z inventarjem, Enonadstropno hišo, v centru mesta na zelo lepi točki. Na zemljišču je možno zgraditi 4nad-stropno hišo, lstanovanjsko hišo na Bledu z gozdom. Hiša je blizu Suvobora. Veliko industrijsko poslopje v Mariboru. Leno posestvo blizu Maribora. 11 oralov sveta, njive, travniki, gozd in vinograd,
Lepo posestvo blizu Trsta v Italiji, 18V: ha sveta. Posestvo je v letoviškem kraju. Mlin in žaga s stalno vodo na Gorenjskem. Vodna moč 800 do 1500
EP. na Gorenjskem, blizu Kranja. Mlin. gostilna. gospodarska poslopja. v večjem kraju na Dolenjskem,
Lepo posestvo, 16 ha. z gostilno blizu Ljubljane. na izletniški točki. Parcela na Mirju, 50 m od Rimskega zidu, Parcele za Bežigradom, od 500 kv. m naprej po ceni din 60 za kvad. m naprej.
letoviški kraj. Naslov v vseh poBlovaJn-caii Jutra.
29tS(>-30
Kmečko posestvo
boljše v obsegu 24 oralov prodam blizu železniške postaje. Pojasnila daje Posredovalnica Ivan Go-dina, Maribor, Aleksandrova 30.
29659-20

Beseda 1 Dn davek S Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Dn. Najmanjši 17 Din.
Trisobno stanovanje
s kopalnico, verando ln vsemi pritikllnami. s 1. decembrom oddam v Vrhovčevi ulici št. 9-1. Informacije pri hišniku Sama; ju.
29403-21
Dvosob. stanovanje
kuhinjo tn vse pritlkJV ne, oddam s 1. deceux. Zadružna 12, Kodeljevt\ 29489 31
Dvosob. stanovanje
s kopalnico oddam. Flo. teršnikova 24. pri Sv, Krištofu. Pojasnila Rudnik, Frančiškanska UL 29363-21
Enosob. stanovanje
oddam s 1. decembrom v št. Vidu Male Gunc-lje št. 40.
29183m
Trisobno stanovanje
komfortno, oddam takoj Grablovičeva 14a.
29376-21
Dvosolj. stanovanja
elegantno, s kopalnica ln plinom, v strogem centru, oddam. Pornj* be na ogl. odd. Juta* i pod »Komfort«.
20481-3»
Stanovanje
lsobno. lepo, solnčno, ( 1. decem. za 450 din € Pleteršnikovi ul. 3, ocfc
ciam.
29446 21
Trisobno stanovanje j Enosob> stanovanje
krasna stavba, sončna,	. ,,
parketirano. kopalnica. ^ december ali pozne-vodovod, balkon, oddam i.®^0^^', ^rmacij«
Žitnik. Dolenjska c. 50, 29445-21
Dvosob. stanovanje
moderno, solnčno, cxV Dvosob. stanovanje s 1- decembrom,—
1. januarja 1938. — Dev. M. v Polju št. 142, pri Chiodl.
29402-21
lepo l velikim kabinetom oddam v novi hiši z decembrom. — Kopalnica. plin itd. Vsaka »oba poseben vhod. — Pojasnila g. Tavčar. — Ilirska ul. 8. prit.
29395-21
Večje stanovanje
v sredini mesta, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Tyrševa 43.
29439-21
Stanovanje
sobo. kuhinjo in pre<V sobo takoj oddam. Gliifc-ce. Cesta IX. 3.
29528-21
Dvoriščno
stanovanje
2sobno, v HI. nadstrop-
29381-31 j ju, takoj oddam. Pred
j škofijo 20.
29580-21
Dvosob. stanovanie i _
krasno, oddam v novi hiši r, , ,	«
mirni »muki cena S.Xi Din. L"OSOb. Stanovanje Poizve s« Mitnica- Tržaška parketirano, sc-lnčno. sddaoa c. Vič.	1. decembra. Vprašati Fkju-
29495-31 janska 312. trafika. ---— i	2S&49-21
Dvosob. stanovanje ' _ ,
in prazno sobo s štedilnikom Enosob. stanovanje Parcele na Mirju, cca j i" z vsemi pritiklinamn ta- sobo in kuhinjo, tafaoj oA>
700 kv. m, a d n 120. Velika izbira hiš ln parcel v vseh oredelih mesta. — KUNAVER LUDVIK. realitetna
koj oddam. Predovičeva 9/1. dam	mlademu zakonskemu levo. paru	brez otrok. Resljeva 29477-31 oesta 30. - , 28060-M,
VIK. realitetna pisarna, Tricnf.no stm-nvanip
Ljubljana. Cesta 29. ok-1	Trisobno stanovanje
tobra št. 6. tel. 37—33. kuhinja in pntlkline, — ;	'5
Stanovanjsko hi«"
z velikimi tovarniškimi pro-stori ter obsežnim dvori ščem. primerno za vsako večjo obrt — ugodno prodam. Velika Čolnarska ul. 10.
394S7-30
Vila s posestvom
v bi"žini Smar:ešk'h toplic, ob glavni cesti, »e proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29453-20
Enonads*ronp»
4 sobe 2 kuhinje vrt elektri ka vodovod, prikljuft-k mesta prodam za 85.OT0 Din.
stanovanjem, pisarno in
skladiščem poceni odda Iri-
buč, Glince, Tržaška 6, |	T vseh p slovalnicah
Velefon 2606.
29334 19
Gostilno
dobro vpeljano ugodna oddam v najem, event. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29288 18
Pekarno
na prometnem kraju v Mariboru dobro idočo. oddam proti odškodnini din 30.000. PurgaJ Ivan. Maribor. Koroška 21.
29315 18
Lokal, 3 sobe
in kuhinjo
oddam v najem, zelo primerno za zobozdravnika ali zobotehnika. ki ga -nI v vsem okraju. — Stammen. Oj-mož, cerkveni trg 86.
29323 19
Lokal za trgovino
z meš. blagom z inven tarjem na prometnem kraju v trgu Rogatec — takoj oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
29360-18
Skladišče ali
manjšo klet
Iščem za takoj ali 1 december. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Trg«.
29466 19
Jutra
?9-,78-2r>
Lepa stavbišča in hiša v Ljubljani
Na dražbi dne 25. no vembra t. 1. ob 10. uri pri s reškem sodišču v Ljubljani je naprodaj 3 stavbišč ln posebej hi vse v Strossmayer jevi ulici, torej sredi mesta. Interesenti naj vpogledajo Izvršilni spis V. a I 393. 35. sreskega sodišča v Ljubljani, ko der so razvidni vsi pogoji.
29326 20
Novo hišo
2stanovanjsko v Ljub ljani. prodam za 100.000 din. Naslov v vseh po slo>valnlcah Jutra.
29373 20
Dvostanovanjsko
hišo
prodam. Vrhovci 15, — pri Viču.
29377 20
Hiša z gostilno
ln prostori za trgovino, blizu LJubljane, naprodaj. Cena 145.000. Hipoteka pri Kmečki hranil nicl 70.000,— Pojasnila f.ije realitetna pisarna ADAMIČ, — LJubljana. Gospoevetska 8 II.
29572 201
69-201 oddam. Informacije v
Žirovnici 22.
solnčno z vsem komfoiw tom. v bližini pošte o<l-
Tri trgovske hiše
prvovrstna lega, veliki lo- 1
kali, stranski prost, r , klet, 1 krasn0i v novi stavbi na 1
29*282 21 i dam za december. Na-___" slov v vseh poslovalni
T.	. cah Ju'Ta
risobtso stanovnn'e	2952s-a
i	.	«	t\iaouw, v nv v i oiavui
uvoz skoz. dvorišče sta- Vrtačl. odrt^m. Ponudbe
novanja samo Din 240.000.
Din 180.000.— enonad stopna trgovska hiša tudi' na obroke.
D:n 1,650.000.— velika moderna trgovska hiša tudi za velika podjetja, zavarovanja itd. delno plačilo. Posredovalnica »Ra-pid«. Mar bor, Gosposka 28.	29650-20
na ogi. odd. Jutra pod	S 1. decembrom »Centralna kurja^ ^ ; oddaji
____lepo stanovanje v t
rp - ,	,	.	nadstr.: 2 sobi, kabt-
irisohno stanovanje	net. kopalnica. 2 baiko-
solnčno, lepo s pritikll-	na, ves komfort. poleg
nami. v strogem centru.	»Produkta« ob Tyr*evl
oddam. Poizvedbe Mest	cesti. Informacije Figai^
ni trg 16.	Vošnjakova 6.
29458 21	29534-2&
prave
z nemškimi precizijskimi hladilnimi stroji Original Lanz, že 34 let po vsem svetu dobro vpeljane, izdeluje v Jugoslaviji znani strokovnjak ing. Pavel Dostal, ki ima za seboj 16 letne specijalne skušnje. — Nova razpečeval ni ca: LJUBLJANA, Bleivveisova 48, skladišče za rezervne dele, monterji, reparature
ZAHVALA
Vsem, ki ste našo nepozabno soprogo, zlato mamico, sestro, teto, babico in taščo, gospo
VEKOSLAVO CVETKO
roj. Freuensfeld
spremili na njeni poti v kraljestvo večnega miru, izrekamo najglobjo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo čč. duhovščini, govornikom za iskrene poslovilne besede, pevcem, učiteljstvu Krčevinske šole in vsem ostalim stanovskim tovarišem, Sokolu Maribor m, darovalcem cvetja, čč. sestrama, ki sta nam pomagali v zadnjih dneh mamičnega neizmernega trpljenja, prav- tako vsem, ki so nam pismeno izrazili svoje sočustvovanje, ali kakorkoli želeli hladiti skeleče rane. Vsi, ki ste jo spoštovali, razumeli njeno in razumete našo največjo bolest, vdano zahvaljeni. Veliki petek velike mučenice je zatonil; duša naše najdražje pokojnice počiva v Bogu, ljubeče čaka svoje sirote in vstajenje.
Maribor, Dolnja Lendava, Vuzenica, Cezanjevci, dne 12. novembra 1937.
Globoko užaloščene rodbine CVETKOVE tn ostalo sorodstvo.
PROMETNA BANKA D. D. v Ljubljani
Stritarjeva ulica %	Telefon štev. 2149
Izplačuje brez omejitve stare ln nove vloge
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje*
Tii dvosobna
stanovanja
B modernim komfortom. obstoječe iz 10 prostorov. oddam s 1. decem brum v Pleteršnlkovt ul. Al. Pianinšek, LJublja na, Beethovnova ul. 14-1 29540-21
Stanovanje
dna ali Jtirisobiio t hiši pod Rožnikom nad kapelico event. cela hiša z dve-mi stanovanji se ngodno odda. Poiasnl* v trgovini Verbič, Stritarjeva.
29585-21
Podpritlično
stanovanje 1 an 2sobno. oddam za desember. Zg. šižka 256 nasproti nove šole.
29627-21
Dvosob. stanovanje
s balkonom, oddam. — Moste, Prešernova 9.
29614-21
Dvosob. stanovanje
■ fcxbin<*trin mir. kopalnico lepo. toIdčho, parketirano, balkon, oddun t novi hiši. 5.
30678-21
Enosob. stanovanje
takoj oddam eni ali dvem os<-bam. Idrijska nI 6.
29604-21
Stanovanja
B~>ed* 1 D<n. davek 3 !>b
ca šifro ali daianje naslova B Dm. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
za februar ali pozneje, Iščem. Pritličje Izključeno. Ponudbe na ogl Odd.. Jutra pod »Državni uradnik«.
29381-21 a
Preprosto
stanovanje
manjše iščem za februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve oseb-«.
i031S-21a
Trisobno stanovanje
komfortno, v centru — Išče zakonski par brez otrok za 1. Januar. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Inženler*.
29370 21a
BsmmIa 1 Din davek 5 ^in. »a Šifro a,: lajanje naslova B Dia. Najm-n*: ictsrfe. 17 D:n.
Separirano sobo
r hrano ali brez, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
29337-33
Lepo sončno sobo
pri drami, oddam. Na slov v vseh poslovalni caia Jutra.
29401-23
Lepo sončno sobo
s posebnim vhodom oddam enemu aH dvema boljšima gospodoma po Belo zmerni ceni. Trste-njakova 7-1 (Sv. Krištof).
29361 23
Opremljeno sobo
oddam takoj solidni gospodična. Zabjak 6-1.
-29300-33
Sobo
lepo opremheno. s posebnim vhodom oddam takoj. Privoz 11, dvorišče, Prule. , Strnad.	29649-23 :
Krasno sobo
ob »odniji, v novi palači, j separirano, kopaln-ca, ta- ■ Koj oddam. Informacije ' Resi jeva 4.
29647-23 '
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje tabo j Breg 14'II hodnik desno
29483-33 --j
Lepo sobo
oddam ■zakoncema oziroma dvema osebama. Souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
39u06-33 . Opremljeno sobo
prijazno, [>arket, elektrika, oddam takoj. ZavrJn-k. Glin ce VII1/3.
39513-33
Separirano sobico
oddam gospodični. Groharjeva ulica 3-L vrata 5.	29586-23
Opremljeno sobo
lepo, oddam z 1. decembrom Miklošičeva cesta vrata ai-UI. desno.
29531-33
Sobo
prazno ali opremljeno, s souporabo kopalnice, oddam. Bleiweisova 48/ IV, desno, dvigalo.
29464-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v centru, poceni oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ,
29427-23
Opremljeno sobo
sredi mesta, čisto, m:mo in toplo oddam 7« 260.— Din nedijaku Vhod iz hodnika, elektrika. Naslov: Prečna ulica 8.
29.314-33 Prazno sobo
»15 opremljeno oddam takoj ali g 1 decembrom. Jerneje-va c. 8 priti. levo.
29515-33
Veliko sobo
lepo i ce!-" oskrbo in souporabo kopalnice oddam eni ali dvema osebama. Još Zritijskega- 7/1. Dasproti stopnic.
29518-33
Sobo
oddam 2 solidnima ero-aipodoma. Informacije: popoldne od 16. do 19. ure, Florjanska 371.
29325-23
Meblirano sobo
veliko, popolnoma separirano. lastni klozet, oddam 2 gospodoma (go-6pcdičnama). Informa cij.. pri hišniku. Mestni trg 7,
»457 23
Sobo
oddam gospodu ali ga spodični s hrano ali tu d i brez. Rimska (Cesta 29. oktobra) št. 9, II. nad., vrata 15.
29426-23
Prazno sobo
veliko, parket in svetlo, poseben vhod, oddam. K.ri-ževniška 9-IX.
26648-23
Sobico
s posebnim vhodom s 15. novembrom oddam za din 120.—. Glince, Tržaška cesta 13'I.
29537-23
Separirano sobo
lično in snažno, opremljeno za 2 osebi oddam event. z vso postrežbo in oskrbo. Nova hiša, — poleg cerkve Sv. Krištofa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29535-23
Sobo
lepo opremljeno, soln-čno, čisto in s posebnim vhodom, oddam na Res ljevi c. 12 n.. levo.
29579-23
Prazno sobo
s souporabo kopalnice odda F. P., Strel:ška - Ku-manovska ulica 21.
29-74-23
Solnčno sobo
lepo. opremljeno, s posebnim vhodom, oddam. Kolodvorska ul. 34-11., levo.
29613 23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ln vso oskrbo takoj oddam Krojaška št. 5-II.
29626 23
Oddam sobo
z 2 posteljama, s hrano ali brez, s souporabo klavirja. Tyrševa 71.
29638-23
Sobo
prazno ali opremljeno, takoj oddam. Tyrševa 15-111., desne stopnice.
29540-23
Prostorno sobo
lepo opremljeno oddam 1. decembra eni ali dvema miroma. stolnima osebama, ki t eno plačata najemnino. — Ogledati od 12. do 15. ure. A Sv. Jakoba trg 9 (vhod Stiska ulica l/I. nadstropja, desno). _	29o70-23
P razno sobo
veliko, svetlo, oddam 1 ali 2 boljšima gospodoma, tudi z domačo hrano. — KokolJ, Miklošičeva 16-111.
29666-23
Sobo
prazno ali opremljeno, z uporabo kopalnice, oddam za december. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
39612-33
Sobo
snažno rn zračno, takoj oddam dvem« solidnima gospodom«. Vodmat. Vodmat-ska ulica 19
29017-33 Opremljeno sobo
g posebnim vhodom fn lepim razgledom v centru — oddam takoj gospodu. Naslov v v .se h poslovalncah Jutra.	3)6:6-33
Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo — mesečno -lud I>'.n — ali pa oddam sobo i posebnim vhodom gospodični ali gospodu z vso o-skrbo mesečno za 350 Din Rremža-r Florijanska ul. št. 31.
20611-23
Sobo
zračno, velike, prazno, — oddam v bližini Kolezije, Mirje. Cvetličarna Clematis, Sclenburgova ulica 1.
29781-33
Lepo prazno sobo
oddam. Kapiteljska 3.
29605-23
Veliko solnčno sobo
odd?m boljšim gospodičnam oziroma dijakinjam s brano ali brez. Istotam oddam kabinet. Souporaba kopalnice. Strossmayerieva 4.-I. desno, nasproti gimnazije na Polianah
29608-23
Opremljeno sobo
lepo s posebnim vhodom oddam 1. decembra. Bolgarska ul. 17. desno, vi-sokopritličie.
29646-23
INSER1RAJ V „ JUTRU"!
BRECPLAČEN POUK V ISRAN7UI oo
NA RMONIK t
OO
7AHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIF
ME!h'EL4IER0LD it
Be»e<la 1 Dm, davek S Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Da.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, na Mirju, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen ln boljši gospod«.	29459 23a
Sobo v centru
v novi hiši, separirano. boljše opremljeno, s souporabo kopalnice, Išče mlajši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pca »Stalen«.	29383 23a
Iščem sobo
v centru ali bližini s centralno kurjavo in uporabo klavirja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Žiro »Toplo«.	29648-233
Rdzna ;
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na'manjši znesek 17 Din.
Hotel
»Zlata Krona«
Zagreb. Gajeva ul. 12. v centru mesta, povsem preurejen, s tekočo, hladno in toplo vodo; sobe z eno posteljo od din 24 do 40. z 2 posteljama od din 50 do 80.
29447-37
Sveže najfinejše norveško
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
iFrillkaf
j ugodnega nakupa j trenškotov, hubertusov, obleke, perila itd
Presker
iSv. Petra cesta 143
DtaŽbe
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dim. Najmanjši znesek 17 Din.
Pri sodišču
v Mokronogu
bo dn-e 2. decembra 1987. v sobi št. 2 ob 8. uri dtcpoldne dražba hiše št. 87. v Mokronogu in raznih parcel. ki spadajo k tej novi hiši z vpelja.no gostilno, trgovino in sodovičamo. De4 kupnine za hišo ali za posamezne parcele se bo lahko pod ugodnimi pogoja krediitiral. Natančnejše informacij« daje Mestna hranilnica v Novem mestu.	39454-32
Svarilo
Svarim vsakogar, ki bi razširjal klevete z dne 4. oktobra t. 1. glede moje osebe, ker bom v obratnem slučaju brez izjeme proti vsakemu takšnemu dejanju sod-nijsko postopal. Binny Breclan. Preval je, Koroško, dravska banovina.	29355 31
Opozorilo
Martin Janželj. posest nlk iz Kota. hišna štev. 9 pri Igu izjavljam, da sem samo jaz upravičen prodajati premičnine in nepremičnine, ker sem samo jaz lastnik tega posestva in kdor od koga drugega, kakor od mene kupi, bo sodnij-sko kaznovan in ponovni plačnik. — Martin Janželj.
29566-31
Zgradarine
napovedi, davčne zadeve, pritožbe: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Kolodvorska 41
- --------29OT3--3I
ŠK
ki trpite za seksualno neurastenijo,
impotenco
oslabelo funkcijo spolnih žlez itd. poskusite

ŠIVANE ODEJE iPUHNATE ODEJE \ BLAZINE PERNICE
WEKA
MARIBOR, Aleksandrova 15
1100 tablet Din 220 50 tablet Din 110 Dobi se v lekarnah.
LEKARNA
]Mr. Rozman
j Beograd, Terazije 5
Ogl. reg. S. br. 38 1934
Vs«ka	2 Din;
davek 5 Din za dajanj« iavek 3 Din. za dajanje znesek 20 Din.
Breda
Četrtek popoldne.
29491-2-1
krojaške odrezke stari papir, tekstilne odpadke ovčjo volno govejo d a ko (aravco), — kupi vsa ko množino ARBEITER. Maribor Diavska ul 15

Vsaka beseda 2 Lhn; davek 3 Din. za dajanje naslova 5 Din; najmanjši znesek 20 D;n.
Mlada gospodična
Inteligentna, simpatična želi znanja s starejšim boljšim gospodom s sigurno eksistenco. — Ne i anonimne ponudbe pod j »Zimsko veselje« na ogl. i odd. Jutra.
29396-25
Gospodično trgovko
podj :<tno z morebitno gotovino poroči trgovec s svojo vilo. Resne dopise na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca«.
28851 25
Vdovec
' inteligenten značajen 513 let star z lepim podjetjem in 41X1.000 gotovine, išče tem potom zaradi pomanjkanja znanja dobrosrčno in čedno gospodično ali vdiovo brez otrok 3 kapitalom ali posestvom zaradi takojšnje že-j nitve. Resne ponudbe na ogl i oddel. Jutra pod šifro »Slučajna STcča*.
39480-35
Gospodična
221etna. resna, bolje rod blne. hčerka hišnega po sestnika, želi poročiti častnika ali kaj slične-i ga. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Do 40 let«.
29630-25
Zdravnik
1 z dobro privat. prakso i v Mariboru se želi primerno poročiti. Ponud-: be s točnimi osebnimi ' podatki in s fotografl-1 Jo na ogl. odd. Jutra pod »Zima 38«.
29359-25
Industrijalec
(lnoeemec), samski. — star 40 let, dobro situ Iran, želi spoznati gospodično ali event. vdovo. ki ima smisel za napredek in družinsko srečo, zaradi ženltve. — Cen J. ponudbe, po možnosti s sliko, ki se pod diskrecijo vrn« na ogl. odd. Jutra pod »Ljubezen ln delo prinaša srečo«.
29573-25
Katera gospodična
ali mlada vdova, bi posodila lskpenemu mladeniču 3.000 din, zaradi ustanovitve eksistence, — ali pa takojšnja ženltev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjigovez«.
29296-25
Gospodična
simpatična, visoke postave, bogata želi spoznati zakadi pomanjka nja znanja, boljšega gospoda dri. uradnika od 33 do 38 let. Ponudbe s sliko na ogL odd. Jutra pod »Sigurna sre
29260 25
241eten fant
velik, lep s krasnim po
sestvotn, za 10 glav živine, vsa nova poslopja, na krasni prometni točki Dolenjske, poroči dekle ali vdovo do 30 let, s veseljem do kme ti je, s premoženjem — nad 50.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna 1913«»
29369-2::
Mesarji, gostilničarji, restavraterji in slaščičarji!
Pred nakupom hladilnih strojev se obrnite na tvrdko BEKA, d. z o. z., ki ima glavno zastopstvo prvovrstnih hladilnih strojev vseh vrst in velikosti do 15.000 kalorij tvrdke Maschinenfabrick Sttrth, Abteilung Kleinkaltemaschinen, Siirth, za vso kraljevino Jugoslavijo. Razpolagamo z lastno montersko organizacijo in z velikim skladiščem rezervnih delov. — Nakup hladilnih strojev znamke LINDE za mesarske, go-stilničarske, restavratorske, slaščičarske in druge potrebe pri nas ni riziko. Vsako popravilo se izvrši ta«oj po telefoničnem ali brzojavnem obvestilu. Zato je v Vašem interesu, da kupujete samo LINDE hladilne stroje pri tvrdki
BEKA d. z o. z. — LJUBLJANA, Gosposvetska 1-8.
Ali že mislite na
BOŽIČ
Na praktična darila, ker moje mizarske, tapetniške delavnice in šivilje zadnje dni pred božičem ne obvladajo vsega dela, ako se hoče isto dobro in solidno izvršiti.
„WEKA" — Maribor
Stanovanjske potrebščine.
iribor i
bščine. J
I
Parni kotli, lokomobile, Diesel, motorji na vpojni plin, avtoklave, želez. sodi.
Stroji za obdelavo lesa, bencinske sesalke.
Stroji in aparati vseh vrst.
DAKMA-LEONHARDT & CO., Berlin-Chbg. 2,
(Ktoitespondenca po motnosti v nemččiaL)
e oznani sal,v at čaj <oper zolene Kamne in bolezni žolčnega mehurja dobite pn glavnem zastopniku: lekarni pri Sv. ivanu, Zagreb. Kaptol. št. 17 Prospekte o zdravlje nju pošljemo zastonj.
Ogl. reg. a br. 2787C
Kurje perje
naravno, lepo blago
po Din 5 kg razpošilja po povzetju
VILJEM ABT, eksport — Maribor
Najmanjša količina 15 kg
Glavna zaloga
RADIOAPARATOV
INGELEN, BLAUPUNKT, SACHSEPhVERK I.T.D.
Najodličnejši aparati po nizkih cenah!
»TEHNIK" J. BANJA!
LJUBLJANA, Miklošičeva 20
f
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je danes preminul moj ljubljeni mož, oziroma oče in brat, gospod
JOSIP RAJŠTER
SLAŠČIČAR
v 50. letu svoje starosti.
Pogreb bo v ponedeljek ob 2. pop. iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 13. novembra 1937.
žalujoči: Lizika, roj. Steblovnik, soproga; Franko, stud. teh., Jelica, Jože, Vojko, otroci in ostali sorodniki
REKORD
r NIZKI CENI in KVALITETI je najnovejši
ORION 100
Petelektronski super, kratki, srednji ln dolgi vaL Specialni elektrodinamični zvočnik, močna in popolnoma točna reprodukcija (4 VVattaj.
RADIO r. z. z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 6. RADIOV AL — Ljubljana, Dalmatinova uL 13 JOSIP WIPPLINGER — Maribor, Jurčičeva 6.
Vsem, kateri potujejo
v Zagreb
priporočam
HOTEL MILINOV na Jelačičevem trgu
Cene sobam znižane. V hiši najmodernejša Velika kavarna. Prvovrstna restavracija s prvovrstno kuhinjo. — Menu din 16.— in Din 20.—. Priporoča se la.st.nik
JOŠKO PETAN
IZPOSOJAMO RADIJSKE APARATE.
„RADIO", r. z. z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva 7.
Sadna dražba
hiše, žage z inventarjem v
v Prevaljah
vL tt. Korotan d. d. Prevalje
se bo vršila dne 27. novembra t L ob 9. uri predpoldne pri okrajnem sodišču v Prevalju; soba št. 6. Izdražila se bo nova enonad-stropna hiša, stavbišče, č. št. 172-73, stav-bišče, žaga, skladišče č. št. 141/2 kat. občine Farna Vas, vlož. štev. 98. vse z inventarjem, lokomobilo, krožno žago in 1 velikim in enim manjšim jarmenikom itd. itd. Najnižji ponudek din 190.930.—. Pobližja pojasnila pri okr. sodišču, Prevalje, spis I 303/37-8.
J-OlfTa
Eleganca brez parfuma /e lato, kar telo brez duše. V asa lepot ajnilostna gospa, mora biti obkrožena s finim dihom znamenitega parfuma *Soir de ParišTo je pravi pariški parfum, poln tanj in ljubezni. Vzemite zvečer »Soir de Pari**, ki i Vas bo naredil ie bolj poželjene...
bourj6iS1
l
Naročniki , Jutra4 so zavarovani za 10.000 Din.
1
HERSAN ČAJ
DELUJE
dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvic. Pomaga pri arteriosklerozi ln hemoroidih.
OLAJŠUJE
muke in boli pri revmatizmu In bolečinah v kosteh.
UBLA2UJE
obolenja pri mesečnem perilu ln meni.
ODSTRANJUJE
motnje debelitve ln vas dela vitke.
Dobiva se v vseh lekarnah.
i. S. br. 19.8301933
VSAKI ČETRTEK
'Jt ekspresni promet
HAMBURG NEW YORK
' ;	"-preko ^ ■
Southamptona in Cherbourga
j. '-..	s parniki
: "HAMBURG" / "N EW YORK" • "DEUTSCHLAND'V "HANSA"
Tovarniško skladišče orig. angleških
S JDI F^kumulatorjev
za vse avtomobile In motocikle.
Bogato sortirano skladišče avto-delov in pribora
TOVARNIŠKE CENE
s popustom!
Zahtevajte kataloge!
»A V T O I M P O R T«
ZAGREB, Martičeva 11 — Telefon 31-62
lt[ VED PtE 5AV0STIDIOIMUftt ntflK&KRILIIVAl
TISOCl Ift TISOCl S£ nJtl ZAHVALI U JEJO.TO DOKABI
Jflfl MMOGE ZAHVALE;PMITE ft tME.MORAHA*
nmm koziutika - split-
k or. 17274/87
Vse strojne dele
sirove in obdelane
iz sive in temper litine
dobavlja v najboljši kvaliteti In v najkrajšem času po zmernih cenah
LIVARNA TITAN KAMNIK
#
Umrl je naš dobri brat, svak ln stric, gospod
Josip ANDRE!
tajnik sodišča OUZD in rez. kapetan L ki.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. t. m., ob 11. uri dopoldne iz mrtvaške veže Zavetišča Sv. Jožefa Vidovdanska c., do mitnice na Dolenjski cesti, odkoder se prepelje v Novo mesto, kjer se bo vršil pokop istega dne ob pol 5. uri popoldne na tamošnje pokopališče.
LJUBLJANA—NOVOMESTO, dne 13. novembra 1937.
ANDRES — RAJUK
.iimHmmttitTtimmniirninmmfinmnimfnmitninfnRm
Potovanja za okrevanje, zabavna in študijska potovanja
V AMERIKO
ceno od din. 9.460.- vključno Šestdnevno bivanje v New Yorku s zanimivim programom.
Dobro se potuje z ladjami
HAMBURG-AMERIKA LINIE
Hamburg-Amerika Llnle Beograd, Knežev Spomenik 5.
Podzastopstvo Ljubljana Vladimir Pinfar, Pražakova 13 Telefon 27-18, 23-67.
Da se upoznate s sodobnim delom v pisarni
Kdor se želi upoznati s sodobnim delom v pisarni, naj se obrne na tvrdko HERO, Beograd, Poenkareova 24. Ta tvrdka,
iiiiiiimiiiimimiiraiiimimimimiiNiimiiiHiiiiiiiiiiiii
edina v svoji stroki, Vam nudi bogato Ilustriran katalog o potrebah sodobne pisarne in ga na željo pošlje vsem interesentom.
Preproge
razne vrste kupite najceneje pri
SEVER - Marijin trg 2
Otvotta Km«
Mjikovajftib modelov	motorji, trtcmjj	pogresljM
PO zelo nizki ceni! Ceniki fr&nkol
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka eesta 4.
Podružnica: Maribor, Aleksandrova c«Bta 26.
ZASTOPNIK TVORNIC v Beogradu
mlajši, dobro vpeljan v vseh strokah, z dobrimi zvezami, IšCE zastopstvo tekstilne, kemične, usnjarske, steklarske, kovinske in druge industrije za Beograd in Srbijo. Zastopa firme na vseh licitacijah v Beogradu in drugih mestih.
Prvorazredne reference.
Ponudbe na Propaganda a. d. predje Jug. Rndolf Mosse a. d., Beograd, poštni pret. 409 pod »BL 834«.
Gostilno PRI KMETU
na Gosposvetski cesti smo temeljito
preuredili.
Morske ribe
imamo vsak dan sveže ln jih serviramo pripravljene po kuharju Specialistu, ki ima desetletno prakso na parobroflih.
Vampi
pripravljeni na tržaški način, ter Izboren
golaž
vsak dan dvakrat svež.
Pečenice in krvavice
delamo vsako soboto doma ln so
edinstvene.
Divjačino
serviramo vsak četrtek.
Rakalar in riba v brodetu
so špecialitete našega kuharja in jih serviramo vsak petek. — Abonentl dobijo izborno hrano v obilni meri za 13 din dnevno.	K a j f e ž d. z o. z.
ZAHTE\ttJTE SftSPtAČNI CENIK
Razglas glavne uprave
lnženjersklli zb©mic
V smislu t. 1. § 122 zakona o pooblaščenih inženjerjlh, ki je stopil v veljavo dne 13. oktobra 1937, razglaša Glavna uprava inženjerskih zbornic:
1)	vsi pooblaščeni inženjerji, ki svojih pooblaščen j niso dobili preko inženjersldh zbornic, morajo v smislu § 123 zakona o pooblaščenih inženjerjih v roku 3 mesecev od dne, ko je stopil zakon v veljavo, svoja pooblaščenja predložiti pristojni inženjer-ski zbornici v registracijo, sicer se bodo njihova pooblaščenja smatrala za neveljavna.
2)	vsi inženjerji, ki izvršujejo privatno inženjersko prakso, bodisi samostojno ali kot poslovodje v smislu § 17 obrtnega zakona, ali pa kot tehnični upravitelji v smislu t. 3. § 16 zakona o pooblaščenih inženjerjih, so dolžni dobiti pooblaščenje v roku treh mesecev, oziroma morajo v smislu § 123 svoja pooblaščenja registrirati in vpisati se pri pristojni inženjerski zbornici.
3)	vsi inženjerji-profesor ji, docenti in asistenti univerz kakor tudi profesor^ drugih tehničnih šol, ki izvršujejo privatno inženjersko prakso po t. 1 in 2 § 16 zakona o pooblaščenih inženjerjih, so v smislu § 5 dolžni dobiti v roku treh mesecev pooblaščenje, oziroma morajo v smislu § 123 svoja pooblaščenja registrirati in vpisati se pri pristojni inženjerski zbornici.
4)	vsi inženjerji — tuji državljani, ki opravljajo dela lz izključno pooblaščenim inženjerjem pridržanega delokroga po § 16 zakona o pooblaščenih inženjerjih, in to bodisi samostojno ali kot poslovodje ali kot tehnični upravitelji, so v smislu 2. in 3. odst. § 18 zakona o pooblaščenih inženjerjih dolžni preko pristojne inženjer-ske zbornice dobiti odobritev od za njih stroko pristojnega ministrstva.
Vsi drugi inženjerji — tuji državljani, ki so zaposleni v tehnični službi izven pooblaščenim inženjerjem pridržanega delokroga, so dolžni priglasiti se preko pristojne inženjerske zbornice ministrstvu za gradbe v evidenco, ker jim bo sicer odvzeta pravica do zaposlitve v kraljevini Jugoslaviji.
5)	geodeti, ki so dobili od ministrstva za finance poblaščenja po uredbi 1100/1932 ln so pooblaščeni tudi za izvrševanje komasacij, morajo svoja pooblaščenja registrirati in vpisati se pri pristojni inženjerski zbornici. Geodeti, ki so absolvirali geodetski tečaj na visokih šolah, morejo preko pristojne inženjerske zbornice dobiti pooblaščenje za izvrševanje privatne inženjerske prakse v geodetski stroki s pravico do izvrševanja komasacij.
6)	inženjerji, katerih pooblaščenja niso veljavna za ozemlje vse kraljevine, morajo v smislu § 123 zakona o pooblaščenih inženjerjih svoja pooblaščenja prilagoditi predpisom zakona ter se morajo zaradi tega obrniti do pristojnih inženjerskih zbornic.
7)	vsi inženjerji v privatnih službah na neodgovornih mestih, Id še nimajo pogojev za pridobitev pooblaščenja po § 3 zakona o pooblaščenih inženjerjih, so dolžni v smislu § 14 priglasiti se pristojni inženjerski zbornici, da jih vpiše kot pripravnike za pooblaščene inženjerje. Ako se v roku treh mesecev ne bi prijavili, se jim ne bo priznavala praksa, ki je potrebna za pridobitev pooblaščenja.
Iz Glavne uprave inženjerskih zbornic v Beogradu, št. 463, z dne 10. novembra
1937
LJURLJANSKA INŽENJERSKA ZBORNICA
Dne 12. t. m. mi je umrl brat
Rudolf Hrehorič
bančni uradnik v Zagrebu
v 56. letu svoje starosti.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 15. t. m., ob 15. uri Iz hiše žalosti v Zagrebu, Petrinjska ulica 48.
LJUBLJANA—METLIKA—ZAGREB Žalujoči FRAN HREHORIČ, veletrgovec, Ljubljana
•'4'•«>.>?•.
- -v	'.■ ■ ■ *vJr * >	-V •i.-'
rlnvec&ahunc JUGOGRAFIKA-sv.petranasip23
UGODNA PRILIKA
ZA INDUSTRIJO ALI VELEOBRT
se proda (ali zamenja) dvonadstropna nova solidna zgradba v surovem stanju, pod streho,
zazidano v pritličju 32x19 m2, v nadstropjih 32x12.5 m2 čela površina 5302 m2, eventuelno tudi sosedna zemljišča in vila, v večjem kraju z industrijskim delavstvom blizu Ljubljane, ob okrajni cesti in vodi, železnica električni tok, vodovod, cena Din 320.000 (eventuelno s hipoteko Din 200.000). — Ponudbe na ogl. odd. >Jutra« pod šifro
»Blizu Ljubljane«.
ZAHVALA
Za premnoge izraze globokega sočutja ob izgubi, ki nas je tako nepričakovano zadela s smrtjo našega ljubljenega, dobrega soproga in očka, gospoda
MILANA KRAVANJA
TRGOVCA IN POSESTNIKA
se prisrčno zahvaljujemo.
Posebna zahvala čč. duhovščini, ter vsem prijateljem in znancem, ki ste se poklonili spominu dragega pokojnika, ga obsuli z venci in cvetjem in ga spremili na njegovi zadnji poti.
CERKNICA, 12. novembra 1937.
Žalujoči: ŽENKA, soproga; MILOŠ in BORIS, sinova
■A"" ■ < .S'.™*?-, v - v- V',--'.	h. v,., v. .:•;•• .■.	■ .'.\v\\ >: 'r ' ,. :	rJ'.- *		
					

ZAHVALA
Ob priliki težke izgube naše ljubljene žene, mamice, hčerke, sestre, jospe
HOSTNIK
roj. Zadravec
izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti. CELJE, dne 12. novembra 1937.
Žalujoči rodbini: HOSTNTK-ZADRAVEC
		t.'-.! - i,- "\f\*t	
			/viV«;!"-;V '
;*. v" '•*■ i.			
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar.
Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran.
Vsi v Ljubljani.