Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libcrta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
LIST
Posamezna št. 30 lir.—
NAROČNINA tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250 — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - pol letna lir 1100 - letna lir 2200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 297
TRST, ČETRTEK 7. APRILA 1960, GORICA
LET. IX.
OBSODBA IN POZIV VARNOSTNEGA SVETA
ZGODOVINSKEGA RAZVOJU IVI MOGOČE ZAUSTAVITI
Zatiranje črncev obsoja sam britanski ministrski predsednik Mac-millan - Kolonialno gospostvo in evropske narodne manjšine
Varnostni svet Združenih narodov je prejšnji petek pozval vlado Južnoafriške zveze, naj »zaradi koristi svetovnega miru onusti politiko plemenskega razločevanja« in naj ukrene, kar je potrebno, da »se na osnovi enakopravnosti doseže sporazum med tamkajšnjimi plemeni«. Poziv so odobrile vse države - članice Varnostnega sveta razen Francije in Anglije, ki sta se glasovanja vzdržali.
S	tem je najpomembnejša mednarodna politična organizacija odločno obsodila ne samo krvave dogodke, pri katerih je po krivdi južnoafriške vlade v zadnjem času zgubilo življenje na stotine temnopoltih prebivalcev, marveč ožigosala tudi vse tiste nečloveške ukrepe, s katerimi skušajo potomci nekdanjih nizozemskih in angleških kolonistov ohraniti neomejeno politično in gospodarsko oblast nad približno štirikrat večjim številom temnopoltega domačega prebivalstva.
POSLEDNJI TRDNJAVI BELCEV
Kdor hoče pravilno razumeti ozadje današnjih hudih neredov v Južni Afriki, mora nujno upoštevati zgodovinsko važne dogodke, ki so v zadnjih 15 letih že docela spremenili politični in deloma socialni ustroj ogromne črne celine. Medtem ko so ob koncu druge svetovne vojne obstajale v Afriki le tri neodvisne države — Južnoafriška zveza, Egipt in Liberija — je v ma-
lo	več ko enem desetletju kar osem novih držav doseglo neodvisnost. Kolonialnega gospostva so se najprej osvobodile arabske države in zatem se je gibanje za državno neodvisnost z naravnost neverjetno naglico razširilo na vso ostalo celino in ne more biti dvoma, da ni daleč dan, ko bodo vsi afriški narodi povsem neodvisni ter imeli važen vpliv na svetovna dogajanja.
Samostojne so že postale naslednje države: Sudan, Maroko, Libija, Tunizija, Gha-na in Gvineja. Tem državam se bodo letos pridružile še Kamerun, francoski Togo, Somalija in britanska Nigerija, prihodnje leto pa Mali, Madagaskar-in belgijski Kongo. Od nekdanjega mogočnega britanskega in francoskega kolonialnega imperija v Afriki bosta torej belcem dejansko ostali le dve poslednji trdnjavi: Južnoafriška zveza in Alžirija.
NEZADRŽNO ZGODOVINSKO GIBANJE
V	deželah, kjer belci niso kvodekako številni, postaja domače črnsko prebivalstvo politično samostojno brez velikega odpora.
Povsem drugačne so pa razmere v Južnoafriški zvezi in Alžiriji, kjer tvorijo belci večji odstotek prebivalstva in se poleg tega nikakor nočejo sprijazniti z mislijo, da ne bodo mogli s črnci večno ravnati kot z brezpravno rajo, temveč jim bodo morali prej ali slej dovoliti, da na svoji zemlji postanejo njim povsem enakopravni.
Medtem ko je gospostvo belcev v Alžiriji zaradi čedalje odločnejšega oboroženega odpora domačega prebivalstva že znatno omajano, ima evropska manjšina v Južnoafriški zvezi danes še tolikšno moč, da lahko odbija zahteve črncev in z orožjem zatira njih upore. Nemogoče pa je, da bo 2 milijona in pol belcev še dolgo držalo v suženjstvu nad 10 milijonov temnopoltih prebivalcev, se pravi jim večno zanikalo pravice, ki so jih že dobili njihovi rojaki po vsej ogromni celini. Prebujanje narodne in državne zavesti tvori namreč neločljivi del zgodovinskega razvoja, ki ga nobena sila ne more več zadržati.
UZAKONJENO IZKORIŠČANJE
V	strahu pred vedno močnejšim prebujanjem črnskega prebivalstva je južnoafriška vlada izdala zakon o tako imenovani »plemenski ločitvi« (apartheid), kar pomeni, da morajo temnopolti državljani bivati na posebnih ozemljih popolnoma ločeni od belcev. Ti kraji tvorijo pa samo 9,6 odstotka celotnega državnega ozemlja, čeprav je
v državi domače prebivalstvo v ogromni večini (okrog 80 odstotkov). Ker na teh ozemljih ni sredstev za življenje, mora temnopolto prebivalstvo nujno iti na delo v mesta ali na polja, kjer neovirano gospodujejo belci. Toda da bi kolonisti bolje obvladovali črnce, so izdali predpis, po katerem mora vsak črnec, če se hoče premikati izven določenega ozemlja, imeti posebno prepustnico.
Kogar policija dobi brez prepustnice, ga sme kaznovati s 6 meseci zapora ali mu tudi naprtiti kako telesno kazen. Zakon o prepustnicah je poleg tega silno zamotan; saj je treba imeti za potovanje v avtobusih eno dovoljenje, za kroženje po določenih delih mesta drugo itd. Dogaja se zato, da večina črncev, ki je nepismena, sploh ne ve, katero dovoljenje mora imeti ob določeni potrebi pri sebi in je tako rekoč prepuščena na milost in nemilost policiji.
Računajo, da se letno pregreši zoper zakon o prepustnicah okrog en milijon oseb ali približno 10 odstotkov vsega črnskega prebivalstva. Najbolj sramotno pa je, da imajo od tega belci velike gmotne koristi. Črnca, katerega zasačijo brez dovoljenja, namreč povabijo, da namesto v zapor gre
6	mesecev brezplačno delat na polje, tako da imajo veleposestniki s pomočjo ene naj-sramotnejših oblik socialnega zatiranja mnogo delovne sile pravzaprav zastonj na razpolago.
»Plemenska ločitev - huda napaka«
Glede na tako nečloveške razmere, ki vladajo v Južni Afriki, ni nič čudnega, če se črnsko perebivalstvo čedalje odločneje upira dosedanjim gospodarjem, kateri bodisi iz strahu ali iz zavesti krivde niso več sposobni drugače zavračati zahtev temnopoltih, kot s pomočjo pušk, oklopnih vozil in celo reakcijskih letal.
Toda pokol, katerega so 21. marca izvršile južnoafriške oborožene edinice nad neoboroženimi domačini, je imel za posledico, da je postal na tamkajšnji položaj pozoren ves omikani svet ter pobornike polili ke plemenskega sovraštva odločno obsodil, tako da so ostali moralno osamljeni.
Nadvse značilno je tudi, da južnoafriški vladi nasprotuje celo angleški ministrski predsednik Macmillan, ki je izjavil, da je zakon o plemenski ločitvi »huda napaka«. To politiko obsojajo seveda tudi zastopniki krščanskih cerkva v Južnoafriški zve
zi, tako katoličani, ki pa jih le 120 tisoč in ne morejo zato imeti velikega vpliva na politično življenje. Odločen nasprotnik je zlasti anglikanski nadškof v Johannesburgu Ambrose Reeves, kateri iz protesta proti vladi namerava zapustiti deželo in sc vrniti v Anglijo.
Zdi se, da so se voditelji belcev pričeli v zadnjih dneh zavedati, kako nobena država na svetu ne podpira več njihove politike, kar jih hudo vznemirja. Njihov najvplivnejši list je namreč po pozivu Varnostnega sveta napisal: »Zdaj lahko jasno ugotovimo, da so sovražniki Južne Afrike dosegli vsaj enega izmed svojih ciljev; osamili so nas. Celo naši najboljši prijatelji (iz Anglije in Avstralije) so nam obrnili hrbet«. In osamljenost je najhujša kazen, ki jih je za sedaj lahko zadela.
(Nadaljevanje na 2. strani)
RADIO TRST A
Nedelja, 10. aprila, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika sedmih dni v Trstu; 15.40 Vokalni oktet »Planika«;
16.00 Respighi: Brazilski vtisi; 17.00 Mihael Kohl-haas; Po povesti Heinricha von Kleista za radio priredil Janko Gotias. Igrajo člani RO; 18.00 Slavni pianisti; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Sv. Janez od Križa« (Vinko Beličič); 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Josip Stolcer-Slavenski: Lirični kvartet, op. 11.
Ponedeljek, 11. aprila, ob: 18.00 Oddaja za naj' mlajše: »Zlata vrtnica«, mladinska zgodba (Franjo Kumer). Igrajo člani RO, nato Jugoslovanska folklorna glasba; 19.00 Sola in vzgoja — Svetko Skok: »Važnost znanja jezikov v preteklosti in v sedanjosti«; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Donizetti: »Polko-va hči«, opera v dveh dej. Orkester in zbor RAI-TV iz Milana vodi Mario Rossi. Približno ob 21.40: Mala literarna oddaja; 23.00 Kvartet Dave Brubeck.
Torek, 12. aprila, ob: 18.00 Radijska univerza — Janko Košir: Osnove sodobnega kmetijstva — »Seme in plemenitev rastlin«; 18.45 Vokalni kvintet »Niko Štritof«; 19.00 Postno predavanje — msgr. Rudolf Klinec: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta«; 21.00 Ilustrirano predavanje — Mirko Javornik: Tuje. jadro na obzorju — Ana Bonny, piratska nevesta; 22.00 Umetnost in življenje — Edvard Traven: »Oberammergau v predsezoni«;
Sreda, 13. aprila, ob: 13.30 Iz glasbenih festivalov; 18.00 Bližnja in daljna smučišča — Rafko Dolhar: »Pomladne sape«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 21.00 »Kri na snegu«, igra v treh dej. (Gastone Tanči - Franc Jeza). Igrajo člani RO.
četrtek, 14. aprila, ob: 18.00 Radijska univerza
— Franc Orožen: Življenje Babiloncev in Asircev
— Osmi Sargonov vojni pohod; 18.25 Črnske duhovne pesmi; 19.00 Sirimo obzorja — Saša Rudolf: Odkrili smo prvine — Lavoisierjeva tehtnica; 21.00 Obletnica tedna — Josip Nabergoj: »Spomin na potres v Ljubljani pred 65 leti«. Približno ob 22.00 uri: Iz sodobne, književnosti — Martin Jevnikar: »Prva knjiga izbranih del Franca Sal. Finžgarja«.
Petek, 15. aprila, ob: 17.35 Koncert harfistke Pavle - Petrič - Uršičeve — Ciglič: Adagio amoroso; Ramovš: Adagio non troppo; Srebotnjak; Trije pre^ ludiji; Petrič: Preludij in scherzino; 18.00 Radijska univerza — Miran Pavlin: Kemija razkriva zlorabe živil — »Nepošteni posli z začimbami in dišavami«; 18.10 Mozart: Reguiem v d-molu K. 626 za soliste, zbor in orkester; 19.10 Postno predavanje — Stanko Janežič: »Veliki petek naše duhovne Matere«; 20.30 Ivan Mrak: »Proces«, velikonočni misterij v treh delih, igrajo člani RO; 21.45 Bach: Pasijon po sv. Mateju, I. del — Solisti in zbor Dreikonigskir-che iz Frankfurta ter orkester Collegium Musicitin vodi Kurt Thomas.
Sobota, 16. aprila, ob: 11.30 Motiv pasijona v slovenskem srednjeveškem slikarstvu; 14.45 Bach: Pasijon po sv. Mateju, II. del; 18.00 Pisani balončki
— radijski tednik za najmlajše; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 21.00 »Starček Abi«, velikonočna legenda (Elena Bono - Mirko Javornik). Igrajo člani RO; 21.50 Cherubini: Reguiem v c-molu.
TEDENSKI KOLEDARČEK
10. aprila, nedelja: Oljčna nedelja, Marko
11. aprila, ponedeljek: Filip, Leon
12. aprila, torek: Lazar, Savica
13. aprila, sreda: Ida
14. aprila, četrtek: Veliki četrtek, Valeiija
15. aprila, petek: Veliki petek, Helena
16. aprila, sobota: Velika sobota, Boža
— • —
NOVI GLAVNI UREDNIK
Te dni je odstopil ravnatelj vatikanskega dnevnika Osservatore Romano grof Dalla Torre in na njegovo mesto je papež imenoval demokrif-tjanskega poslanca in dosedanjega ravnatelja lista L’Avvenire d’Italia iz Bologne Raimonda Manzinija.
Grof Dalla Torre pod pokojnim Pijem XII. ni užival več takega vpliva kot pod Pijem XI. in Benedediktom XV. Njegov naslednik Manzini je osebni znanec in bivši tajnik Janeza XXIII. in bo zato boljši plas-nik nazorov vrhovnega poglavarja Cerkve.
Zgodovinskega razvoja ni mogoče zaustaviti
(Nadaljevanje s 1. strani)
Koristen nauk za naše kraje
Marsikomu se bo na prvi pogled zdelo morda smešno, da hočemo iz razmer v Afriki dobiti kak koristen nauk tudi za nas, ko vendar živimo v kulturni in krščanski Evropi. Prav resno pa postane, če se spomnimo, kako se je še pred 20 leti skoraj vsa Evropa tresla pred Hitlerjem in Mussolinijem, ki sta bila prav tako besna nacionalista, kot današnji državniki v Južnoafriški zvezi, čeprav sta pripadala narodoma, katera sta že zdavnaj sprejela krščanski nauk o enakopravnosti vseh ljudi ne glede na pleme, jezik narodnost, socialni položaj itd.
Na ta človeka opozarjamo tudi zato, ker sta prizadela našemu narodu na Primorskem in Koroškem toliko moralno, politično in gospodarsko škodo, da je ni več mogoče poravnati niti ne pozabiti. Nanju se nadalje spominjamo zato, ker njuni nauki kot imamo priliko videti prav v naših krajih, niso šli povsem v pozabo, temveč še
vedno prevevajo miselnost tudi marsikoga tistih, ki danes odločajo o naši usodi, obenem pa dogodke v Afriki obsojajo.
Zamejski Slovenci smo namreč manjšina, ki se mora dan za dnem boriti za obstanek na rodni zemlji, ki mora krčevito braniti pravico do uporabe lastnega jezika, pravico do lastnega doma in lastne zemlje. Kadar pa vse to zahtevamo, nas predstavniki vladajočih narodov imenujejo prevratnike in malo manjka, da nas ne proglase za izdajalce države. V tem, da nam predstavniki gospodujočih narodov branijo, da bi na lastni zemlji postali dejansko enakopravni tujim priseljencem, so po našem tukajšnje razmere podobne tistim v Južni Afriki.
Toda zahteva po enakopravnosti ni danes utemeljena samo v naravnem in božjem pravu, temveč jo, kot potrjuje poziv Var-j nostnega sveta Južnoafriški zvezi, že priz-( nava ves svet, kar nam je najbolj čvrsto poroštvo, da bo naša sveta stvar prej ali j slej prav gotovo zmagala.
Drago Legiša
Kikita Hroščev seje vrnil domov
Po 12-dnevnem bivanju v Franciji se je Nikita Hruščev vrnil z ženo in otroki v Moskvo. Pred odhodom so zastopniki obeh držav podpisali nekaj pogodb, ki se na zunaj ne zde zelo važne: dogovore o kulturni izmenjavi, o znanstvenem sodelovanju in o povečanih trgovinskih odnosih med dvema deželama. Ker se Hruščevu ni posrečilo doseči nekaj politično pomembnejšega, menijo razni opazovalci, da se je vrnil domov praznih rok.
Zdi se pa, da tako mišljenje ni upravičeno. Za mnoge ljudi že zaradi tega ne, ker se je Hruščev poslavljal od Pariza žareč od veselja, kar mora imeti svoje vzroke. Kaj sta Hruščev in De Gaulle zadnje dneve v samoti gradu Rombouillet na štiri oči govorila, javnost ne ve, kajti to je uradna tajnost. Razen tega je nadvse značilno, da je Hruščev imel ves čas obiska številne govore, medtem, ko je general De Gaulle skoro stalno molčal.
Kdo je imel največ koristi
Toda vsak politično zrel človek mora kljub temu ugotoviti, da je od obiska sovjetskega državnika imel De Gaulle izredne koristi. Njegov ugled doma in v inozemstvu je silno zrastel. Hruščev je ravnal z njim kot s predstavnikom enakopravne velesile in mu gotovo obljubil pomoč, da ga bodo kot takega priznali zlasti na atomskem področju tudi Amerikanci in Angleži, česar doslej niso storili.
Obenem si je De Gaulle dovolil razstreliti v Sahari drugo francosko jedrsko bombo ravno med bivanjem ruskega gosta v Parizu, čeprav je vedel, da Hruščev razstrelitvi nasprotuje. S tem je De Gaulle hotel dokazati, da je popolnoma neodvisen ter da se v nekaterih za svoj narod važnih stvareh prav nič ne more ozirati na nasprotujoče mišljenje tujih velesil. Tsto samostojnost kot na atomskem po-Hrr čni ie De Gaulle izpričal tudi v vpraša-nin Alžirije. Hruščev si ni upal javno ugovarjati generalovi alžirski politiki.
Proti kanclerju Adenauerju
Iz tega pa ne sledi, da ni Hruščev ničesar dosegel za svojo državo. Nekdanje pogodbe o prijateljstvu med Francijo in Rusijo sicer ni mogel obnoviti, kakor bi najraje storil, saj je sam vedel, da je to danes neizvedljivo, ker je Francija medtem' temeljito spremenila svojo zunanjo politiko. Sprijaznila se je z Nemčijo in na tesnem zavezništvu z Adenauerjem gradi svojo politiko v Evropi.
S številnimi govori, ki jih je imel, je pa Hruščevu uspelo izzvati v francoskem ljudstvu težak dvom, ali je ta politika pravilna. Razlagal je, kako so Nemci v zadnjih svetovnih vojnah napadli Francijo, da bi jo uničili, medtem ko so se Rusi v najtežjih dneh borili kot zavezniki vedno na strani Francozov. Nemci so po naravi napadalni militaristi, katerim ni mogoče zaupati. Tako je Hruščev govoril pred spomeniki padlih in ogromna večina ljudstva mu je v srcu pritrjevala. Preveč ljudi je namreč v Franciji, katerim so Nemci ubili sinove, brate in očete.
Priprava za vrhunski sestanek
Hruščev se je Adenauerju res temeljito maščeval za vse njegove protisovjetske govore in izjave. Obenem je obnovil v francoskih množicah stara čustva naklonjenosti do Rusov. Francozom je dal razumeti, da se jim ni treba bati osamljenosti, zakaj če bi jih zapadnjaki zapostavljali ali Nemci prevarili, se lahko zmerom naslonijo še na Ruse, ki Francozov niso nikdar v stiski zapustili.
Širokopotezno ravnanje Hruščeva je moralo uuodno vplivati tudi na De Gaulla, kar bo koristilo Hruščevu na vrhunskem sestanku, ki se prične v Parizu 16. maia. De Gaulle sc bo bržkone potrudil unošt«?-vati. kolikor ie le mogoče, tudi želje in predloge Rusov.
Hudo nasprotoi
Brž ko sc je v sosedni Avstriji raznesla vesi, da je Gronchi pooblastil Fernanda. Tambronija, naj sestavi novo vlado, se je v javnosti vzbudilo znatno negodovanje. Na zborovanju znane organizacije Berg Isel je
3.	aprila njen predsednik dr. Edvard Wid-moser nedaleč od Brcnnerja zahteval od dunajske vlade, naj brez odloga pretrže vsa diplomatska pogajanja z Rimom ter predloži južnotirolsko vprašanje Združenim narodom.
To naj vlada stori zavoljo tega, ker nima prav nobenega smisla zgubljati čas v razgovorih z vlado, kateri predseduje Tambroni. Ta je namreč 1. 1957, ko je bil notranji minister, ob otvoritvi velesejma v Bocnu spričo državnega poglavarja Gronchija in zastopnikov nemške manjšine izjavil, da juž-notlrolskega vprašanja sploh ni. Dr. Widmo-ser je označil ta govor za drzno izzivanje, ki ga ni mogoče pozabiti.
Izpodrivanje manjšin
Na Tambronija je VVidmoser uperil tudi očitek, da je pri isti priliki 1. 1957 zagovarjal potujčevanje manjšinske zemlje v Italiji, sklicujoč se pri tem kar na predpise ustave. Po njih, je rekel Tambroni v Bocnu, je vsakemu državljanu zajamčena »pravica, da si izbere svoje stalno bivališče, kjer misli, da mu koristi, in te pravice ni mogoče omejiti v nobenem delu državnega ozemlja.«
Umetno in načrtno priseljevanje tujcev, za katero se trošijo milijarde, da bi se čim-prej preplavila in poitalijančila rodna zemlja narodnih manjšin v republiki, je torej, po mnenju katoliškega državnika Tambronija povsem moralna in zakonita stvar, pro-
Šole naraščajo
Vprašanje celokupnega šolstva v Italiji postaja vedne bolj pereče. Na posebnem sestanku v Milanu, ki so se ga pred kratkim udeležili številni šolski strokovnjaki, so ugotovili, da je tieba nujnih ukrepov . e samo zaiadi pedagoških in učnih problemov, ampak tudi zaradi neprestanega številčnega naraščanja. V zadnjih dvajsetih letih se je namreč število šolarjev, dijakov in profesorjev kar potrojilo. Od leta 1937 do lani se je število dijakov na srednjih šolah zvišalo od 818.000 na 2,069.000 Število profesorjev pa od 34 tisoč na sto tisoč.
Na sestanku so tudi predlagali, naj bi se naslov doktorja podelil samo tistim, Ki o-pravijo po dokončanih vseučiliških študijah dosedanje izpite in se potem posvetijo znanstvenemu delu.
Večina strokovnjakov se je izrazila tudi proti dosedanji smeri prestroge ločitve med humanistično izobrazbo in golo specializacijo. Humanistični študij naj bi zajel v svoje obzorje tudi poznanje modernih tehničnih pridobitev, prav tako pa naj tudi specializiran tehnični znanstvenik pozna nova zgodovinska in splošno kulturna dognanja.
S temi točkami pa še doleč ni izčrpano vse vprašanje, o katerem se toliko govori, a premalo stori.
ranje v Avstriji
ti kateri se tlačeni domačini nimajo pravice pritoževati.
V tem naziranju je seve Tambroni po vsem svetu razen v svoji državi osamljen. Nacionalistična strast je res nekaka bolezen, ki se je Italijani nikakor ne morejo osvoboditi. Pametni in socialno napredni možje, kot so Fanfani, Segni in Tambroni, postanejo, brž ko imajo opravka z nemškimi, slovenskimi in francoskimi narodnimi manjšinami, kar naenkrat kratkovidni in krivični ter se v bistvu ne razlikujejo od Mussolinija, ker zgube takoj smisel za demokracijo in moralo.
De Gaulle v Londonu
Takoj po odhodu Nikite Hruščeva z uradnega obiska v Franciji se je predsednik republike De Gaulle odpravil v Veliko Britanijo, kjer se nahaja že tretji dan. V Londonu so ga sprejeli s častmi, kakor gredo državnim poglavarjem, prestolnica je bila ponoči vsa v umetnih ognjih.
V razgovorih z ministrskim predsednikom Macmillanom sta obravnavala brez dvoma bližajoči se sestanek na najvišji ravni v Parizu, najbolj je pa Angleže gotovo zanimalo, kaj je hotel in dosegel Hruščev od De Gaul-la na zadnjem obisku.
Dan molitve
Čeprav ves svet obsoja nasilstva, ki so se zadnji čas zgodila v Južnoafriški zvezi, se njena vlada še zmerom ne more spametovati. Namesto da bi upoštevala obsodbo, izrečeno od Varnostnega sveta, je razpustila vse obstoječe politične stranke temnopoltih državljanov in dala streljati iznova na delav-ce-črnce. Ranjenih je bilo zadnje dni stotina ljudi in samo v mestu Turbanu najmanj 300 zaprtih.
Za prihodnjo nedeljo je več kakor 1300 protestantov proglasilo po vsej deželi dan molitve in pokore, da bi »prosili Boga odpuščanje« za težke dogodke, ki so se pripetili v preteklih dneh.
Jugoslovansko ladjedelništvo
V ponedeljek so v Pulju spustili v morje tovorno ladjo Zrcnjanin z nosilnostjo 12.690 ton. Dolga je nad 149 in široka okoli 18 m ter spada med trojico enakih parnikov, ki jih gradi ladjedelnica v Piranu. Tako si Slovenija počasi, a vztrajno ustvarja in razvija lastno trgovinsko mornarico.
Vse tesnejše sodelovanje z Italijo
Italijansko podjetje Tagliaferro iz Milana si je zagotovilo v Jugoslaviji dobavo dveh velikih električnih peči za družbo Dalmacijo, ki staneta okoli 800 milijonov lir in bosta proizvajali kalcijev karbit in silicijsko železo. Milanska družba je zmagala v ostri tekmi s slovitimi nemškimi in norveškimi podjetji, kar je zanjo velik uspeh. Obe napravi bo Italija dobavila jugoslovanski industriji približno v 10 oz. 14 mesecih.
Da postaja sodelovanje med sosednima deželama čedalje plodnejše, iz srca pozdravljamo. želimo samo, da bi od tega imela vsaj s časom vidne koristi tudi naša narodna manjšina.
Važen gost i/ Jugoslaviji
Predsednik republike Indonezije dr. Sukamo, ki se nahaja na dvomesečnem političnem potovanju po Aziji, Afriki, Evropi in/ Južni Ameriki, se je za nekaj dni ustavil tudi v Jugoslaviji, kjer je gost maršala Tita. Sukarnova soproga je prišla na Brione že nekaj dni prej k Titovi ženi Jovanki. Od tod je Sukarno s spremstvom nadaljeval pot v Postojno, si ogledal ondotno slovito jamo, zatem je obiskal Ljubljano, kjer ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo, in naposled dospel na prekrasni Bled.
Politični razgovori, ki so se začeli na Brionih, so se tu nadaljevali. Predstavniki obeh držav so razmotrivali mednarodni položaj in ugotovili, da imajo na nova vprašanja iste poglede. Odnosi med Jugoslavijo in Indonezijo so prisrčni in se tudi na gospodarskem področju čedalje tesneje razvijajo. To je za Jugoslavijo važno, ker šteje Indonezija okoli 80 milijonov duš in je izredno bogata dežela z veliko bodočnostjo.
Sukarno je izjavil, da se počuti med Jugoslovani tako prijetno kot »med pravimi prijatelji.«
Tambronijeva vlada
Fernando Tambroni je sestavil vlado, ki pa ni še dobila večine v parlamentu. Ko to pišemo ni še jasno, ali se bo Tambroniju posrečilo ostati na oblasti. Demokristjani, iz katerih edinih sestoji vlada, nimajo namreč večine v zbornici, druge stranke so pa Tambroniju nasprotne, samo novofašisti ali misovci in nekateri monarhisti so voljni Tambroniju pomagati in glasovati zanj.
Temu se pa odločno upirajo levičarski ■krogi v sami Kršč. demokraciji, ki se jim zdi sramotno, da bi katoliška vlada bila odvisna od — fašistov. Zato ni izključeno, da bo Tambroni odstopil, še preden začne vladati.
llbotfi {ur/
Italija je država polna nasprotij. Na severu ima pokrajine, ki so napredne kot Nemčija ali Francija, na jugu leže pa silno zanemarjeni kraji. Tako beremo v časopisju o hribovski vasi Villa Agricola blizu mesta Caserte, ki šteje 1300 prebivalcev, samih revnih pastirjev, ki morajo po vodo v 4 kilometre oddaljeni potok. Do najbližje vasi je 7 kilometrov. Od najstarejših časov ne uporabljajo denarja, marveč vlada v gospodarskem življenju zamenjava.
Brivec ostriže vaščana za eno kilo koruze, v baru stane čašica kave eno ali dve jajci. Škofje iz Caserte, nekdanji gospodarji teh krajev, so zaradi revščine ljudstva že pred 200 leti brisali vse davke, a za naselje tudi niso ničesar storili, šele pod fašizmom so jim obljubili pot čez hribe in klance.
Predlanskim se je v Villi Agricoli zglasil uradnik s prefekture, govoreč o potrebi šole, pokopališča in vodnjaka, a ko je o-menil davke, je bil ogenj v strehi. Izgnali so ga iz vasi. Napredovali so le toliko, da imajo župana in policaja, ki je obenem občinski tajnik, grobar, babica in poštar. Na mesec prejema 18 tisoč lir plače. Ko jim pokaže, kakšen je bankovec za 10 tisočakov, gledajo nanj Agricolani kot na bogataša.
(,1 'Ti 'tžitbltvtja
Nabrežina:
RESOLUCIJA PREDSEDNIŠTVU VLADE
Prejšnji petek se je na županstvu v Nabrežini zaključilo redno zasedanje občinskega sveta. Svetovalci so najprej sklenili izplačati jusarjem v Vižovljah 240 tisoč lir odškodnine za 1.200 kv. m zemljišča, na katerem bo Ustanova za gradnjo ljudskih hiš sezidala šeststanovanjsko hišo. Zatem je bila imenovana nova gradbena komisija, v kateri so poleg župana, občinskega zdravnika in načelnika tehničnega urada še naslednji : arhitekt Meng, Mario Tinta iz Devina in Alojz Jenko ter Lino Vižintin iz Nabrežine. Odobren je bil nadalje pravilnik o občinski imovini.
Odbor je na koncu predložil svetu v razpravo in odobritev resolucijo, naslovljeno predsedništvu vlade. Resolucija zahteva, naj nova vlada pri sestavi svojega programa upošteva naslednja vprašanja: ustanovitev samoupravne dežele Furlanije-Julij-ske krajine; razpis volitev v občinske in pokrajinske svete ob zapadlosti mandatov; preklic nezakonitega odloka, s katerim je generalni komisar spremenil zakon, ki urejuje volitve v tržaški pokrajinski svet, s čimer je bilo oškodovano zlasti slovensko prebivalstvo tržaškega podeželja; izvedbo člena 6 republiške ustave, izdanega v korist narodnih manjšin, ter izvedbo vseh določil, ki jih vsebuje londonski sporazum v prid tržaškim Slovencem.
Resolucija nadalje zahteva, naj oblastva Slovencem omogočijo, da postanejo dejansko enakopravni Italijanom na vseh področjih javnega življenja, naj se končno uzakonijo slovenske šole, uredi položaj šolnikov ter ustanovi slovenska kmetijska šola.
Devin:
NOVI DEKAN
Po smrti šempolajskega župnika Vinka Štante, ki je obenem opravljal posle dekana, je bila devinska dekanija, katera obsega področje 5 župnij, brez svojega predstojnika. Na to mesto pa je goriški nadškof pred dnevi imenoval devinskega župnika g. Ivana Kretiča. Novemu dekanu, ki te dni obhaja tudi 25-letnico mašništva, k imenovanju iskreno čestitamo in želimo, naj Bog blagoslovi njegovo delo.
štivan:
POVEČANA INDUSTRIJSKA DEJAVNOST
2e zadnjič smo poročali, da se bodo v bližini papirnice najbrž v kratkem pričela nova gradbena dela, s katerimi se bo v naši vasi znatno povečala industrijska dejavnost. Iz zanesljivega vira pa nam je ta vest bila pred dnevi potrjena in se zdi, da se bodo dela začela okrog velike noči.
Zraven sedanje tovarne bodo zgradili več velikih poslopij in tako današnjo proizvodnjo papirja povečali ter dopolnili.
Glede novega pristanišča pa se baje niso še odločili, ker nekateri predlagajo, naj bi raje obnovili most čez Timavo na stari cesti Štivan - Tržič in s tem imeli znatno krajšo pot od tržaškega pristanišča do tovarne.
Dodeljevanje stanovanj beguncem
Te dni so dodelili stanovanja 75 družinam istrskih beguncev v novem naselju, ki ga je pri Štivanu zgradila Ustanova-treh Benečij. Vsi naseljenci so ribiči in zato so jim poleg stanovanja zgradili tudi primerne stavbe za spravljanje mrež in drugih potrebščin.
V tem naselju bo odslej okrog 125 družin, kajti 50 družin biva v njem še iz časa Zavezniške uprave. Ni treba seveda posebej poudarjati, da so te hiše bile sezidane tudi z namenom, da se spremeni narodnostna sestava naših krajev. In ta namen je bil, kot vidimo, tudi že dosežen.
žavlje:
PODROČJE INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA RAZŠIRJENO
Pred dnevi je generalni komisar Pala-mara izdal odlok, ki določa, da se področje industrijskega pristanišča v Žavljah poveča za nadaljnjih 30 hektarov, tako da bo skupno obsegalo 90 ha. Zemljišče, ki je bilo na novo vključeno v območje industrijskega pristanišča, se povečini nahaja v bližini Oreha.
V žaveljskem industrijskem pristanišču deluje danes 45 industrijskih podjetij, v kratkem pa prične obratovati še nadaljnjih 12.
VOLITVE NA TRŽAŠKEM VSEUČILIŠČU
Pred dnevi bi morali visokošolci, vpisani na tržaškem vseučilišču, izvoliti svoje predstavništvo, toda volitve so bile v poslednjem trenutku odložene. Na eni zadnjih sej so zastopniki akademikov, ki so bili lani izvoljeni na levičarski in katoliški listi, soglasno sklenili tako spremeniti volilna pravila, da bi se odslej smela udeležiti volilnega boja le lista, ki jo podpiše najmanj 50 visokošolcev ter ima 18 kandidatov.
To je bil očiten poskus, da bi prepreči-
li	nastop na volitvah zlasti Slovenski listi, zaradi katere je, kot znano, v tržaški nacionalistični javnosti lani nastal velik hrup. Zastopniki Slovenske liste so proti omenjenemu sklepu vložili priziv in zato so bile nove volitve za sedaj odložene.
Opčine:
DVE SMRTI
V ponedeljek smo pokopali g. Ivana Sil-vanija, očeta našega dušnega pastirja msgr. Silvanija. Dočakal je visoko starost, vendar je že precej časa bolehal. Imel je lep pogreb. Našemu monsignoru izrekamo globoko sožalje.
V torek pa smo pokopali znanega in priljubljenega Angela Vrcmca. Imel je brivnico nasproti Prosvetnega doma ter je bil znan daleč naokrog po svojem vedrem značaju in po svoji duhoviti šegavosti. Zadela ga je kap. Bil je tudi dober narodnjak ter je poskrbel za dobro in slovensko vzgojo svojih dveh hčerk, ki sta že obe preskrbljeni. Eno, ki je letalska »hostess«, je dohitela žalostna novica o očetovi smrti v Madridu. Mnogi bodo pogrešali simpatičnega moža.
Ob lepih nedeljah imamo že spet polno obiskovalcev iz mesta, ki radi pohite v kraško prirodo in se nato ustavijo v naših gostinskih lokalih, od katerih so mnogi že prav moderno urejeni. Žalostno je le, da pri preureditvi navadno izgine dosedanja »dvojezičnost« napisa in ostane le italijanski napis. Vendar še nismo slišali, da bi kaka izletniška skupina zaradi tega zavila mimo kakšnega lokala, ker je na njem slovenski napis. Zanima jih le, kako so postreženi. Premnogim našim ljudem še vse preveč tiči v kosteh občutek manjvrednosti ali strahu iz fašističnega časa, ali pa so se moralno že tako skvarili, da so pripravljeni za namišljen večji zaslužek zatajiti svojo narodnost.
Omenimo naj še, da smo počastili v nedeljo popoldne 71 talcev, ki so jih nacisti ustrelili 2. aprila 1944 v naši vasi.
J^ivirobltu
IZ TIPANE
Naše prebivalstvo ni prav nič zadovoljno s svojimi občinskimi upravitelji. Premalo se brigajo za njegove potrebe in javna dela.
Najbolj nezadovoljni so prebivalci Pro-snida, ki svojim številnim zastopnikom v občinskem svetu zlasti zamerijo, kako morejo dovoliti, da je vaško pokopališče popolnoma zapuščeno, kar je prava sramota. Da je treba skrbeti tudi za lepotb pokopališča, jih je morala spomniti šele tujka -vaška učiteljica - ki je poskrbela, da so otroci postavili na grobove vsaj lesene križe.
■ V Viskorši dobro uspeva zadružni hlev, le škoda, da niso zanj izbrali primernejšega prostora. Tudi v Buonah mislijo zgraditi zadružni hlev, kjer bo prostora za 100 ali 150 glav goveje živine. Upamo, da se bo ta zamisel tudi uresničila.
DOLINA DOGNA IN REZIJA
Na severu naše Rezije se obdana od visokih gora razprostira dolina Dogna. Nekoč so tudi v njej bivali Slovenci, a v srednjem veku so se vanjo naselili furlanski pastirji in drvarji in danes tu ni več Slovencev, čeprav še sedaj mnoga imena hribov in krajev spominjajo na stare prebivalce. Toda (udi Furlani zadnja leta vedno bolj zapuščajo svojo domačijo. V vasi Gran Čolle ni več nobenega človeka. Prazne hiše in hlevi propadajo in kmalu bo vse skupaj le kup razvalin. V vasi Pleziche je samo še sedem ljudi, a v kratkem tudi tam ne bo več nobenega človeka.
V	Chiontu je sicer nekaj več prebivalcev, toda tudi že za pol manj kot pred vojno. Pred nekaj leti so zgradili v tej vasi novo šolo, a v njej je le 11 otrok. Navedli bi lahko še več primerov in vsi bi nam glasno govorili, kako pošastno ta dolina iz dneva v dan umira. Ce pojde tako naprej, ni daleč dan, ko ne bo v dolini Dogne več nobenega človeka in se bo ta vrnila v stanje, v katerem je bila pred tisoč in tri sto leti, ko ni bila še naseljena.
Rezijanska dolina ima približno vedno enako število ljudi. Ravenca, ki je sedež občinske uprave, se je v zadnjih letih zelo olepšala in postala gosposka. Ima lepe hiše, gostilne in trgovine, z lepo električno razsvetljavo tudi po cestah. Zanemarjeni
RODITELJSKI SESTANEK
V	nedeljo je bil v prostorih slovenske nižje gimnazije roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo lepo število staršev. Sestanek je vodil ravnatelj dr. Nemec, ki je v uvodnem govoru naprosil starše, naj vplivajo na dijake, da se v dveh zadnjih mesecih šole še pridneje učijo, da bo uspeh čim-boljši, kar bo tudi v čast naše šole. Saj je ugotovljeno, da je učni uspeh na naših srednjih šolah sorazmerno vedno boljši kot na drugih. Iz slovenskih šol je izšla doslej že lepa vrsta dijakov, ki so zatem dokončali študije na vseučiliščih v Italiji in Jugoslaviji.
Zatem je prof. Premrl govoril o potrebi, da se tudi na slovenski nižji gimnaziji v Gorici zopet uvede pouk enega tujega jezika. Pred nekaj leti je ministrstvo to prepove-
{/Jooeiiifci
pa so žal, kakor smo že poročali, bolj oddaljeni kraji, zlasti Osojane, Stolbica, Korita, Liščaci in druge vasi. Pa tudi Rezija bi bila že prazna, če bi morali ljudje živeti le od dela in dohodkov doma. Rezijani pa si znajo služiti kruha tudi v tujih krajih in od vseh naših izseljencev so najbolj prebrisani in pametni. A svoje doline nikdar ne pozabijo in vedno se vračajo radi na daljše ali krajše obiske na svoje domove. Skrbijo tudi za svoje hiše, jih olepšujejo in popravljajo, kolikor zmorejo, če je le mogoče, si iščejo kruha ne preveč daleč od doma, zlasti na Trbiškem, v bližnji Avstriji in v beneški pokrajini. Žilav in šegav Rezijan se povsod uveljavi in ker ljubi svojo rodno grudo, misli vedno tudi nanjo, čeprav si služi vsakdanjega kruha zase in svojce v tujini.
IZ SOVODNJE
V	kratkem bodo zgradili še drugi del ceste, ki bo vezala Jeronišče, Duš-Jelina. Prebivalstvo teh krajev se dela zelo veseli, ker ne bo nosilo več pridelkov in potrebščin na svojih hrbtih, marveč jih bo vozilo po cestah, kot se spodobi.
Prav tako bodo popravili cesto, ki pelje •' Scvcdnje na Cepletišče in Palavo. Dolgo pomladansko deževje in prej sneg sta jo tako razrila, da ni skoraj več mogoče voziti po njej.
Le irečhemu naključju se mora uslužbenec naše občine 25-letni Jožef Petricig zahvaliti, da se je izognil hudi nesreči, ko se je prejšnji teden vozil z ženo in dvema prijateljema iz Sovodnje na Cepletišče v lastnem avtomobilu. Zaradi megle je avto na nekem ovinku zavozil s ceste in zdrknil po strmem bregu. Ko je prevozil 70 m, se je avto zaletel v debelo drevo in se ustavil. Če ne bi zadeli ob drevo, bi že po nekaj metrih nadaljnje vožnje zdrveli v 200 metrov globok prepad, kjer bi se skoro gotovo vsi štirje ubili.
Potniki so se, hvala Bogu, izognili smrtni nevarnosti z lahkimi poškodbami, popolnoma uničen pa je avtomobil.
IZ GRMEKA
Naši občini je ministrstvo za delo nakazalo 1.400.000 lir za popravo ceste v Lom-baju in Rukinu, ki jo bo izvedlo v ta namen že otvorjeno delovišče.
dalo, češ da so naši dijaki že tako obremenjeni s preveč urami pouka. Prepoved je slovenske dijake, ki se že po naravi lahko nauče vsakega jezika, hudo oškodovala. Zato je prav, da postane slovenska šola tudi v tem pogledu enakopravna z italijansko.
Zato so starši soglaisno odobrili zahtevo, da se na nižji gimnaziji obnovi pouk tujega jezika.
Po razpravi o splošnih zadevah so se starši in profesorji pogovorili o učnem uspehu posameznih dijakov.
»KASTELKA« V GORICI
V	nedeljo je Slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo igro »Kastelko«, ki jo je dramatik Griin zasnoval po znanem delu pisatelja Vladimirja Levstika Gadje Gnezdo. Zaradi izredno zahtevne in naporne glavne vloge, ki jo je odigrala Nada Gabrijelčiče-va, je gledališče imelo le eno popoldansko predstavo. Gabrijelčičeva je ustvarila lik slovenske kmečke matere v prvi svetovni vojni, ki umre tik po koncu vojne vihre.
Kdo izmed nas se ne strinja z glavno mislijo igre, češ da je vsako vojskovanje pro-
Ravnateljstvo strokovne šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo, 10. aprila, roditeljski sestanek, in sicer ob 10.30 v šolskih prostorih. Vabljeni so starši in vzgojitelji dijakov. Ker je ta sestanek zadnji v tem šolskem lelu, ravnateljstvo pričakuje, da bo udeležba številna.
ti naravi in popoln nesmisel? Dosedanja zgodovina, ki je prenasičena krvi, nas uči, ' ako vsako vojskovanje povzroča, da celi rodovi samo podivjajo.
IZ SOVODENJ
Ministrstvo za javna dela je pred kratkim odredilo, da bo 13 bivših občinskih cest na Goriškem prešlo v upravo pokrajine. Dolžina	teh cest	znaša nekaj	nad 84 km,	njihova	ureditev	pa bo stala	600 milijonov.
Pod pokrajino pridejo tudi cesta Gorica-Sovodnje-Zagraj, pot Rubije-Gabrije in cc-sta Martinščina-Devetaki.
To se bo izvedlo postopno, tako da je prva	cesta na	8. mestu lestvice, druga	na	13.
in	tretja na	devetem.
Kakor vidimo, prizadevanje naše občine, da bi cesti Sovodnje-Zagraj in Rubije-Gabrije dobili boljše mesto na lestvici, ni uspelo.
Pred kratkim je bilo v Gorici zborovanje športnih ribičev, na katerem so med drugim sklenili ustanoviti podružnico FIPS (vsedržavna zveza športnih ribičev) tudi v Sovodnjah.
V	Sovodnjah so pričeli deliti 1.5 kg sladkorja po 170 lir, 250 gr surove ali 200 pražene kave in 1 liter semenskega olja na vsako osebo. Razdeljevanje traja do 30. t. m.
Na občinskem uradu razdeljujejo ob delavnikih med 8. in 12. uro darilne zavoje družinam, katerih svojci so padli v vojni ali se pogrešajo.
POLJANE
Slovenski Kras je znan zaradi številnih brezen in prelepih jam, od katerih ljudje najbolj poznajo Postojnsko in škocijansko jamo ter tisto v Briščikih.
Pred kratkim pa so po naključju odkrili novo jamo tudi pri Poljanah.
Vaški gostilničar je z bratom vrtal tla na Peričevem zemljišču kak kilometer zahodno od Poljan. Ko sta zvrtala pol metra globoko, so se pod njima vdrla tla in se je odprla večja jama. Presenečena sta bila zlasti zato, ker sta ugotovila, da vodijo iz te jame rovi na vse. strani. Drugi dan sta si ponovno ogledala brezno in s pomočjo sveč preiskala enega izmed rovov. Prehodila sta kakih 25 m, a nista prišla do konca rova.
V kratkem bodo brezno pregledali poklicni jamarji, da ugotove, kaj tu skriva ''raško podzemlje.
IZ DOBERDOBA
Zvedeli smo, da so goriški ribiči, včlanjeni v vsedržavni zvezi za športni ribalo/ (FIPS), pred kratkim zaprosili pokrajinsko upravo, da jim prizna izključno pravico do ribolova v Doberdobskem jezeru; organiza-”iir na se obvezuje, da bo skrbela, za po-množitev ribjega zaroda.
Doslej je v jezeru lahko vsakdo prosto ribaril, a največjo korist so seveda imeli Doberdobci. Zato sodimo, da bi se omenjeni organizaciji smela priznati izključna pravica do ribolova, le če bi plačala naši občini primerno odškodnino. Brez pristanka do-^erdobske občine pa bi pokrajinska uprava ne smela izdati zaželenega dovoljenja.
IZ PODGORE
Prejšnji teden je bil po tridnevnih pogajanjih med zastopniki delavcev in predstavniki Zveze industrijcev v Gorici dosežen sporazum o izplačanju proizvodne nagrade delavcem in delavkam rajonskega oddelka naše predilnice. Dogovor predvideva povišanje nagrade na 2.665 lir mesečno za strokovne delavce, 2375 za usposobljene, 2250 za navadne delavce in 1750 za težake ter ženske.
Nagrade bodo izplačali v treh obrokih, in sicer pred veliko nočjo, pred velikim šmarnom in pred božičem. Deležni jih ne bodo le tisti, ki so zaposleni manj kot 15 dni na mesec, in bolniki, ki niso delali več kot en mesec.
IZ JAMELJ
V petek predpreteklega tedna se je na ze-
lo	nevarnem ovinku pri Jamljah zopet dogodila huda prometna nesreča.
V večernih urah sta se na motornem vozilu vračala iz Gorice proti Trstu 20-letni Paolo Pitacco in Aldo Stuparič iz Sv. Križa. Ker je počila zračnica na prvem kole-
u.	je Pitacco izgubil oblast nad vozilom. Mladeniča sta zletela s ceste v malo dolino.
Pri padcu si je Stuparič prebil lobanjo ter pretresel možgane. Oba so nemudoma rdpeljali v tržiško bolnico, kjer je Stuparič zaradi prehudih poškodb naslednji ponedeljek umrl. Pitacco pa bo v nekaj dneh zapustil bolnico.
Znani, zelo plodoviti pisatelj Anton Ingolič je objavil v zbirki žepnih knjig Školjka, ki jo izdaja Mladinska knjiga, nov roman z naslovom Crni labirinti (160 strani), Branko Rudolf pa je izdal pri mariborski založbi Obzorja nenavadno pesniško zbirko Zvegla potepuhova (Muzika tega gmajn fol-ka plajšarjov, komediantov, godcov, mamežov, sejm-skih pevcov, želarov, težakov, študentov, hromakov no sromakov vsake sorte.. Po zgledi stare, ali dobre navade potepuške no lajnarske balade): 108 strani s slikami. Cankarjeva založba je izdala pesniško zbirko Pavleta Zidarja (Zdravka Slamnika) Kaplje ognjene (55 str.). Pri Mladinski knjigi je izšel ponatis priljubljene povesti Josipa Vandota Kekec nad samotnim breznom (158 strani s slikami). Mladinska knjiga je izda’a povest Ernesta Adamiča Otok galebov (132 str. s slikami). Ista za'.ožba je objavila povest Frana Milčinskega Skavt Peter (88 str. s slikami). Mohorjeva družba v Celju pa je izdala prvo knjigo Izbranih del Franca Šaleškega Finžgarja (427 strani). Uredil jo je in ji opombe napisal France Koblar. Knjiga je izšla v 6.000 izvodih.
Med drugimi zanimivejšimi izvirnimi knjigami naj omenimo Stene in grebene Borisa Režka, k\ prikazuje razvoj planinstva v Savinjskih Alpah od leta 1759 do leta 1945; izšla je pri Planinski založbi; knjigo Nika Kureta Igra in igrača v predšolski in šolski dobi (Založba Obzorja); in Staneta Ter-čaka Celjski Stari pisker.
Poleg tega so izšli prevodi romanov in povesti, ki so jih napisali Vicki Baum (Pazite se srn), Ivana Brlič-Mažuranič (Zgodbe iz davnine), Drobica Cosič (Daleč je sonce), Alexander Dumas (Zaročenka z milijoni), Lion Feuchtvvanger (Goya ali trnova pot spoznanja), Josip Kozarac (Mrtvi kapi-tali), Astrid Lingren (Erazem in potepuh), Andj-el-ka Martič (Deček in gozd), Guy de Maupassant (No vele), Janina Parazinska (Hank'na ig'a), Antoine d? Saint-Exupery (Bojni pilot), Sofokles (Kralj Oid:-pus) in Helena Šmahelova (Veliki križ).
Kaj berejo Ljubljančani
Znana revija Knjiga, ki je glasilo slovenskih založb, prinaša v zadnji številki daljši č’anek o Delavski knjižnici v Ljubljani, iz katerega zvemo, da je imela lani ta knjižnica 48,850 obiskovalcev, med katerimi pa so bili delavci (če izvzamemo 6 kmetov) na zadnjem mestu. Vsi skupaj so si izposo dili 160.138 knjig (3.003 več kot leta 1958). Od celotnega števila je bilo izposojenih 46,5% slovenskih knjig, 42,5% nemških in 6,9% srbohrvaških. Na angleške knjige je odpadlo 2,9% in na vse druge jezike 1,2%.
To kaže, da obvladajo Ljubljančani v glavnem le slovenščino in nemščino. Presenetljivo veliko si izposojajo nemške knjige. Čudno pa je, da tako malo bralcev sega po knjigah v angleškem in v drugih jezikih. Iz tega bi se dalo sklepati, da ljudje ne obvladajo tujih jezikov, kljub temu da že desetletja uče v šoli francoščino oziroma v zadnjem času angleščino. Začudi tudi zelo malo izposojenih srbohrvaških knjig, čeprav nabavlja knjižnica okrog 25% vseh novih knjig v srbohrvaščini.
Izmed slovenskih pisateljev si bralci najbolj iz-posojujejo dela Cankarja, Bevka in like Vašteto ve (1). (Dela te pisateljice so morda zato tako priljubljena, ker obravnava v svojih zgodovinskih povestih snov iz zgodnje slovenske zgodovine). Miško Kranjec je na šestem mestu. Slede mu Jurčič, Finžgar, Tavčar, Juš Kozak, Ingolič in Mira Mihelič. Zelo radi so segali Ljubljančani po knjigi dr. Henrika Neubauerja Ceylon, kar je razumlpivo, ker zelo primanjkuje izvirnih slovenskih potopisov.
Med tujimi pisatelji pa so na prvih mestih Karel May, Sienkievvicz, Jules Verne, Jack London, Galr-worthy, Balzac in Tolstoj. Zanimivo je, da ni med najbolj branimi pisatelji nobenega sodobnega pisca, iz česar bi se dalo sklepati, da jih bralci premalo poznajo, saj ni mogoče, da bi generaciji okrog 1960 najbolj iz duše pisali pripovedniki, ki so že des: !> letja pod zemljo in katerim so bili današnji prc Hemi človeštva še čisto neznani (atomska neva--
nost, svetovni vojni, revolucije, osamosvojitev barvnih ljudstev, vloga tehnike itd.). V tem je vsekakor neki anahronizem, nad katerim bi se morali slovenski pisatelji, založniki in sociologi zamisliti in mu odkriti vzroke.
Sfacalovi uspehi
Lojze Spacal je odposlal te dni v Genovo 1C m dolg in 2,5 m visok panel, ki bo krasil salon nove prekooceanke Leonardo da Vinci. Panel prikazuje Mesto v zrcalu, po znanem Spacalovem motivu. Na obeh straneh bo panel dopolnjen še z dvema krajšima paneloma v razmerju 2 x 2,5 metra.
Spacal pa je izdelal zadnji čas v Piranu tudi izredno velik mozaik, pri čemer mu je pomagal mlad umetnik iz Ljubljane, ki razodeva po Spacalovem zatrdilu izreden talent in veselje za to vrsto umetnosti. Mozaik meri 100 kv. metrov.’
Edvard Kocbek prevaja
Edvard Kocbek je prevedel zadnje čase več knjig iz tujih jezikov. Za Mladinsko založbo je prevedel iz nemščine povest Erazem in potepuh švedske pisateljice. Astrid Lindgren. Iz francoščine pa je prevedel Novele Guya de Maupassanta. Knjiga je iz šla pri Cankarjevi založbi. Za Prešernovo družbo je prevedel knjigo Antoine de Saint-Exuperyja Boj-' ni pilot.
]\rva zbirka
Letos je Državna založba v Ljubljani začela izdajati novo zbirko z naslovom Kiosk. Dela, ki b d tu izhajala, imajo namen privleči z nap to in pri vlačno vsebino tudi preproste bralce. Cblika bo majhna in priročna, da bo knjiga lahko služila kol popotno berilo.
Kot prvi zvezek bo izšla povest ruskega pisatelja Šolohova: Človekova usoda. V njej sl ka ia p iljub-ljeni pisatelj nenavadno in pretres'jivo življenje Andreja Kokolova med drugo svetovno vojno, S preprosto besedo piše šolohov o železni volji in veliki moralni sili, ki se skriva v slehernem človeku samo, če jo zna prebuditi.
Poleg te knjige bo v Kiosku izšlo še pet drugih prevodov Diirrematta, Kastnerja, Caldvvella, Greya in Cošiča.
V	našem listu smo že večkrat načeli vprašanje moralne odgovornosti dnevnega in ilustriranega tedenskega tiska, vendar se nam zdi, da je treba po novno pisati o tem, ker je prav zadnji čas prišlo do takih primerov neodgovornega ravnanja in pisanja, da ne more ostati noben pošten človek brezbrižen.
Tu mislimo med drugim na pisanje italijanskega, pa tudi tujega tiska glede izselitve Gine Lollo-brigide in njenega moža v Kanado. Kaj vse st v tej zvezi natvezali razni italijanski dnevniki, daleč presega meje dobrega okusa, da o poštenju niti ne govorimo. Niso se potrudili, da bi zvedei resnico, ampak so vsiljevali javnosti »resnice« (beri laži), ki so jih skuhali v uredništvih, de’m zTo, da bi se maščevali nad slavno »zvezdnico«, ki hoče obrniti domovini hrbet, in njenim možem, ki jo je menda k temu pripravil, delno pa tudi iz golega veselja nad senzacijo. Pri tem jih navdihuie nekak športni duh, češ: Dajmo, bomo videli, kdo si b^ izmislil bolj debelo in kaj bo ljudem bolj ugajalo! In ubogi bralci so požirali tiste sfabricirane novice in poročila ne da bi pomislili, da ni vse res, kar se bere črno na belem.
Gina in Škofič sta jasno povedala, da se bosta izselila v Kanado zato, da bi se njunemu sinu n" bilo treba počutiti tujega take v It'liji kot drugod. Birokrati so ga namreč napravili za človeka brez domovine, za »apolida«, četudi ima po materi pravico do italijanskega državljanstva in potnega lista. Birokrati so zavpili, da to ni res, in ko sfa
Danteju v spomin
Leta 1965 bo kulturni svet obhajal 700-letnico Dantejevega rojstva. Za to leto se pripravlja v Florenci otvoritev muzeja v spomin velikemu pesniku. Stal bo na temeljih nekdanjega pesnikovega bivališča in bo nosil ime Casa di Dante. V njem bodo zbrani vsi spisi v raznih izdajah in ikonografije pesnika Božanske komedije.
Poseben stalen odbor bo v počastitev Danteja vsako leto v maju podelil na slavnostnem zborovanju v Palazzo Vecchio zlato svetinjo najboljšemu dan toslovcu. Že lansko leto je bil z njo odlikovan angleški pesnik Eliot. Takrat so sklenili, naj se ta kulturna slovesnost ponavlja vsako leto. Letos je kandidat za Dantejevo svetinjo francoski kritik in prevajalec Andre Pezard: slovesnosti se bodo obhajale v širšem okviru ob zboru dantoslovcev iz raznih držav. Želeti bi bilo, da bi se jih udeležil tudi kdo izmed slovenskih ljubiteljev največjega ita’i-janskega pesnika in pokazal, da ima tudi naš narod že dokaj prav dovršenih izdaj Dantejeve velike pesnitve.
Langobardske izkopanine
Prejšnji teden so v stari langobardski prestolnici, v Čedadu, izkopali enajsti grob iz debe langobardske vlade v Benečiji. V grobu, ki leži dva metra pod sedanjo površino, so našli dragocen zlat križ, na katerem so v reliefu izdelb ne slike orla in košute. Strokovnjaki sklepajo, da izvira ostanek iz prve dobe langobardske naselitve po naših krajih. Križ ima velikansko starinoslovsko vndnost.
— • —
Umetniku v spomin
Spomin in slava našega rojaka slikarja Lojzeta Špacapana se dve leti po njegovi smrti vedno bolj širita. Špacapan, ki se je. leta 1928 prešel 1 iz Gprice v Turin, se je vsako leto vračal v rojstni kraj. Čeprav se mu je ime spremenilo v Spazzapan, se je globoko zavedal svojega rodu. Razvijati se je začel v goriških slovenskih krogih in revijah (Mladika, Jadranski koledar). Goriški krog je. bil žal premajhen, da bi mogel oceniti umetnikovo sposobnost. Zgodilo se je, da ga je šele tujina spoznala in mu dala sil za polet. Že ob Špacapanovi sumi, pred dvema letoma, so italijanski umetnostni kritiki opozorili na izredno izvirnost njegovih del. Ch drugi obletnici smrti je Luigi Carluccio uredil v Ivreji novo razstavo še nekaterih neznanih Špacapar.o> i.i del. Pobudo je dal Centro culturale Olivetti.
Tudi o lej razstavi pišejo kritiki zelo navdušeno in predlagajo, naj bi jo priredili tudi v drugih mestih. Morda bi tako prišla še v Trst in Gorico, da bi tudi rojaki spoznali enega izmed svojih ve likih umetnikov.
Škofičeva pokazala časnikarjem na tiskovni konferenci celo begunski potni list malega, so se začel: izgovarjati, da je bila vse le pcmota in da je kriv Škofič sam, ker se ni dovolj »informiral«, četudi si je v resnici najel najboljšega italijanskega odvetnika, Carn.lut i.a. da sc je šel pozanimat v no tranje ministrstvo, če bi lahko dobil državljanstvo Škofičeva užaljenost je s č!ove"ke_a stališča tud čislo razumljiva, ker je pač dobil občutek, da ga v deželi, v kateri se je ustalil, neradi vidijo in mu ne bodo dali državljanstva, poleg tega pa bo moral trpeti zaradi tega še sin. Tako se je pač odločil da bo pobral šila in kopita ter se preselil drugam. Da gre Gina z njim, je razumljivo, ker je dolžna iti za svojim možem, kamor la odloči, kakor so jo poučili celo pri poroki pred oltarjem. Toda časn-karjem se je zdel ta logični in čisto človeški sklep tako nerazumljiv, da so si morali izmišljati zanj še druge razloge. Da so pograbili zadevo glede davkov, naj bi še bilo. Toda izmislili so si še huiši stvar, namreč da s: bos'a prese'ila Škofiči v Ka nado zato, da bi se lahko ločila.
Imeli smo vtis, da jima naravnost vsiljujejo mi sel na ločitev. Bolj ko sta zatrjevala, da vse to ni nič res, z večjo zagrizenostjo so listi trdili svoje navajajoč za lase privlečene »dokaze« o Gininem spogledovanju z 'igralcem in pevcem Frankom S' natro. Hkrati je bil to poziv prav Gini, naj venda razume namig in se loči od nesimpatičnega »ar--lida«. Nedvomno je bil to psihološki pritisk na igr: I-ko in njenega moža. ki ga nista lahko ponašal , (Nadaljevanje ra 9. strani)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Jlove slovenske knjige
V zadnjem času so izšle pri slovenskih založbah naslednje pomembnejše knjige:
Brez čuta odgovornosti
GOSPODARSTVO
Zelena krmna horuza »mielmais 30
u
Kmetovalcem v Italiji v zadnjem času pri- j Kot je bilo mogoče s križano ali hibrid-poročajo, naj posvete največjo skrb živi- no koruzo v nekaj letih znatno dvigniti hek-
noreji. Če pa hočemo izboljšati živinorejo, moramo predvsem poskrbeti, da bomo imeli dovolj krme. Na naših senožetih in detelji-ščih navadno ne pridelamo dovolj grobe krme in si zato marsikdo pomaga z njivskimi travuljami, med katerimi zavzema vedno važnejše mesto koruza - pičnik, ki jo pokosimo, ko je še zelena. Večina živinorejcev jo pokrmi kar zeleno, kdor pa ima silose, napravi iz zelene koruze izborno en-silažo.
Vse sorte koruze niso seveda enako dobre za pridobivanje zelene krme, kajti iz nekaterih sort dobimo več, iz drugih pa manj krme. Ni nadalje pametno, če koruzno seme sejemo kar na široko in dobimo tako gosta koruzišča z bledimi stebli in listi. V zadnjem času sejejo koruzo za zeleno krmo s strojem v vrste, tako da raste na vsakem m5 po 10 do 12 stebel. Pridelek krme je pri tak6 sejani koruzi mnogo večji, kot če jo sejemo na široko.
Napajanje živine
Voda je za živino ravnotako potrebna kot za človeka. Ce ni dovolj vode v hrani ali krmi, jo je treba dobiti na kak drug nai čin: s pitjem oziroma z napajanjem. Voda, je namreč dopolnilo hrane ali krme in brez nje ni pravega prebavljanja.
Ako žival pije mnogo ali malo, je to odvisno predvsem od kakovosti krme, ki jo je dobila. Imamo namreč mnogo krmil, ki vse-bujejo toliko vode, da žival ne čuti nobene potrebe po vodi in je tudi ne pije. Taka so n. pr. krmna pesa, repa, sveža trava, detelja itd. Na splošno pa živali po krmi potrebujejo vode.
Ne potrebujejo pa vse živali enakih količin vode. Vol, ki ga pitamo, spije manj vode kot tisti, ki dela in se znoji. Vsak vol pa potrebuje manj vode kot krava mlekarica, ki je spije tem več, čim več mleka daje. Govedo na splošno potrebuje 4 do 5 in tudi 6 kg vode za vsak kg zaužite suhe snovi v krmi. Če použije vol dnevno 12 kg sena, ki vsebuje 15% vlage, pomeni, da použije dnevno 10 kg suhe snovi. Da žival to snov dobro prebavi, je potrebnih 40 do 50 litrov vode (krava mlekarica tudi 60 litrov).
Iz tega izhaja, da mora govedo imeti na razpolago veliko količino vode. Najbolje se počuti živina v sodobno urejenih hlevih, kjer z gobcem le pritisne na zmet in voda priteče, žival pa pije, kolikor hoče in kadar hoče. Takih napajalnih naprav je v naših hlevih žal še zelo malo in zato moramo poskrbeti, da ima žival na razpolago dovolj vode, če le mogoče izven hleva, na čistem zraku.
Glede napajanja samega pa moramo pomniti, da v zimskem času napajamo dvakrat dnevno, poleti pa trikrat. Nikakor ni pametno, če živino napajamo, brž ko smo ji pokrmili, temveč raje eno ali dve uri pozneje, kajti drugače voda kvari prebavo.
tarske donose zrnja, tako je mogoče s križano ali hibridno koruzo dvigniti tudi količine zelene krme. Amerikanci so izvedli ze-
lo	važno selekcijsko ali odbiralno delo in dobili sorte, ki so posebno primerne za zeleno krmo. Pri tem so zasledovali dva cilja: želeli so vzgojiti sorte, ki bodo dale mnogo zelene krme in ki bodo obenem vsebovale
v	listih in steblih zlasti mnogo sladkorja. Najbolje je seveda, če se ti lastnosti nahajata v eni sorti. Taka sorta je mielmais 50.
Lansko leto so v pokrajinah Piacenza, Mantova, Cremona in Rovigo napravili s to sorto več poskusov in ugotovili, da nobena druga ni dala na ha toliko zelene krme in ni vsebovala toliko sladkorja. Videli so nadalje, da so krave dajale manj mleka, ko jih niso več krmili s sorto mielmais 50.
Seme te vrste že lahko dobiš v trgovini. Seješ jo ob istem času kot druge sorte, in sicer v vrste, na vsak m- naj pride 8 do 10 stebel, ki dosežejo višino okoli 2.50 m ter imajo močne liste. Pokosiš jo 4 do 5 tednov potem, ko so pognali moški cvetovi (zastavice).
Delovna sila i/ Italiji
Iz uradnih podatkov z dne 20. januarja 1960 izhaja, da je v Italiji 20,512.000 delavcev, in sicer 15,022.000 moških in 5,490.000 žensk. Od moških je bilo 752.000 brezposelnih, od žensk pa 156.000. Poleg tega je
207.000 moških in 125.000 žensk iskalo prvo zaposlitev, kar pomeni, da je število brezposelnih večje, kot je zgoraj navedeno.
Od zaposlenih je pripadalo kmetijstvu
4.341.000 moških in 1.600.000 žensk. Industrija je zaposlila 5,505.000 moških in
1.676.000 žensk, ostale gospodarske panoge (promet, trgovina, prosti poklici itd.) pa
4.217.000 moških in 1,933.000 žensk.
Z Goriškega
OPOZORILO
Neki 26-letni mladenič iz Gorice izvršuje že dalj časa donosen poklic: pojavi se najraje pri kakem duhovniku ter ga nujno zaprosi za posojilo, češ da se mu je ravnokar ponudila ugodna prilika, da kupi gnjat od nekega Jugoslovana, ki se pa mora nemudoma vrniti domov. Fant vsakokrat obljubi, da bo posojilo vrnil naslednji dan. Gnjati mora biti že cela galerija, jutri pa ostane vedno jutri. Zato pozor!
ŠTIPENDIJE ZA GORIŠKE DIJAKE
Goriška občina je sklenila podeliti 20 štipendij po 25 tisoč lir revnejšim dijakom srednjih šol, ki imajo stalno bivališče v goriški občini. Prosilci morajo tudi dokazati dobre učne uspehe v šolskem letu 1958-59 in v prvem tromesečju letošnjega šolskega leta.
Kdor želi dobiti štipendijo naj vloži prošnjo na nekolkovanem papirju, naslovljeno na goriškega župana. Prošnjo in potrebne listine je treba izročiti pri občinskem tajništvu najkasneje do 20. aprila.
TEKMOVANJE ŠOL
V	soboto so goriške šole med seboj tekmovale v teku čez drn in strm. Tekmovanje je bilo na Majnici.
Prvo mesto je osvojil dijak trgovske šole, ki je v 4 minutah in 6 sekundah pretekel progo 1500 metrov.
Na osmo mesto so se z 69 točkami uvrstile slovenske šole.
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 6. aprila si dobil	oz. dal za:
ameriški dolar	621—623 lir
avstrijski šiling	23,75—24,20 lir
100 dinarjev	82—85 lir
100 francoskih frankov	123—126 lir
funt šterling	1725—1745 lir
nemško marko	148,75—149,75 lir
pesos	7—8 lir
švicarski frank	143—144 lir
zlato	705—708 lir
napoleon	4350—4450 lir
ENA m BOM
lini želodec
Nepoučeni človek misli, da je. želodec kriv, če njegov organizem slabo deluje. Zdravniki pa vidijo v njem najodpornejšega težaka, ki le redko povzroča motnje. Želodec je namreč samo ena mnogih postaj v zamotanem obratovanju prebave, ko se razkroji hrana v snovi, ki jih telo porabi. Pri prebavi želodec opravi manjše delo kot črevesje. Želodčna kislina je tako jedka, da bi povzročila na dlani mehurčke kot opekline. Želodčna stena pa je prevlečena z močno plastjo sluzi, ki brani, da kislina ne škoduje želodcu.
Važno je odkritje, da je želodec popolnoma nepristranski do vsake vrste hrane, ki mu jo pošiljamo. Brez težav predela vsako hrano, le da ni prevroča, premrzla in prezačinjena.
'Mnogokrat obsodimo želodec za nadloge, ki so jih pogosto zakrivili drugi organi. Pri srčnih boleznih so takšne napačne domneve lahko usodne. Marsikdo je že umrl, ker so zdravili njegovo angino peetoris kot prebavno motnjo ali večno trombozo
no od bolestnega središča v bližino želodca. To se pripeti tudi pri raku, vnetju slepiča, kili, otroški paralizi, pljučnici itd. V veliko nevarnost se podamo, če sami poskušamo ugotoviti vzroke bolezni in se tudi sami zdraviti.
Želodec čestokrat zboli zaradi preobilne, hrane. Želodčne bolečine često pomenijo, da se hoče želodec znebiti kakšnega strupa ali okužbe zaradi virusov ali bakterij. Najbolj znan je primer pri gripi. Ker želodec menjava obliko, ni mogoče njegove lege nalančno določiti. Ko je prazen, visi kot ohlapna, 40 cm dolga vreča, če pa dobi zdrav želodec hrano, se preoblikuje v fižolasto vrečo in se skrči na 20 cm dolžine in 10 cm širine. Se preden dobi prvi grižljaj, prične izločati želodčno kislino. Ta potek sprožijo možgani preko živcev, potem ko so oči zagledale ali nos zaduhal kakšno jed. Ti gibi se v naši zavesti pojavijo kot občutek lakote.
Čeprav opravlja želodec pri prebavi še tako važne naloge, vendar še ne vemo, koliko je za življenje neogibno potreben. Mnogi, ki so jim pri operaciji pustili le še prav majhen košček želodca, ži-
kot želodčno bolečino. Pogosto vodijo živci boleči- ve skoraj normalno tudi naprej.
VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN
O ujetem komunistu Škabarju je napisala, da so ga slekli do nagega, pretepli do krvi in mu izbili zobovje. Nad njim da so izvršili tako zvani »ples sv. Antona«, ki obstoji v tem, da tolčejo človeka toliko časa po prsih, dokler ne začne bljuvati kri.
Zaprtega Vida lija so zadrgnili okoli vratu in ga tako dolgo davili, da je postal plav in padel v nezavest. Ujetega Canzianija so slekli do nagega in ga do krvi pretepali z bikovko. Da bi mu izsilili priznanje, so mu zvezali z vrvico spolne ude in vlekli toliko časa, da se jo onesvestil.
83.	Dr.	E.	BESEDNJAK
Zaprtemu Hrovatinu niso dali dva dni nie jesti. Postavili so ga pod mrzlo prho, kjer je moral stati dve uri. Prisilili so ga,da je moral hoditi po kolenih čez tla, posuta s soljo, ter ga medtem tepli po bedrih z bikovkami. Rav no tako so slekli do nagega in pretepali z žilavkami ujetnike Gravino, Apollonija, To-maškoviča in druge.
ZAHTEVAMO SODNO PREISKAVO
Ta dejanja, je napisala L'Emancipazione, so se dogodila v tržaških zaporih in zato je potrebno uvesti brez odlašanja o zadevi strogo preiskavo, ki je ne sme voditi orožništvo. temveč redno sodno oblastvo. Obtožba, ki jo je list dvignil, je bila zelo težka in bi bila tudi strogo kazniva, če bi se ugotovilo, da je izmišljena. Toda izkazalo se je, da se L'E-mancipazione prav nič ne straši posledic, zakaj po nekaj dneh čakanja, je naslovila javno pismo na samega vladnega komisarja Mosco-nija s pozivom, naj v stvari nekaj ukrene.
Ves Trst govori, je rečeno v pismu, kako orožniki pretepajo do krvi aretirance, da bi
izsilili iz njih kako izpoved. »Vemo, da zakon jamči zaprtim nedotakljivost, pa naj so zagrešili katerikoli zločin in naj bodo tega ali onega političnega mišljenja. Kako more torei kak državni nameščenec slačiti aretirance do nagega, jih staviti skozi več ur pod mrzlo prho, jih dati pretepati do krvi in jih mučiti?«
Mosconi naj osebno obišče zapore in zasliši aretirance, preiskavo pa naj poveri sodnikom To je potrebno, da se vsaj nekoliko obnovi ugled italijanskih oblastev. Tukajšnje prebivalstvo je bilo sicer navajeno trde discipline, a smatralo zakon za nekaj, kar je vzvišeno nad strankarskimi strastmi in samovoljo po sameznega človeka. Mi hočemo, da bodi ime Italije istovetno s pravičnostjo in svobodo.
Kdor izvršuje ali dovoljuje taka dejanja, zelo slabo služi Italiji, je zaključila L'Eman-cipazione.
»ČENČE O GROPADI«
O	duhu nasilja, ki	je	tedaj vladal	nad našimi	kraji, ni torej	poročala samo	Edinost,
ampak tudi italijansko časopisje, navajajoč imena oseb, ki so bile žrtve protizakonitosti, in krajev, kjer so se zločini dogajali. Isto je delala tudi Edinost in II Piccolo je naglasil, da je naše dopise natančno prebiral. Toda četudi jih je bral in lahko nadziral njihovo resničnost in zanesljivost, si je upal javno trditi, češ da je šlo za same »čenče«, se pra-
vi	za malenkosti, ki se za časa volitev dogajajo pač vselej v vsaki državi in zaradi katerih	se resni ljudje	ne	razburjajo.
Da	bralci uvidijo,	kaj	vse je bilo	za »de-
mokratični« Piccolo brezpomembna malenkost, hočem podrobneje spregovoriti o volitvah v Gropadi, ki sem jih bil v poročilu omenil le v nekaj stavkih. Gropada je kraj v okviru tržaške občine, leži torej pred no-
som Piccolovih urednikov, kateri so mogli na lastne oči zasledovati dogodke.
»»VSI VEN, SICER ZAŽGEMO PROSTORE!«
V	Gropadi bi se bilo moralo začeti glasovanje kot drugod ob 7. uri zjutraj, a volišče se je odprlo šele ob 10. in en četrt. Postopek se je pričel v skladu z zakonskimi predpisi, a ni trajal dolgo, zakaj ob 11. uri je prihrumel v vas tovornik z osmorico oboroženih fašistov, ki so poskakali na tla ter se postavili s samokresi v rokah pred volivce, zbrane v vrstah pred uradnim poslopjem.
Naše ljudi so pozvali, naj jim takoj izroče svoje volilne izkaznice, kar so mnogi v preplahu tudi storili. Neki fašist je pa stopil k oknu in zavpil med volivce, ki so stali že v dvorani pred volilno komisijo: »Tutti fuo-ri, se no vi bruciamo tutti!« — ( »Vsi ven, sicer vam vse sežgemo!«)
Ker so fašisti vihteli v rokah tudi bombe, so se ljudje prestrašili ter se usuli proti vratom, nekateri pa k oknom. Namesto da bi orožniki zgrabili in ukrotili nasilneže, so o-orožene državljane puščali moža za možem iz dvorane, kjer so stali črnosrajčniki ter z orožjem prisilili volivce, da jim izroče izkaznice. Kakor se pač za časa volitev po Picco-lovem mnenju »v vseh državah« dogaja, se je dala Gropadi celo volilna komisija od fašistov tako ustrahovati, da je tudi ona zapustila dvorano in se zatekla pod milo nebo.
Pri tej priliki si seveda niso dali vsi naši ljudje iztrgati izkaznice, temveč so jo rešili in šli z njo domov. Popoldne so se vrnili v Gropado, da bi z ostalimi vaščani, ki niso še glasovali, izpolnili svojo državljansko in narodno dolžnost. Vendar tudi popoldne niso imeli sreče. Ob štirih in pol je namreč pridrvel v vas iznova avto, natovorjen z oboroženimi črnosrajčniki. Na sprednjem delu vozila je bil videti velik lepak z besedilom : »Ser-vizio elettorale« — (Volilna služba).
(Dalje
Vedno v življenju sem imel srečo, da sem našel dobre prijatelje, in to ravno v najhujših trenutkih, in tako se je zgodilo tudi tukaj. Med interniranci, ki so delali v taborišču Oberlingen že nekaj mesecev, je bil mlad inteligenten kmet iz Prlekije nad Ptujem. Bil je menda povezan z Lackovo skupino, pa je imel srečo, da ga niso ustrelili. Znal je mizariti, in ker je bilo v novem taborišču, kjer so bile barake v glavnem iz lesa, polno dela za mizarje, je postal taboriščni mizar. Tako mu ni bilo treba v rove. Kapoti in tudi SS-ovci so ga potrebovali za razna dela in usluge, za kar mu sicer niso nič plačali, pač pa je dobival nekoliko več hrane. Postala sva prijatelja in Johan — tako mu je bilo ime — mi je dal marsikak koristen nasvet, kako se moram ravnati, da bom ostal živ. »Prva zapoved se tu glasi, obiraj si viiši!« (uši) mi je dejal v svojem širokem prleškem narečju. V prvi baraki, kjer so stanovali največ kapoti in Nemci, je imel urejeno majhno mizarsko delavnico, v obliki lesene ute, in tam sva prebila marsikatero uro, najprej čez dan, dokler nam ni bilo treba delati, potem pa ob večerih in ob nedeljah. Pogovarjala sva se o vsem mogočem, o vojni, o domačih, največ pa o svobodi. Bil je izredno dober in inteligenten ter je vse stvari presojal zelo stvarno, hkrati pa je bil poln zdrave življenjske sile in poguma. Bil je trdno odločen vzdržati do konca, ki je pomenil zanj samo eno: prostost. Radodarno je delil z menoj koščke kruha in vse drugo, kar si je posebej prislužil s svojim delom, če sem se branil vzeti, češ saj si tudi ti potreben, me je kar prisilil, da sem vzel.
Doma je imel mlado ženo in dva majhna otroka. Zelo je hrepenel po njih. Pravil mi je o svoji hišici na zelenem bregu sredi sadnega drevja in travnikov, in dejstvo, da sem poznal njegovo domačo pokrajino, ga je še posebno veselilo. Ne bo bolj srečne-
Ti*huiti ,'j /jiiil/fn 7.
L
E. Z.
I
ga človeka, kot bom jaz, ko bom spet doma, mi je večkrat dejal. Ob nedeljah bom šel k potočku, ki teče pod bregom, legel na hrbet v visoko mehko travo, poslušal curljanje vode in vrisk svojih otrok, ki se bosta igrala v bližini, od hiše bo včasih poklicala žena, skozi priprte oči bom videl, kako prihaja gledat na vogal hiše, kaj delamo — in to bo sreča, da si lepše ne moreš misliti, je pravil. Iz vsega srca sem mu želel, da bi to res dočakal, kar se je tudi zgodilo, le da mu je v tisto veselje vendarle kanilo nekaj grenkih kapelj.
V	nedeljo popoldne se je oglasila osovražena piščalka taboriščnega kapota in zadonel je klic »Appell!« Morali smo se uvrstiti za izreden apel, ki je trajal menda kaki dve uri. Preštevali so nas, porivali nas sem in tja, slišati je bilo veliko rjovenja in ploskov od klofut in nazadnje so nas nove razdelili v več skupin in kapoti so nam naznanili, da bomo začeli z jutrišnjim dnem delati v rovih. Ogledovali so nas kot kakšne na novo kupljene živali. Bili so grobi, primitivni ljudje. To se jim je videlo nc\ prvi pogled. Komaj da so znali po človeško govoriti. Bili so ljudje s črnim trikotnikom, torej kriminalci. Pri govorjenju so kaza-
li	brezzobe čeljusti, kar je bilo sigurno znamenje, da so že dolga leta v taborišču. Tako ni bilo čudno, če so se že v veliki meri razčlovečili. Saj to je bil glavni namen nacističnih taborišč, v kolikor niso bila zamišljena kot morišča.
& JP O 1£ T rv II 1P IS E G ]L E I>
(','it'ia Soiša med Uiuaimmi in Ciumo 2m%do
V nedeljo so v Jugoslaviji odigrali 15. kolo nogometnega prvenstva. Največ, zanimanja je bilo za srečanje med dvema starima nasprotnikoma Hajdukom in Crveno zvezdo. To pot so se morali prvaki vrniti v Beograd praznih rok (0:2) in tako prepustiti vodstvo Dinamu, ki je z lahkoto odpravil tuzlansko Slobodo (2:0). Presenetljiv je poraz Vojvodine v Novem Sadu s Sarajevom (0:3). Partizan je doma porazil Rijeko (2:0), Velež pa Buduc-nost (1:0); srečanje med Beogradom in Radničkim se je zaključilo v korist Beograda z izidom 2:0.
Lestvica: 1. Dinamo in Crvena zvezda 22; 3. Partizan 19, 4. Hajduk 18, 5. Vojvodina 16, 6. Sarajevo in Velež 15, 8. Radnički 13, 9. Beograd 12, 10. Ri-jeka 10, 11. Budučnost in Sloboda 9.
... let J'iolmtino in Juuentu&om
V nedeljo so italijanske enajstorice že odigrale 25. srečanje za državno nogometno prvenstvo. Tudi to pot se je nadaljeval boj med odlično ekipo Juventus, ki je porazila Bologno z izidom 3:0, Fio-renttno, ki je v Palermu obsula domačo ekipo s kar štirimi goli (4:0), in Milanom, ki mu je uspelo odpraviti Padovo (3:2). Na lestvici pride zatem s 7 točkami razlike Inler, ki je v nedeljo zaigrala neodločeno v Ferrari s Spalom (0:0). Neodločeno so se končale tudi tekme: Atalanta - Lazio 0:0, L. R. Viccnza - Napoli 0:0 in Udinese - Alessandria 1:1. Roma je tesno porazila Bari (3:2), Sampdoria pa je odločno premagala Genoo z izidom 3:0.
Lestvica: I. Juventus 40, 2. Fiorentina 38, 3. Milan 37, 4. Inter 30, 5. Spal 29, 6. Padova 28, 7. Bologna 25, 8. Roma in Atalanta 24, 10. L. R. Vicenza
Začela je na svoje stroške izdajati proti-deklaracijske, v nemškem duhu pisane slovenske in hrvatske liste. Med Hrvati je podpirala starčevičejansko stranko, v kateri so se pririnili do vodstva prodanci. V Bosni je podpirala Hrvatski dnevnik, ki so ga urejevali kar s fronte odpoklicani in z Dunaja plačani hrvatski častniki. V Ljubljani je Šu-šteršičeva stranka izdajala dnevnik »Novice« in tednik »Resnico«. Uredništvo je bilo nastanjeno kar v stanovanju deželnega glavarja, bolj vladni cenzuri pri roki. Za urednika je pa bil postavljen vojne dolžnosti oproščeni nadporočnik Petrič.
Koliko so taki poskusi vplivali na javno mnenje, živo priča seja dunajskega parlamenta dne 17. julija 1918. Ministrski predsednik dr. Seidler je bil v nevarnosti, da pade, ker ni imel večine glasov v zbornici. Zagotovil si je nemške, ukrajinske in romunske glasove ter italijanske z dr. Fai-duttijem in dr. Bugattom, ki sta zastopala goriške in furlanske Italijane. Odločno se je pa postavil proti nasilni in raznarodovalni vladni politiki tirolski italijanski poslanec dr. Conci. Od Slovencev je bil za vlado le dr. Šušteršič z nekaj pristaši. Vsi ostali slovenski in slovanski poslanci so v ostrih govorih zahtevali mir in samoodločbo. Vse-nemški gromovnik Malik je tedaj zavpil, da so Poljaki vampir na nemškem telesu, vojno da je povzročil češki vodja dr. Kramarž, Slovenci š Korošcem na čelu pa da so veleizdajalci Avstrije. Vse da bo treba zapreti in vpeljati po vsej monarhiji samo nemški državni jezik.
Nič čudnega torej, da je spričo takih ve-lencmških izbruhov rastel greben nekaterim prodanim dušam. Značilno je bilo ravnanje sodnega nadoficiala Tschebulla, prejšnjega Čebulja, iz Slovenske Bistrice, ki je
in Sampdoria 23, 12. Udinese 22, 13. Napoli in Lazio 19, 15. Bari, Alessandria in Palermo 18, 18. Ge-noa 15.	■»
ZADNJE SMUČANJE SMUČARSKE SEZONE
Prejšnji teden so bile v znanem smučarskem središču Scstriere tekme za sloviti pokal Kandahar, pri katerih so sodelovali najboljši evropski alpski smučarji.
V tekmovanju za ženske so dosegle veliko zmago Avstrijke. Hecherjeva je zmagala v smuku: Jahn v slalomu in kombinaciji.
V smuku za moške je bil najboljši Francoz Du-villard. Avstrijec Leitner pa je zmagal v slalomu. Duvillard, ki na olimpijskih igrah ni prejel niti ene zlate kolajne, se je uvrstil na prvo mesto tudi v kombinaciji.
ŠPORTNI MOZAIK
Na tradicionalnem veslaškem tekmovanju med osmercem Oxforda in Cambridgea je zmagalo moštvo prvega vseučilišča. Bill Nieder je ponovno izboljšal svetovni višek v metu krogle. To pot jo je zalučal 19,99 m daleč. Pred 50.000 gledalci so francoski nogometaši premagali na Dunaju predstavništvo Avstrije s 4:2. V kvalifikacijskem tekmovanju za olimpijski turnir je Grčija premagala v Atenah reprezentanco Izraela z izidom 2:1. Belgijec De Ca-booter je zmagal v 44. dirki po Flandriji. Drugi je dospel na cilj Francoz Graczyk, ki pa je prvi švignil na cilj v krožni dirki po Oranu. Nizozemec Wagt-mans se je uvrstil na prvo mesto v dirki Giro dei 4 cantoni.
Brez čuta odgovornosti
(Nadaljevanje s 6. strani)
in prav lahko bi bil povzročil krizo v njunem življenju. V primeru, da bi res prišlo do ločitve, pa bi onesrečil še njunega otroka.
ČASNIKARJI BREZ VESTI
Pri tem je nerazumljivo, kak interes ima tisk, da izvaja lak pritisk na posameznike, in kdo mu daje to pravico. Tisk je danes resnična velesila, toda kot se vsaka velesila enkrat prevzame in začne precenjevati svoje pravice, tako tudi tisk. Listi so izgubili danes vsak moralni kriterij, gre jim samo še za to, da nudijo »zanimivosti««. Malo jih briga, če so resnične ali izmišljene. Z največjim užitkom brskajo -prav po blatu in vlačijo na dan stvari, glede katerih bi jim moral najosnovnejši čut za dostojnost narekovati molk ali vsaj mnogo bolj umerjeno in objektivno pisanje. V resnici pa navajajo pri vsakem zločinu kar največ podrobnosti in naslikajo ves potek zločinskega dejanja v vseh podrobnostih, s čimer razvnemajo domišljijo duševno bolnih ali neuravnoteženih ljudi, katere zamika, da bi še sami napravili podoben zločin, da bi tudi vzbujali pri množici take občutke in postali tako znani. 2e sama želja, da bi tisk pisal o njem in da bi postal tako »slaven«, nažene marsikoga k zločinu.
Časnikarji pri tem svojem brezvestnem početju tudi ne pomislijo, koliko lahko škodujejo, moralno in gmotno ljudem, katere postavljajo na sramotni oder, n. pr. njihovim staršem, bratom ali otrokom, zlasti še tem poslednjim, ki niso sami ničesar krivi. Pri umoru kakšne ženske, ki se je prodajala, ne bodo pozabili omeniti njenih staršev, bratov in sestra ter otrok. Z veseljem prinašajo slike teh poslednjih, ne da bi pomislili, da bo morda otrok zaradi tega vse življenje trpel, ker se bo vedno kdo našel, ki se bo spomnil na to strupeno, brezvestno pisanje.
M. S.
12«
RADO BEDNARIK
v	in	senci
(Umodm Hmbmburtmnov)
odvetniku Goričanu na slovensko zahtevo po nekem uradnem aktu zabrusil: »leh ver-biete mir diese Provokation, ich bin ein Deutscher und vvenn Sie mit mir slovenisch sprechen vverden, so gebe ich Ihnen keine Antwort.« (Prepovedujem si to izzivanje, jaz sem Nemec, in če boste z menoj govori-
li	slovenski, Vam ne dam nobenega odgovora).
Pa tudi ti so bili zadnji trzljaji protiljud-skih državnih plačancev.
Mogočnjaki padajo
Vojna stranka na Dunaju, posebno še podrepniki načelnika glavnega stana Conrada, so toliko časa venomer vpili, da bodo zmagali, dokler niso še same sebe prepričali. Maršal Conrad se je že videl kot slavnega zmagovalca. Njegov lik je krožil po vseh kinematografih in ilustriranih listih. Ukazal je napisati krasno opremljeno knjigo Unser Conrad (Naš Conrad). Dobil je celo prevajalce za tuje jezike. Upal si je že nastopiti proti samemu cesarju Karlu, katerega je imel za slabiča.
Po državi so hodili njegovi plačanci in raz-glaševali moč nemštva in potrebo, da se Slovani uničijo.
Nemški poslanec VVichtl je še malo pred polomom, to je 12. julija 1918, kričal na shodu v Slovenski Bistrici, da jc treba Slovane najprej na lrontah podesetkati, nato pa raz-
dreti njih povezanost v monarhiji. Taki shodi so sc kar naprej ponavljali. Armadno poveljstvo je pa brž izvajalo posledice in je pošiljalo na bojno polje vedno več slovanskih čet.
Slovenski poslanci se pa niso dali ustrahovati. V stenografskih zapiskih dunajskega parlamenta najdemo interpelacijo poslancev Jugoslovanskega kluba, kjer zahtevajo, naj vlada objavi številčne podatke o uporabi slovanskih in nemških čet na fronti. Vojni minister se je nekaj izgovarjal, a v splošnem hrušču ni mogel končati svojega lažnivega govora.
Vlada je skušala zatreti tudi gibanje za politične svoboščine. Zato je začela načrtno preganjati in zapirati vse Slovence, ki so se izpostavili za majniško deklaracijo. Poslanci v parlamentu so pa vlagali proti novim nasiljem interpelacijo za interpelacijo, kar je imelo velik odmev v mednarodni javnosti. Ugled države in krone je zgubljal na blesku. Treznejše osebe med Nemci samimi so vladarja opozarjale, da bo prenapeta nemška nacionalistična politika sama izpodmak-nila tla prestolu.
Obenem so začele pronicati v javnosti vedno slabše novice z bojišč, zlasti z italijanskih ob Piavi. Celo v slovenskih dnevnikih zasledimo prikrita poročila o težkem položaju Conradovih armad.
r im NIZ MOČEM VERJETI, DA, BI BIL UTE
Sl ZNOREL?!
6MENT/A, REC 3E7... SE "BOVA, SPUSTILA.?
UAT TA, ČETE GULlU-OŽA BES TU?'
PA POTEM? MIDVA IMAVA OROŽ3E ON PA..
&E UAU OTOU, Ul NI NA ZEMLJEVIDU.
GLEJ
OTOU
UMALU BOVA VIDELA!
m
, w* >' l(-
nubv
m .
freuvaj" -
ON PA IMA f TOP?! „. HAUAUAHA LADI36UI >/ RTASTO ŽELEZNO CEV IMENUJEŠ TOP? JAVI PO RADIU / DA SVA NAŠLA OTOU IN DA SE BOVA SPUSTILA
TAUOT IZPUSTITE TRDONJO, ZVITOREPCA IN LAUOTNIUA'
AUUUt ZADETI SMO!! ...PADAMO!.
go
■u
m
&
STOT>!	^
ZDAJ NIMAMO ČASA’...N A OTOU MORAMO PO ZAULAD! MED POTJO LAMUO Dl = AAS PO MILI VOLTI!
HE.NE, UAR BRŽ NAM SNEMI OUOV3E! ŽULI NlAS ŽE'.
AAA?.. NA OTOU ?!„,NE:
ME3 . UA3 PA Ml?!'.
VI?! UEUE.ODURITO Tl POVEM, DA SEM V GURBEU ZA VAS!,,. PO MOJEM BOSTE TRITE VISELI
AAAUU, SVEŽI
SVOBODNI
6TE.,TANT3E!
JAZ NA TISTI OTOU NE STOPIM VEŽ! NAT VZA=
ZRAU . P
DVIGNITE SE!
AMIUU
ME ZAULAD, UDOR HOČE'. DOVOLJ TESPAT? BILO SITNOSTI, / 'PRAV IMAŠ! DOMOV GREM / DOBER SPA NEC TE VEČ-
VREDEN, VLOT VSI ZAULADI !!
!■/*&»
DNE 15. MAJA RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE
Kot smo zadnjič napovedali, pripravlja Kmetijsko nadzorništvo 3. razstavo živine sivorjave pasme na Tržaškem. Razstava bo 15. maja v Zgoniku v bližini občinskega doma. Razstavljenih bo 190 glav živine iz raznih vasi naše občine.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V soboto, 9. aprila, ob 21. uri v Avditoriju v Trstu
Frances Goodrich in Albert Hackett
DNEVNIK ANE FRANK
V nedeljo, 10. aprila, ob 15.30 v prosvetni dvorani
A. Sirk v Sv. Križu
DNEVNIK ANE FRANK POROKA
Preteklo soboto sta si v repentaborski cerkvi obljubila večno zvestobo prof. Vera čok iz Svetega Ivana in inž. Aljoša Vesel iz Trsta. Prijatelji in znanci jima želijo mnogo sreče v novem življenju! Čestitkam se pridružuje uredništvo »Novega lista«.
»KRES V PRISTANU«
Te dni je izšel nov roman tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja »Kres v pristanu«. Knjigo je opremil Lojze Spacal in je že v prodaji v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. O novem Pahorjevem delu objavimo daljše poročilo v eni prihodnjih številk.
OBVESTILO UČITELJEM NA GORIŠKEM
Didaktični ravnatelj slovenskih osnovnih šol na Goriškem obvešča učitelje, da je na razglasni deski ravnateljstva v ulici Croce 3 na vpogled ministrska odredba z dne 7. marca t. L, ki vsebuje navodila o začasnih namestitvah in suplencah v šolskem letu 1960-61.
KROŽKA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV iz Trsta in Gorice priredita na velikonočni ponedeljek celodnevni izlet
NA SVETO GORO IN H KEKCU Kdor se ga namerava udeležiti, naj se prijavi najkasneje do torka, 12. aprila, v Trstu, ul. Commerciale 5/1. ali pa v Gorici, na Travniku 18/11., kjer bo vsak delavnik od 10. do
12.	ure dobil vsu podrobna pojasnila.
KULTURNE VESTI
m Ignazio Silone je napisal nov roman z naslovom La volpe e le camelie (Lisica in kamelije). Dogaja se v času fašizma in glavni osebi sta dva italijanska begunca v Švici na italijanski meji, kjer delata na majhnem posestvu. Roman bo izšel v kratkem.
• Mlada Tržačanka Evelina Umek se kar dobro uveljavlja v ljubljanskih revijah. V zadnji številki revije Mlada pota ima črtico Tri dni je ležal mrtev v stanovanju. Zajeta je iz tržaškega okolja.
• V Nemčiji so posneli film po romanu Bumerang, ki ga je napisal Igor Šentjurc. Ta slovenski pisatelj iz »skupine štirih« živi že nekaj let v MiAn-chenu in piše zdaj v nemščini. Kot se zdi, ima precej uspeha. Film že predvajajo v Nemčiji in Avstriji. Šentjurc je izdal pred Bumerangom še roman Molitev za morilca.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 2C Telefon 29-477