GLASILO NARODNO-SOCIJAIISTIČNE STRANKE. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni doni«, —zz=. nadstr. — Telefon: štev. 77. ====== Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6, za inozemstvo 8 Din. inserat! se računajo po velikosti in so cene v upravi 7 na razpolago. —....... -..— Delegatski zbor. Zaposlitev odpuščenih rudarjev. Denar za brezposelne podpore le v bankah, kjer se kupčuje z njim, brezposelni pa morajo stradali. — Izseljeniške akcije. — Zaposlitev v domači industriji. Narodno - socijalistlčno gibanje gotovo ni pri nas pokrajinskega, ali samo slovenskega značaja. Navzlic temu pa ni seglo organizatorno delo (če izvzamemo Zagreb) preko Slovenije. Razumljivo Je zato, da je pri taktičnih političnih nastopili narodno-socijalističnih organizacij odločeval pred vsem ožji slovenski interes. Izkazalo se je, da je v Sloveniji strankarska razcepljenost prevelika. Tega se ne zavedajo samo voditelji strank, ampak tudi volilstvo. Kakor hitro so uvideli volilcl, da gotovi stranki ne prinesejo š svojimi glasovi realnih uspehov, so oddali svoje glasove tja, kjer so računali na pozitivni uspeh. Nihče se ni več udeleževal volitev samo zato, da idejno demonstrira, ampak vsakdo je hotel pripomoči s svojim glasom do moči oni stranki, ki mu je bila idejno najbližja. Pod temi razmerami ni čuda, če niso v organlzatornih početkih nahajajoče se stranke dosegle posebnih uspehov, ni čuda, če je tudi NSS pri zadnjih volilnih nastopili ponovno podlegla. Seveda pa s tem še ni rečeno, da je podlegla Ideja narodnega socijallzma. Podlegla je le organizatorna oblika, v kateri se je prezentlraia ta Ideja. Za bližnjo bodočnost ni pričakovati iz-premeinb. Narodno - socialistične organizacije se morajo pač umisliti v dejanski položaj In na podlagi tega uravnati svojo na-daljno politično akcijo. Socijalistlčna ureditev družbe le naš končni cilj. Naš sedanji cilj je pa praktično, dnevno uveljavljenje socljalnih zahtev. Pogrešilo bi bilo, če bi delovno ljudstvo zavajali le v sanjarije nadoblačnlh In nedosežnih gradov, dočlin bi mu v zemeljskem Pri zadnjih volitvah v celjski občinski svet so dobili na listi Narodnega bloka SDS 14, NSS 7 in NRS 4 mandate. Zadnje mesece se je razpustil uemškutarsko - klerikalni gospodarski blok, od katerega je pristopilo v radikalni klub 3 obč. svetovalcev, tako da je štel odslej 7 članov. Vsled spremenjene politične situacije v državi in vsled lokalnih celjskih razmer so nastala med sam. demokrati in radikali nesoglasja, ki so vedla tako daleč, da so radikali, ki so preje tvorili 'i demokrati večino obč. sveta — prešli v opozicijo. Radikali so navezali stike z NSS in živeli v domišljiji, da je prišel zanje ugoden trenotek, da dobe celjsko občino v svoje roke. To tembolj, ker so računali na podporo klerikalcev, ki štejejo dva mandata. Seveda so pa bili radikalni računi politično nezreli. NSS je bila res z radikali v znosnih odnošajih, ni pa z njimi sklepala nobenega pakta, ki bi šel za tem, da se vrže dosedanjega župana. NSS ni mogla gojiti nobenega navdušenja za radikalnega župana, ker je vedela, da bi bilo vsled obstoječe strankarske grupacije v obč. svetu nemogoče redno komunalno delo. NSS in NRS bi šteli v obč. svetu, če bi imeli radikali župana, 13 glasov, dočim bi bila samo demokratska opozicija v posesti 14 čla- Vladajočim in Velika noč 1926. Obdobje težkih razočaranj je prišlo na delovno ljudstvo, ki sl je po letih trpljenja v svetovni vojni pridobilo končno svetovni mir, priznanje dela, osebnosti in pravfco soodločevanja pri ureditvi delovnih pogojev. Val draginje, ki je izšel iz papirnatega gospodarstva, je znižal njegovo kupno silo. Gospodarska kriza pa je skoro povsod vedla k brezposelnosti. Delovni razred je videi v osemurnem delavniku izpolnitev svojih želja; toda splošno mednarodno priznanje in neprikrajšana izvedba je izostala. Duševnim delavcem grozi obubožan je in razvrednotenje njihovega položaja. Vsakemu razvoju socijailnega zavarovanja se Kr0zi s strašilom finančne preobremenitve države in industrije. Nasproti temu pa se skuša finančni kapital ogromno obogatiti po zmedah v Evropi in za pa dni Aziji, polastiti se celil' ■industrijskih strok in jih izrabljati kot zasebnih .monopolov. Ne strašijo se niti korakov, ki m0rejo ogrožati mirovno delo Društva narodov. življenju odvzemali možnost, da doseže za svoj eksistenčni obstoj nujno potrebna sredstva. Če narodno - socialistične organizacijo spoznajo, da s svojo lastno močjo ne bodo dosegle uiti del svojega programa, potem je naravnost nesmisel zavračati sodelovanje z onimi političnimi organizacijami, ki po svojem programu in članih oinogočujejo enotno delovno fronto vseh naprednih Slovencev. Najti moramo novo organizatorno obliko, v kateri bomo lahko uresničili narodni soci-jalizem. Pri volitvah v Delavsko zbornico je narodno - socijalistlčna strokovna organizacija nastopila skupno z demokratsko strokovno organizacijo. Že prvi enotni nastop napredno-socijalnlh volilcev je dosegel velik uspeh. Oseintisoč delavskih glasov se je izreklo za skupno listo in odobrilo skupen program. Pred to manlfestativno voljo ti-sočev volilcev se mora umakniti vsak pomislek, da so taki nastopi škodljivi in da se ne bi smeli zopet in zopet ponoviti. Umevna je skrb klerikalcev, ko vidijo, da se napredni živelj združuje. Enotna napredno - socljalna fronta jim onemogočuje taktično manevriranje z Izigravanjem ene napredne skupine proti drugi: onemogočuje jim v razdoru žeti uspehe s svojo enotno organizacijo. Prav tako nas ne motijo slepi streli lz marksističnih vrst. Kaj bi nas zanimal njih negativizem, nezmožen ustvarjanja? Kaj naj počnemo z njimi, ki se bodo v osebnem sovraštvu prej ali slej zgrizli med seboj? Preko ujlli gremo svojo pot dela, ki bo s svojimi uspehi zamašilo usta vsem, ki životarijo le od nerganja! nov. Novi župan bi bil odvisen od klerikalnih 2 glasov. Kaj se pa pravi biti odvisen od klerikalcev, pa ima NSS že dovolj slabih izkušenj iz drugih občinskih svetov. Izvolitev radikalnega župana bi imela edini ta efekt, da bi bilo delo v obč. svetu onemogočeno. Sledil bi razpust obč. sveta, s čimer so tudi računali radikali. Mislili so, če ne obdržimo svojega župana, pa dobimo potem svojega gerenta. Občinska delegacija NSS pa gotovo ne more imeti prav nobenega interesa, da vzdržuje kombinacijo, katere cilj je gerentstvo. Pod radikalnim gerent-stvom bi ne izgubila le NSS vsako in-gerenco na občinsko delo, ampak bi odpadla tudi kontrola javnosti, ki je zagotovljena le z obč. svetom. V obrambo občinske avtonomije je nato obč. delegacija NSS sklenila z SDS sporazum, ki omogočuje delovno večino'. Sporazum je za oba pogodbenika časten in izključuje vsako majorizacijo. O kaki kapitulaciji z ene ali druge strani ne more ■biti niti govora. Pri sklepanju sporazuma je prevladoval le moment, da sc mora ohraniti delazmož-nost obč. sveta in preprečiti gerentstvo. To je objektivna slika celjske zadeve, ki povzroča v javnosti precej nepotrebnega hrupa. obvladanim. Proti tem nevarnostim je bilo ustanovljeno Mednarodno združenje za socljalni napredek. To društvo, ki je nastalo iz spojitve treh mednarodnih udruženj: stalnega odbora za socijalno zavarovanje, mednarodnega udruženja za zakonito zaščito delavstva in mednarodnega udruženja za boj proti brezposelnosti, se ozira kot novo udru-ženje za socijalni napredek na živo preteklost. Prve pogodbe o zaščiti delavstva iz leta; 1904 in 1906 so osnovane na začetnem delu ustanovnikov teh organizacij. Kongresi za socijalno zavarovanje proti brezposelnosti v Luksemburgu so dovedli k polnemu priznan ju zavarovanja proti brezposelnosti in kongres v Pragi: 1. 1924 je končnoveljavno rešil vprašanje osemurnega delovnega časa in podjetniških odborov delavcev. Naloga novega mednarodnega udruženja je, da postane s svojim raziskovalnim delom, vzgojo javnega mnenja in stremljenjem- po ratifikaciji mednarodnih delovnih pogodb prednja straža socijalnega napredka. Dogodki sami so jasno zavrnili misel, da bi že ustanovitev oficijelne Mednarodne organizacije dela v Ženevi zadostno zaščitila nameščence vsega sveta in da bi bila odveč vsaka svobodna inicijativa. Mednarodnemu uradu dela manjka ona nezavisnost od vlad, katera edina zagotavlja napredek. Ona ne nudi -vsem činite-ljem, ki so se izkazali kot nositelji socijal-nih reform, možnost sodelovanja in ustvarja med zastopniki mehanično zavisnost, ki ne odgovarja vedno realnemu razmerju gibajočih sil. Delavski razred je omejen na eno četrtino vpliva, neodvisna veda ni zastopana. 1. oktobra 1924 je bilo na kongresu, ki so ga sklicala zgoraj omenjena mednarodna udruženja in katerega sc je udeležilo 1100 oseb, sklenjeno1, da se ustanovi taka mednarodna organizacija. 25. septembra 1925 so bili v Bernu sprejeti njeni Statuti. Prvo njeno zborovanje se bo vršilo 22.-24. septembra v Montreux. Program obsega sledeče točke: • . 1, Zaščita in zavarovanje zasebnih nameščencev. — 2. Pravni in socijalni poiožaj javnih nameščencev. — 3. Delovni odmori in dopusti. — 4. Razvod podjetniških odborov. — 5. Minimalne mezde pri domačem delu. — 6. Boj proti brezposelnosti potom mednarodne kontrole kreditov v svrho za-branitve gospodarskih kriz in potom časovne razdelitve javnih del. — 7. Zaščita izseljeuikov. —• 8. Mednarodno nezgodno zavarovanje. — 9. Zaščita mater. — 10. Izplačevanje dohodkov delavcem v tujini ponesrečenim in njihovim rodbinam potoni1 mednarodne centrale. — n. Znanstvena kontrola načina obračunavanja socijalne obremenitve in povzdige narodnega gospodarstva potom socijalnega zavarovanja. Za izvedbo socijalne politike so potrebne tri složke: osnovne usmeritve, uzakonitve in udejstvovanja. V kakšno smer naj gre sooijalna politika, to mora pokazati znanstveno raziskovanje gospodarskih tiskov. Zato kličemo k aaderovanfu rnzfskovntefje defa tz najširšega gledišča': psihologe, psihotchnike. pedagoge, etike, higijenike, socijalne ekonome, statistike in pravnike, ki se pečajo z vprašanji dela in SQcijologjje. • Najti pravi zaključke za pravilno prakso, to je stvar zakonodajalcev. Vsaka norma pa zahteva poroštvo za svojo udejstvitev in tehnično možnost. Vabimo vsled tega k sodelovanju podjetniške odbore, tajnike delavskih organizacij, vzgojitelje mladine, socijalne inžinerje, zavarovalne in inšpekcijske uradnike, kakor tudi vso armado socijalnih in drugih javnih uradnikov. Končno poživljamo socijalno in gospodarsko misleče ljudi vseli zemlja brez razlike, ljudi vseh svetovnih nazorov, katerim pomenja skrb za splošni blagobit več od lastnega prospeha, da se strnejo proti nevarnosti novih vojn in novih prevratov, k svobodnemu raziskavanju In ureditvi družbe. Mednarodno udružcnjc za socij. napredek: Predsednik: dr. Karl Renner, državni kancler, Dunaj. Generalni tajnik: prof Adeodat Brissard, Pariz. BIBBligaHRBIIBIBlBMBffiBBIIIIB REDNI LETNI DELEGATSKI ZBOR NSS se vrši v nedeljo, dne 18. aprjja 1926 ob 9. uri dopoldne v Slavčevj dvorani Narodnega doma v Ljubljani. D n e v n i r e d: * 1. Naznanila predsedstva. 2. Volitev verifikačne komisije. 3. Poročilo načelstva: a) tajnika, b) blagajnika, c) nadzorstva. 4. Sprejem novega organizacijskega reda. 5. Volitev: a) načelstva, h) nadzorstva, c) izvrševalnega odbora, d) finančne komisije. 6. Poročilo o političnem položaju. 7. Slučajnosti. Pristop k delegatskemu zborovanju imajo samo strankini funkcijonarji ter delegati krajevnih in drugih strankinih organizacij v smislu organizacijskega reda. Predlogi za delegatski zbor se morajo najkasneje 8 dni pred zborom predložiti načelstvu stranke. Dolžnost vseh delegatov je, da se delegatskega zbora polnoštevilno udeleže. V Ljubljani, dne 12. marca 1926. Načelstvo nar.-socijalistlčne stranke: Ivan Deržič, 1. r. Franjo Rupnik 1. r. načelnik. tajnik. BIBIBIIIBIIBIBilBIBIIIBIBIIB Najbolj brezbrižno se pri nas obravnava vprašanje brezposelnosti. Država mu posveča manj pozornosti in skrbi, kakor povodnjim ali konjskim dirkam, dasi gre tu za živo bitje človeka. Zavarovanje za slučaj brezposelnosti je brez dvoma težak problem, ki ga je težko obseči v številke in mu dati zanesljivo računsko podlago. Toda ravno radi tega, ker je problem težak, bi mu morala vlada in Narodna skupščina posvečati znatno več brige. Tako pa doživljamo specifično našo državno posebnost, da še celo oni zneski, ki jih vplačujejo naši delavci na račun delavskih posredovalnic in ki imajo služiti v podporo brezposelnim, služijo državni hipotekarni banki v bančne posle. To je škandal in sramota brez primere. Ni pa ljudskega zastopnika, ki bi imel pogum in sposobnost, da bi dosegel, da bi se ti milijoni uporabljali v zakonite svrhe. Početje ministra za soc. politiko je izrazito protizakonito in je na las enako poneverbi javnega delavčevega denarja. Slovenija sama je dosedaj v svrhe podpor brezposelnim vplačala in državni hipotekarni banki v Beogradu v gotovini preodkazala nad 4 milijone dinarjev. Denar služi bančnim kreditom, doma pa ginevajo brezposelni in njih družine. To je brezprimeren kul-liiiiii škandal in cinična brezbrižnost naše državne uprave za socijalne probleme. — Zato je nujno in neobhodno potrebno, da se ta denar takoj odda v svrhe, ki jih določa zakon, t. j. za podpore brezposelnim. Vsota ni malenkostna irt mnogim družinam bi mogla omiliti gorje brezposelnosti. Dočim vlada dela z delavčevim denarjem bančne kupčije, pa si mi doma ubijamo glavo s premišljevanjem, kako brezposelnim zagotoviti obstoj in jim dati možnost zaslužka. Najtežje so prizadeti rudarji in tudi delavci drugih industrij okušajo grenki kruh brezposelnosti, nekateri pa stoje na pragu te strašne hiše. Pomoči od nikoder. Zlasti je ni pričakovati od vlade, ki ima polno glavo drugih, malenkostnih skrbi. Vlada ie mirne vesti in brez najmanjšega čuta odgovornosti vrgla na cesto svoje lastne uradnike, ne da bi se vprašalo, kaj bodo jedli in pili. Zato bo tem manj skrbela za delavce. Pomoči je treba iskati drugod. Organizirati samopomoč-ne akcije za nabiranje prispevkov za brezpo-selne podpore je kaplja v morje, ki gorja ne more ali vsaj ne trajno ublažiti. Brezposelnim je treba dati zaslužka in dela. Kje? To bi morala predvsem organizirati država s povzdigo industrije in trgovine in splošnega gospodarstva ter z izvedbo večjih zasilnih državnih del, cest, železnic, zgradb itd. To se ne bo zgodilo. Zato preostaja le en izhod: izselitev v mrzlo tujino. Tu zadenemo zopet na drugo težkočo. Izseljeniško vprašanje je globok socijalni problem zase, ki ni rešen z mrzlim in morda površnim zakonom o izseljevanju, katerega prizadeti uživajo le s slabe strani, da morajo namreč obletati nebroj instanc in prilepiti za visoke vsote kolkov, preden dobe dovoljenje, da lahko gredo. Izseljeništvo je treba do vseh podrobnosti organizirati tako doma, kakor v tujini. Slednje je bolj važno. Država ima dolžnost, da izseljencem v tujih državah zagotovi pravno in socijalno zaščiten obstoj, da niso v tujini kakor sužnji izžemajočih kapitalistov. — Z mednarodnimi pogodbami morajo dobiti izseljenci polno pravno varstvo v vseh ozirih in možnost ne samo ma- terijelnega obstoja, ampak tudi kulturnega razmaha in moralne eksistence. Države, v katerih se pojavlja kriza brezposelnosti, so sklenile zlasti z državami, v katere teče glavni tok brezposelnih, posebne konvencije. Tako je storila Čehoslovaška, Poljska in druge. Pri nas nič kaj takega! Zato gredo ubogi izseljenci v temo in težko bodočnost. Edina država, ki prihaja resno v poštev pri izseljevanju brezposelnih, je danes Francija, katere najrazličnejši rudniki so še sposobni, da požro še nekaj tisočev tudi naših delavcev. Povsod drugod1 je težka brezposelnost in se seveda te države z raznimi prohi-bitivnimi zakoni otepajo tujih delovnih moči. To velja tudi za Rusijo, ki svojim milijonom brezposelnih tudi ne more dati kruha. Franciji visoko konjunkturo omogoča momentano stanje njenega franka. Ko se frank utrdi in stabilizira, bo to minulo in delovnim prilikam bo morda sledil čas brezposelnosti. Nato pa sc bodo izseljenci morali vračati nazaj na svoje domove. Na to je treba misliti. Za reducirane rudarje organizira Delavska zbornica izselitev v Francijo, kjer je zaenkrat še dosti delovnih prilik. Toda to delo je zvezano z velikimi težavami in izselitev v državo, s katero nimajo nikakih delavsko-varstvenih pogodb, je za prizadete vedno nevarno. Spominjamo samo na naše rudarje v Nemčiji, ki se ravno radi pomanjkanja mednarodne pogodbe ne morejo vrniti v domovino, ako nočejo izgubiti vseh iz naslova soc. zavarovanja pridobljenih pravic. Mnogi so stari in bi radi prišli, toda brez teh podpor ne bi mogli živeti. Tako jih pusti država v tujini umirati. Dolžnost Delavske zbornice je zato, da na vse te stvari misli in skuša s podjetniki in s francoskimi oblastmi doseči zadostno varstvo naših delavcev, zlasti, da jim varuje v tujini pridobljene pravice so-cijalno-materijelnega značaja. Mnenja smo sicer, da bi bila pri intenzivnejši organizaciji našega delovnega trga tudi doma zaposlitev mogoča, zlasti, ako uvažujemo dejstvo, da se tudi Trboveljska družba ne bo večno senčila v milosti sedanje vlade in da bo prišel čas, ko premog ne bo tako drag in bo zopetna zaposlitev mogoča. Morda ta čas ni daleč. Po naših industrijah je zaposlenega mnogo nepoklicnega delavstva, ki se rekrutira v velikih slučajih iz premožnih kmetij, ki so sposobne same preživljati svoje sinove. Tako pa kmetski sinovi dostikrat iz pohlepa po zaslužku silijo v tovarno in odjedajo kruh poklicnemu delavcu. Revizija delovnih moči po naših industrijah bi morda pokazala važne In zanimive uspehe. Mislimo, da je celjska občina svoječasno sklenila, da v tej smeri vpliva na podjetja v svojem področju. Predmetna akcija bi morda ne ostala brez uspeha. — Za nekaj sto rudarjev — več se jih najbrže ne bo moglo izseliti — bi bilo dobiti dela doma. Tujina je tujina in kruh tam je grenak. Zato je tujina zadnji izhod. Preje naj se poskusijo druge možnosti. V državnem proračunu bo najbrže tudi dana vendarle kaka možnost graditve železnic (Rog. Slatina—Krapina) ali drugih večjih del, katerih dovršitev bo trajala dalj časa. Država naj zagotovi odpuščenim rudarjem delo pri teh delih. Seveda pa bi bilo z deli takoj pričeti. Dolžnost občin, zlasti mestnih je, da organizirajo brezposelno zavarovanje ali podpore (Gentski sistem!). Pripravite se za dostojno proslavo 1. maja. Celjska zadeva. Rudolf Juvan. Naše bodoče delo. Po drugih državah. V nedeljo se sestane glavni delegatski zbor Narodno socijalistične stranke, da napravi bilanco svojega dela v pretečenem letu ter ustvari temelje za bodočnost. Skromen je naš zbor, brez zunanjega bleska in sko.ro neopažen, pa vendar za stranko izredno važen. Letošnji delegatski zbor se vrši v dobi, ko preživljamo v naši državi težke politične in gospodarske krize, vsled katerih so prizadeti predvsem delavci in nameščenci, oni sloji, ki tvorijo kader naši stranki. Sedem let je, kar smo si ustanovili stranko. Sedem let nesebičnega, napornega dela. Z ustanovitvijo naše države, z osvobojenjem jugoslovanskega življa izpod mačehovske Avstrije, je tudi pri nas pronikla ideja Vaclava Klofača, ideja narodnega socijalizma. Naše organizacije so naraščale. Število novih somišljenikov in idealnih borcev se je z vsakim dnem večalo, četudi smo bili navezani sami nase in nismo imeli na razpolago onih sredstev, ki v politiki dostikrat odločajo. Že pri volitvah v ustavotvorno skupščino je izšla stranka zelo častno1, saj smo po nekaj mesecih ustanovitve dobili dva poslanca. Pri naslednjih volitvah v narodno skupščino nismo dobili mandatov. Ni se to zgodilo vsled nazadovanja naših idej, ampak samo vsled cepljenja naprednih in predvsem socialističnih strank, kar je tudi glavni vzrok, da danes delavstvo nima niti enega svojega poslanca. Mi smo bili prvi, ki smo iskreno in odkritosrčno želeli, da se ustvari enotna fronta delavstva. Nismo tega storili samo enkrat, temveč pri vsaki novi priliki smo sprožili misel skupnega nastopa vseh socialističnih strank. Ako do enotne fronte ni prišlo, ni krivda na naši strani, temveč na strani onih, ki so imeli ljubezen do delavstva samo na jeziku. Socijalna vprašanja se je hotelo reševati z demagoškimi frazami, delavstvo se je zavajalo z raznimi revolucionarnimi gesli, mesto, da bi se pričelo z resnim pozitivnim delom. Gospodarska revolucija je nesmiselna in nesreča za našega delavca. Vsak prevrat bi prinesel delavcu le bedo in bi koristil politični reakciji. Socialistična vprašanja se ne da diktirati in uveljaviti s terorjem. Predvsem je potrebno delavstvo izobraziti. Socialistična družba je mogoča šele takrat, če bo delavstvo srčno in kulturno prerojeno. Za Politični Kriza Uzunovičeve vlade. Žc v naprej sc je vedelo, da Uzunovičevernu kabinetu ni usojeno dolgotrajno življenje. Uzunovič je sprejel ministrsko predsedstvo s pritr-dilom svojega strankinega šefa N. Pašiča. Kadar bi se le zazdelo Pašiču, bi moral Uzunovič podati deimlisijo. Navzlic neugodni politični predigri pri, sestavi nove vlade se je pa pričakovalo, da bo Uzunovičeva vlada izvrševala svoje posle vsaj nekaj tednov. Neprcračunljivi Štefan Radič jc pa s svojimi izjavami znatno skrajšal poslovni rok nove vlade. Nastala je situacija, ki je povzročila v vladi težko krizo, iz katere ni drugega izhoda, da Uzunovič demisijonira. Radikali so se naveličali Radičevih napadov in ne morejo trpeti, da meče Radič po vrsti radikalne ministre iz vlade. Radikalni ministri so predložili Radiču ultimat, da odstopi, ali se pa razbije Vladna koalicija. Radič odločno odklanja svojo demisijo. Nujno mora zato slediti demisija celokupne vlade. socialista mora biti prvo izobrazba, plemenitost in pravilno razumevanje bratstva in kdor tega nima, ta ni in ne more biti socialist. Zato odklanjamo vse take socialiste, ki imajo socializem na jeziku, v svoji notranjosti in v svojih dejanjih so pa največji nasprotniki socijalizma. Demagoški lov za socialističnimi gesli mora prenehati. Nastopa čas pozitivnega, resnega in stvarnega socialnega dela; le v tem vidimo rešitev ročnih in duševnih delavcev. Kaj pomaga vse kričanje o internacionali, marksizmu in podobnih geslih levičarskih sodrugov. Delavstvo nima od tega nobenih koristi. S kričanjem se ne bo odpravilo brezposelnosti, ne stanovanjske bede, se ne bo povišalo delavskih plač in ohranil 8 urni delavnik. Danes je položaj tak, da potrebuje naš delavec in nameščenec kruha in ne praznih demagoških fraz. Ako ni moglo priti do enotne fronte socialističnih strank, bi pa vendar lahko prišlo do enotne fronte vseh ostalih naprednih strank. Napredni politiki je bilo v največjo škodo, da je hotelo imeti že vsako omizje svojo lastno stranko. Ako bi bilo le nekoliko dobre volje, bi se za razne volitve in druga skupna narodna in socijalna vprašanja vedno doseglo soglasje, ne da bi kaka stranka utrpela na svojemu programu. Čas je že, da nastane streznenje pri naprednih strankah in da se ustvari kooperativa, ki bo omogočala enotne nastope. Osebna vprašanja morajo stopiti v ozadje, kadar so na dnevnem redu socijalna, gospodarska in narodna vprašanja. Ljudstvo, država, nam mora biti prvo, vse osebnosti in malenkostni spori morajo stopiti v ozadje. Naš letošnji delegatski zbor bo predvsem razpravljal o notranjih strankinih vprašanjih, bavil pa se bo tudi s političnimi prilikami v državi, s posebnim ozirom na Slovenijo ter določil taktiko za bodočnost. Želim, da bi vodila vse delegate ena misel in želja: Delati za dobrobit ljudstva in za ozdravljenje razmer v državi; pritegniti k temu delu vse one, ki so za pošteno-in sporazumno akcijo v dobrobit delovnemu ljudstvu. Prepričan sem, da bomo na ta način najbolje izvrševali program narodnega socijalizma ter s tem pripomogli k napredku in socialni ter gospodarski svobodi. pregled. Kaj se bo zgodilo po d emisiji Uzunovičeve vlade, pokažejo prihodnji dnevi. Radič si obeta, da bo on s pomočjo opozicije sestavil novo vlado. Radičevi upi so pa neutemeljeni. Radič pač ne bo v položaju sestaviti nove vlade. Prav tako je malo verjetno, da bi se sploh mogla sestaviti poslovna vlada. Edini izhod so volitve, ki bi se naj vršile jeseni. Radikali žele, da dobe oni mandat za sestavo volilne vlade. Ker so pa radikali imeli že trikrat zapovrstjo volilni mandat, ne more biti tako gotovo, da ga dobe še četrtič. Slišijo se predlogi, da bi izvedla volitve izvenstrankarska vlada. Vsekakor se mora smatrati današnjo vladno krizo kot najresnejšo izmed vseli dosedanjih kriz, ki so kdaj pretresale našo držav«'. S trudom in samozatajevanjem ustvarjen sporazum s Hrvati se ruši vsled ne-j normalnih nastopov Štefana Radiča in otie-rnogočuje politiko,, od katere se je veliko I obetalo. Kako se izraža Štefan Radič o svojih zaveznikih. Takoj ko je prevzel ministrsko predsedstvo Uzunovič, je dejal o njem, da bo sicer čisto dober kot mfinlstrski predsednik. Po mnenju Radiča pa Uzunovič ni bil ekspediven kot resortni minister, to sc pravi, da svojega dela ni v redu opravljal. Glede šefa zavezniške stranke N. Pašiča je izjavil Radič, da propade naša država, če bi bil še par let na vladi, kakor je propadla Avstrija. Meseci in meseci so potekli, toda posli se niso mogli reševati, ker je ministrski predsednik Pašič star človek. O ministru Simonoviču je dejal Radič, da je dobil o njem pisma, v katerih se pravi, da jc kvartopirec. Po mnenju Štefana Radiča je Simonovič nezmožen, da ostane še naprej minister. O ministru Krsti Miletiču je na shodu v Pakracu izjavil, da so se z njegovo vednostjo vršile 'velike tatvine na železniški direkciji v Zagrebu. Posledica teh nepremišljenih izjav jc bila, da so podali ostavke tnliuistri Simonovič, Miletič in Gju-ričič ter državni podtajnik Kujundžič. Značilno besedilo ostavke. Ko je prometni1 minister Krsta Miletič zvedel, kako ga je na shodu v Pakracu žalil Štefan Radič, je naslovil na ministrskega predsednika Uzunoviča pismo, ki se glasi: »Gospod predsednik! V današnji »Politiki« je objavljeno, da je gospod minister prosvete St. Radič na shodu v Pakracu med drugim rekel tudi to: Ako se ne popravi promet in ako se bo kradlo vsak mesec 4000 ton premoga v Zagrebu, to je 32 milijonov kron — za kar ve tudi Krsta Miletič, pa kakor da se ga ne tiče — ako se to ne popravi, on ne bo več minister prometa. Jasno. To se jc zgodilo brez njegove volje v njegovi odsotnost^ toda če ne ve nobenega načina, da to odpravi, zamj ni več unlesta. — Ordinarna laž je, da bi se karkoli takesfa zgodilo v času, ko sem jaz prometni minister. Ker tc besede, ki jih je izgovoril aktiven minister, vsebujejo klevete in žalitve, preko katerih ne morem In nočem preiti, mi je čast prositi Vas, gospod predsednik, da mi izvolite uvaževati ostavko na položaj prometnega ministra, ker ne želim, da bi bil še v prilikah, da s tako »bitango« (vagabund op. ur.) in »vucibaitino« (lopov op. ur.) sedim za isto mizo. Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje Vas prosim, gospod predsednik*, da izvolite sprejeti zagotovilo, irriojega globokega spoštovanja. Krsta Miletič.« Izredno ostra motivacija ostavke je vzbudila v vsej politični javnosti veliko pozornost. Dosedaj pač ni bilo običajno, da se minister zahvali za položaj na način kot je storil to Miletič, ko je imenoval svojega bivšega kolego kot vagabunda in lopova. Radikalni krogi so mnenja, da drugače ni mogoče občevati z Radičem. Ministrski predsednik se je trudil, da pregovori Miletiča, d‘a spremeni formulacijo svoji ostavki. Trud je pa bil brezuspešen, ker Radič ni žalil samo Mile-ticai,( ampak takoj nato še Simonoviča, ki je podal tudi, ostavko.. Iz vrst Samostojne kmetske stranke se oglaša vedno večji odpor proti skupnemu delovanju z Radičevo, stranko. Voditelji SKS odkrito izjavljajo, da ne morejo pri Radiču ničesar doseči in da je skrajni čas, da sc stranka zopet popolnoma osamosvoji. Po skiepu Bista. Štefan Radič v opoziciji. Kakor je bilo pričakovati, Uzunovič je podal demisijo ce: lokupnega kabineta* ko je Štefan Radič odklonil, da izstopi iz vlade. Uzunovič jc takoj sestavil novo vlado, v kateri so vsi dosedanji ministri raizen Št. Radiča, P. Radiča in dr. Krajača. V vladi sta še nadalje ostala dr. Nikič in dr. Šuperina, ki sta se s tem izključila iz Radičeve stranke. Novai vlada nima v parlamentu večine. Še vedno je volilna vlada, edini, izhod iz sedanje situacije. vajam stopiti družbena, po načrtu vršeča se organizacija produkcije, ki vsakomur dodeljuje po potrebi. Produkcijska sredstva se morajo torej posplošili, da bo edini1 in pravi lastnik vedno le tisti, k;i je napravil dobrino, to je delavec. Sedanja kapitalistična družba je dospela do1 točke, kateri sledi pogin, in na razvalinah te kapitalistične družbe zraste sama od sebe nova komunistična družba brez zasebne lastnine, kajti kapitalizem si: sami žaga vejo, na 'kateri sedi1. Število proletarcev se 'Vedno bolj množi, s tem se manjša možnost za kupovanje, konkurenca je vedno hujša* da se slednjič morajo konceaitrovat.ii vsi delavci le v maloštevilnih preostalih velikih industrijah, katerih se bodo prav lahko iznebili revolucijonarniim potom, nakar sledi komunizem. Engels, iki je po Marxovi smrti, prevzel duševno vodstvo nemške socijailnc demokracije, je opisani gospodarski razvoj, kakor si g.a je načrta! Marx v svojih spisih, zložil v sledeče krepke stavke: I. Srednjeveška družba: Mala posamezna produkcija. Produkcijska sredstva prit rejena za posamezno porabo, zato primitivno neokretna; malenkostna, s pritlikavim učinkom. Produkcija za neposredno uporabo bodisi producenta samega ali njegovega fevdalnega. gospodarja. Le tam, .kjer nad to uporabo kaj preostaja, gre ta preostanek na prodaj in se zamenjava: blagovna produkcija torej šele v nastavku: toda že tedaj ima v sebi, v kali, anarhijo v družbeni produkciji- II. Kapitalistična revolucija: Preobrat v .industriji najprej s pomočjo proste kooperacije in manufakture. Osredotočenje doslej raztresenih produkcijskih sredstev v' velikih delavnicah, in s tem njihova izprememba Češkoslovaška uradniška vlada je zadnje dni predmet ostrih napadov s strani vseli čeških strank. Poslanec Stribrn.v je naslovil na predsednika vlade pismo, kjer protestira proti vladinem delovanju, ki ima namen izvesti le popularne odredbe, dočim se izogiba problemom, radi katerih je bila ravno poklicana vlada strokovnjakov. Pismo poslanca Stribrnyja je bilo povod, da so tudi ostale stranke stopile iz rezerve in označile svoje stališče napraim vladi. Večina strank je proti uradniški vladi im. zahteva, da poda vlada demisijo. Še najbolj so naklonjeni uradniški vladi agrarci, ki odobravajo finančno politiko ministra Engliša. Seveda pa ta naklonjenost ne gre tako daleč, da bi tudi agrarci ne želeli padca uradniške vlade. Druga socijallstična internacijonala je zborovala v Curihu in sklenila med drugim, da. sc ne obrne na komunistično interna-cijonalo v svrlio ustanovitve enotne internacijonale. Prihodnje zborovanje druge socijalistične internacijonale se vrši v Londonu. Nemiri v Solunu. Dne 9. t. m. se je uprl del vojaštva v Solunu. Voditelji vstašev so zahtevali, da se mora general Pangalos takoj umakniti, da se sestavi nevtralna vlada, da se razpišejo svobodne volitve za predsednika, republike, da je v času volitev predsednika republike začasni predsednik Konduriotis (vodja vstašev), da se zagotovi tisku popolno svobodo in da se izpuste vsi politični: aretiranci. Vstaši so imeli v Solunu še precej dobre pozicije, vendar sc je pa načrt popolnoma ponesrečil, ker solunskemu uporu niso sledila druga grška centra. Nad solunske upornike je bila. iz Aten odposlana vojna mornarica; iz kopnega so pa Solun obkolile vladi zveste čete. Upor v Solunu je bil kmalu potlačen, uporniki aretirani in odposlani v Atene, kjer jih je sodilo izjemno sodišče. Voditelja upora polkovnika Djavelesa in Karafusa sta bila obsojena na smrt, ostalih sedem obdolžencev pa na zaporno kazen. Izvolitev Pangalosa. Preteklo nedeljo so se vršile volitve predsednika grške republike. Pred štirinajstimi dnevi so sc vršile volitve v 12 okrožjih, sedaj je pa volilo še 2,3 okrožij. Navzlic temu, da je opozicija proglasila abstinenco,, se jc udeležilo volitev več kot 90 odstotkov volilcev. Panga-los, dosedanji diktator Grčije, je zmagal na celi črti. Komunistična propaganda. V Stockholmu se je vršila tajna komunistična konferenca tretje internacijonale, katere so se udeležili predvsem delegati iz Avstrije, Madžarske in Nemčije. Na konferenci se ie razpravljalo o tem, kako ojačiti komunistično propagando med vojaštvom! in o tem, kako je izvršiti predpriprave za veliki komunistični kongres, ki bi se naj vršil v Holandiji ali v Angliji. Velika rudarska kriza na Angleškem. Angleška premogokopna podjetja dobivajo od države subvencijo. Dne 30. aprila pa preneha državna podpora, če se ne obnovi pogodba med državo in podjetniki. Ko je dovolila angleška vlada podjetjem subvencijo', so1 se morali podjetniki obvezati, da ne znižajo rudarjem mezd in da ostane dosedanji sedemurni delavnik v veljavi. Navzlic državni podpori pa, niso bile ravno sijajne v družbena produkcijska sredstva iz produkcijskih sredstev posameznika, kar pa v splošnem ne vpliva na obliko izmenjave. Stare oblike prisvajanja, obstoje še. Pojavi se kapitalist: kot lastnik produkcijskih sredstev si prisvaja tudi produkte in jih izpre-minja v blago. Produkcija je postala družbeno dejanje; izmenjava in prisvajanje pa ostaneta individualni dejanji, dejanji posameznikov: družbeni produkt si prisvaja posamezni kapitalist. Temeljno protislovje, iz katerega nastajajo 'vsa protislovja, v katerih se giblje današnja družba in katere posebno očitno kaže velika industrija. A. Producent se loči od produkcijskih sredstev. Delavec jc obsojen na dosmrtno mezdno. delo, nasprotje med prolctarijatom in buržuazijo. B. Pojavljajo se vedno bolj in vedlno očitneje zakoni, ki vladajo nad blagovno produkcijo. Nebrzdani konkurenčni boj. Protislovje družbene organizacije