GLASILO NARODNO-SOCIJAIISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni doni«, —zz=.	nadstr. — Telefon: štev. 77. ======
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6, za inozemstvo 8 Din.
inserat! se računajo po velikosti in so cene v upravi 7	na	razpolago.	—.......   -..—
Delegatski zbor.
Zaposlitev odpuščenih rudarjev.
Denar za brezposelne podpore le v bankah, kjer se kupčuje z njim, brezposelni pa morajo stradali. — Izseljeniške akcije. — Zaposlitev v
domači industriji.
Narodno - socijalistlčno gibanje gotovo ni pri nas pokrajinskega, ali samo slovenskega značaja. Navzlic temu pa ni seglo organizatorno delo (če izvzamemo Zagreb) preko Slovenije. Razumljivo Je zato, da je pri taktičnih političnih nastopili narodno-socijalističnih organizacij odločeval pred vsem ožji slovenski interes.
Izkazalo se je, da je v Sloveniji strankarska razcepljenost prevelika. Tega se ne zavedajo samo voditelji strank, ampak tudi volilstvo. Kakor hitro so uvideli volilcl, da gotovi stranki ne prinesejo š svojimi glasovi realnih uspehov, so oddali svoje glasove tja, kjer so računali na pozitivni uspeh. Nihče se ni več udeleževal volitev samo zato, da idejno demonstrira, ampak vsakdo je hotel pripomoči s svojim glasom do moči oni stranki, ki mu je bila idejno najbližja.
Pod temi razmerami ni čuda, če niso v organlzatornih početkih nahajajoče se stranke dosegle posebnih uspehov, ni čuda, če je tudi NSS pri zadnjih volilnih nastopili ponovno podlegla.
Seveda pa s tem še ni rečeno, da je podlegla Ideja narodnega socijallzma. Podlegla je le organizatorna oblika, v kateri se je prezentlraia ta Ideja.
Za bližnjo bodočnost ni pričakovati iz-premeinb. Narodno - socialistične organizacije se morajo pač umisliti v dejanski položaj In na podlagi tega uravnati svojo na-daljno politično akcijo.
Socijalistlčna ureditev družbe le naš končni cilj. Naš sedanji cilj je pa praktično, dnevno uveljavljenje socljalnih zahtev. Pogrešilo bi bilo, če bi delovno ljudstvo zavajali le v sanjarije nadoblačnlh In nedosežnih gradov, dočlin bi mu v zemeljskem
Pri zadnjih volitvah v celjski občinski svet so dobili na listi Narodnega bloka SDS 14, NSS 7 in NRS 4 mandate. Zadnje mesece se je razpustil uemškutarsko - klerikalni gospodarski blok, od katerega je pristopilo v radikalni klub 3 obč. svetovalcev, tako da je štel odslej 7 članov.
Vsled spremenjene politične situacije v državi in vsled lokalnih celjskih razmer so nastala med sam. demokrati in radikali nesoglasja, ki so vedla tako daleč, da so radikali, ki so preje tvorili 'i demokrati večino obč. sveta — prešli v opozicijo. Radikali so navezali stike z NSS in živeli v domišljiji, da je prišel zanje ugoden trenotek, da dobe celjsko občino v svoje roke. To tembolj, ker so računali na podporo klerikalcev, ki štejejo dva mandata.
Seveda so pa bili radikalni računi politično nezreli. NSS je bila res z radikali v znosnih odnošajih, ni pa z njimi sklepala nobenega pakta, ki bi šel za tem, da se vrže dosedanjega župana. NSS ni mogla gojiti nobenega navdušenja za radikalnega župana, ker je vedela, da bi bilo vsled obstoječe strankarske grupacije v obč. svetu nemogoče redno komunalno delo. NSS in NRS bi šteli v obč. svetu, če bi imeli radikali župana, 13 glasov, dočim bi bila samo demokratska opozicija v posesti 14 čla-
Vladajočim in
Velika noč 1926.
Obdobje težkih razočaranj je prišlo na delovno ljudstvo, ki sl je po letih trpljenja v svetovni vojni pridobilo končno svetovni mir, priznanje dela, osebnosti in pravfco soodločevanja pri ureditvi delovnih pogojev.
Val draginje, ki je izšel iz papirnatega gospodarstva, je znižal njegovo kupno silo. Gospodarska kriza pa je skoro povsod vedla k brezposelnosti. Delovni razred je videi v osemurnem delavniku izpolnitev svojih želja; toda splošno mednarodno priznanje in neprikrajšana izvedba je izostala. Duševnim delavcem grozi obubožan je in razvrednotenje njihovega položaja. Vsakemu razvoju socijailnega zavarovanja se Kr0zi s strašilom finančne preobremenitve države in industrije. Nasproti temu pa se skuša finančni kapital ogromno obogatiti po zmedah v Evropi in za pa dni Aziji, polastiti se celil' ■industrijskih strok in jih izrabljati kot zasebnih .monopolov. Ne strašijo se niti korakov, ki m0rejo ogrožati mirovno delo Društva narodov.
življenju odvzemali možnost, da doseže za svoj eksistenčni obstoj nujno potrebna sredstva.
Če narodno - socialistične organizacijo spoznajo, da s svojo lastno močjo ne bodo dosegle uiti del svojega programa, potem je naravnost nesmisel zavračati sodelovanje z onimi političnimi organizacijami, ki po svojem programu in članih oinogočujejo enotno delovno fronto vseh naprednih Slovencev. Najti moramo novo organizatorno obliko, v kateri bomo lahko uresničili narodni soci-jalizem.
Pri volitvah v Delavsko zbornico je narodno - socijalistlčna strokovna organizacija nastopila skupno z demokratsko strokovno organizacijo. Že prvi enotni nastop napredno-socijalnlh volilcev je dosegel velik uspeh. Oseintisoč delavskih glasov se je izreklo za skupno listo in odobrilo skupen program. Pred to manlfestativno voljo ti-sočev volilcev se mora umakniti vsak pomislek, da so taki nastopi škodljivi in da se ne bi smeli zopet in zopet ponoviti.
Umevna je skrb klerikalcev, ko vidijo, da se napredni živelj združuje. Enotna napredno - socljalna fronta jim onemogočuje taktično manevriranje z Izigravanjem ene napredne skupine proti drugi: onemogočuje jim v razdoru žeti uspehe s svojo enotno organizacijo.
Prav tako nas ne motijo slepi streli lz marksističnih vrst. Kaj bi nas zanimal njih negativizem, nezmožen ustvarjanja? Kaj naj počnemo z njimi, ki se bodo v osebnem sovraštvu prej ali slej zgrizli med seboj? Preko ujlli gremo svojo pot dela, ki bo s svojimi uspehi zamašilo usta vsem, ki životarijo le od nerganja!
nov. Novi župan bi bil odvisen od klerikalnih 2 glasov. Kaj se pa pravi biti
odvisen od klerikalcev, pa ima NSS že dovolj slabih izkušenj iz drugih občinskih svetov.
Izvolitev radikalnega župana bi imela edini ta efekt, da bi bilo delo v obč. svetu onemogočeno. Sledil bi razpust obč. sveta, s čimer so tudi računali radikali. Mislili so, če ne obdržimo svojega župana, pa dobimo potem svojega gerenta.
Občinska delegacija NSS pa gotovo ne more imeti prav nobenega interesa, da vzdržuje kombinacijo, katere cilj je gerentstvo. Pod radikalnim gerent-stvom bi ne izgubila le NSS vsako in-gerenco na občinsko delo, ampak bi odpadla tudi kontrola javnosti, ki je zagotovljena le z obč. svetom.
V obrambo občinske avtonomije je nato obč. delegacija NSS sklenila z SDS sporazum, ki omogočuje delovno večino'. Sporazum je za oba pogodbenika časten in izključuje vsako majorizacijo. O kaki kapitulaciji z ene ali druge strani ne more ■biti niti govora. Pri sklepanju sporazuma je prevladoval le moment, da sc mora ohraniti delazmož-nost obč. sveta in preprečiti gerentstvo.
To je objektivna slika celjske zadeve, ki povzroča v javnosti precej nepotrebnega hrupa.
obvladanim.
Proti tem nevarnostim je bilo ustanovljeno Mednarodno združenje za socljalni napredek. To društvo, ki je nastalo iz spojitve treh mednarodnih udruženj: stalnega odbora za socijalno zavarovanje, mednarodnega udruženja za zakonito zaščito delavstva in mednarodnega udruženja za boj proti brezposelnosti, se ozira kot novo udru-ženje za socijalni napredek na živo preteklost. Prve pogodbe o zaščiti delavstva iz leta; 1904 in 1906 so osnovane na začetnem delu ustanovnikov teh organizacij. Kongresi za socijalno zavarovanje proti brezposelnosti v Luksemburgu so dovedli k polnemu priznan ju zavarovanja proti brezposelnosti in kongres v Pragi: 1. 1924 je končnoveljavno rešil vprašanje osemurnega delovnega časa in podjetniških odborov delavcev.
Naloga novega mednarodnega udruženja je, da postane s svojim raziskovalnim delom, vzgojo javnega mnenja in stremljenjem- po ratifikaciji mednarodnih delovnih pogodb prednja straža socijalnega napredka.
Dogodki sami so jasno zavrnili misel, da bi že ustanovitev oficijelne Mednarodne organizacije dela v Ženevi zadostno zaščitila nameščence vsega sveta in da bi bila odveč vsaka svobodna inicijativa.
Mednarodnemu uradu dela manjka ona nezavisnost od vlad, katera edina zagotavlja napredek. Ona ne nudi -vsem činite-ljem, ki so se izkazali kot nositelji socijal-nih reform, možnost sodelovanja in ustvarja med zastopniki mehanično zavisnost, ki ne odgovarja vedno realnemu razmerju gibajočih sil.
Delavski razred je omejen na eno četrtino vpliva, neodvisna veda ni zastopana.
1. oktobra 1924 je bilo na kongresu, ki so ga sklicala zgoraj omenjena mednarodna udruženja in katerega sc je udeležilo 1100 oseb, sklenjeno1, da se ustanovi taka mednarodna organizacija. 25. septembra 1925 so bili v Bernu sprejeti njeni Statuti. Prvo njeno zborovanje se bo vršilo 22.-24. septembra v Montreux. Program obsega sledeče točke: •
. 1, Zaščita in zavarovanje zasebnih nameščencev. — 2. Pravni in socijalni poiožaj javnih nameščencev. — 3. Delovni odmori in dopusti. — 4. Razvod podjetniških odborov. — 5. Minimalne mezde pri domačem delu. — 6. Boj proti brezposelnosti potom mednarodne kontrole kreditov v svrho za-branitve gospodarskih kriz in potom časovne razdelitve javnih del. — 7. Zaščita izseljeuikov. —• 8. Mednarodno nezgodno zavarovanje. — 9. Zaščita mater. — 10. Izplačevanje dohodkov delavcem v tujini ponesrečenim in njihovim rodbinam potoni1 mednarodne centrale. — n. Znanstvena kontrola načina obračunavanja socijalne obremenitve in povzdige narodnega gospodarstva potom socijalnega zavarovanja.
Za izvedbo socijalne politike so potrebne tri složke: osnovne usmeritve, uzakonitve in udejstvovanja.
V kakšno smer naj gre sooijalna politika, to mora pokazati znanstveno raziskovanje gospodarskih tiskov. Zato kličemo k aaderovanfu rnzfskovntefje defa tz najširšega gledišča': psihologe, psihotchnike. pedagoge, etike, higijenike, socijalne ekonome, statistike in pravnike, ki se pečajo z vprašanji dela in SQcijologjje. •
Najti pravi zaključke za pravilno prakso, to je stvar zakonodajalcev.
Vsaka norma pa zahteva poroštvo za svojo udejstvitev in tehnično možnost. Vabimo vsled tega k sodelovanju podjetniške odbore, tajnike delavskih organizacij, vzgojitelje mladine, socijalne inžinerje, zavarovalne in inšpekcijske uradnike, kakor tudi vso armado socijalnih in drugih javnih uradnikov.
Končno poživljamo socijalno in gospodarsko misleče ljudi vseli zemlja brez razlike, ljudi vseh svetovnih nazorov, katerim pomenja skrb za splošni blagobit več od lastnega prospeha, da se strnejo proti nevarnosti novih vojn in novih prevratov, k svobodnemu raziskavanju In ureditvi družbe.
Mednarodno udružcnjc za socij. napredek:
Predsednik: dr. Karl Renner, državni kancler, Dunaj. Generalni tajnik: prof Adeodat Brissard, Pariz.
BIBBligaHRBIIBIBlBMBffiBBIIIIB
REDNI LETNI DELEGATSKI ZBOR NSS
se vrši v nedeljo, dne 18. aprjja 1926 ob 9. uri dopoldne v Slavčevj dvorani Narodnega doma v Ljubljani.
D n e v n i r e d:	*
1. Naznanila predsedstva.
2. Volitev verifikačne komisije.
3. Poročilo načelstva:	a)	tajnika,
b) blagajnika, c) nadzorstva.
4. Sprejem novega organizacijskega reda.
5. Volitev: a) načelstva, h) nadzorstva, c) izvrševalnega odbora, d) finančne komisije.
6. Poročilo o političnem položaju.
7. Slučajnosti.
Pristop k delegatskemu zborovanju imajo samo strankini funkcijonarji ter delegati krajevnih in drugih strankinih organizacij v smislu organizacijskega reda.
Predlogi za delegatski zbor se morajo najkasneje 8 dni pred zborom predložiti načelstvu stranke.
Dolžnost vseh delegatov je, da se delegatskega zbora polnoštevilno udeleže.
V Ljubljani, dne 12. marca 1926.
Načelstvo nar.-socijalistlčne stranke:
Ivan Deržič, 1. r. Franjo Rupnik 1. r.
načelnik.	tajnik.
BIBIBIIIBIIBIBilBIBIIIBIBIIB
Najbolj brezbrižno se pri nas obravnava vprašanje brezposelnosti. Država mu posveča manj pozornosti in skrbi, kakor povodnjim ali konjskim dirkam, dasi gre tu za živo bitje človeka. Zavarovanje za slučaj brezposelnosti je brez dvoma težak problem, ki ga je težko obseči v številke in mu dati zanesljivo računsko podlago. Toda ravno radi tega, ker je problem težak, bi mu morala vlada in Narodna skupščina posvečati znatno več brige. Tako pa doživljamo specifično našo državno posebnost, da še celo oni zneski, ki jih vplačujejo naši delavci na račun delavskih posredovalnic in ki imajo služiti v podporo brezposelnim, služijo državni hipotekarni banki v bančne posle. To je škandal in sramota brez primere. Ni pa ljudskega zastopnika, ki bi imel pogum in sposobnost, da bi dosegel, da bi se ti milijoni uporabljali v zakonite svrhe. Početje ministra za soc. politiko je izrazito protizakonito in je na las enako poneverbi javnega delavčevega denarja. Slovenija sama je dosedaj v svrhe podpor brezposelnim vplačala in državni hipotekarni banki v Beogradu v gotovini preodkazala nad 4 milijone dinarjev. Denar služi bančnim kreditom, doma pa ginevajo brezposelni in njih družine. To je brezprimeren kul-liiiiii škandal in cinična brezbrižnost naše državne uprave za socijalne probleme. — Zato je nujno in neobhodno potrebno, da se ta denar takoj odda v svrhe, ki jih določa zakon, t. j. za podpore brezposelnim. Vsota ni malenkostna irt mnogim družinam bi mogla omiliti gorje brezposelnosti.
Dočim vlada dela z delavčevim denarjem bančne kupčije, pa si mi doma ubijamo glavo s premišljevanjem, kako brezposelnim zagotoviti obstoj in jim dati možnost zaslužka. Najtežje so prizadeti rudarji in tudi delavci drugih industrij okušajo grenki kruh brezposelnosti, nekateri pa stoje na pragu te strašne hiše. Pomoči od nikoder. Zlasti je ni pričakovati od vlade, ki ima polno glavo drugih, malenkostnih skrbi. Vlada ie mirne vesti in brez najmanjšega čuta odgovornosti vrgla na cesto svoje lastne uradnike, ne da bi se vprašalo, kaj bodo jedli in pili. Zato bo tem manj skrbela za delavce. Pomoči je treba iskati drugod. Organizirati samopomoč-ne akcije za nabiranje prispevkov za brezpo-selne podpore je kaplja v morje, ki gorja ne more ali vsaj ne trajno ublažiti. Brezposelnim je treba dati zaslužka in dela. Kje?
To bi morala predvsem organizirati država s povzdigo industrije in trgovine in splošnega gospodarstva ter z izvedbo večjih zasilnih državnih del, cest, železnic, zgradb itd. To se ne bo zgodilo. Zato preostaja le en izhod: izselitev v mrzlo tujino. Tu zadenemo zopet na drugo težkočo. Izseljeniško vprašanje je globok socijalni problem zase, ki ni rešen z mrzlim in morda površnim zakonom o izseljevanju, katerega prizadeti uživajo le s slabe strani, da morajo namreč obletati nebroj instanc in prilepiti za visoke vsote kolkov, preden dobe dovoljenje, da lahko gredo. Izseljeništvo je treba do vseh podrobnosti organizirati tako doma, kakor v tujini. Slednje je bolj važno. Država ima dolžnost, da izseljencem v tujih državah zagotovi pravno in socijalno zaščiten obstoj, da niso v tujini kakor sužnji izžemajočih kapitalistov. — Z mednarodnimi pogodbami morajo dobiti izseljenci polno pravno varstvo v vseh ozirih in možnost ne samo ma-
terijelnega obstoja, ampak tudi kulturnega razmaha in moralne eksistence.
Države, v katerih se pojavlja kriza brezposelnosti, so sklenile zlasti z državami, v katere teče glavni tok brezposelnih, posebne konvencije. Tako je storila Čehoslovaška, Poljska in druge. Pri nas nič kaj takega! Zato gredo ubogi izseljenci v temo in težko bodočnost.
Edina država, ki prihaja resno v poštev pri izseljevanju brezposelnih, je danes Francija, katere najrazličnejši rudniki so še sposobni, da požro še nekaj tisočev tudi naših delavcev. Povsod drugod1 je težka brezposelnost in se seveda te države z raznimi prohi-bitivnimi zakoni otepajo tujih delovnih moči. To velja tudi za Rusijo, ki svojim milijonom brezposelnih tudi ne more dati kruha. Franciji visoko konjunkturo omogoča momentano stanje njenega franka. Ko se frank utrdi in stabilizira, bo to minulo in delovnim prilikam bo morda sledil čas brezposelnosti. Nato pa sc bodo izseljenci morali vračati nazaj na svoje domove. Na to je treba misliti. Za reducirane rudarje organizira Delavska zbornica izselitev v Francijo, kjer je zaenkrat še dosti delovnih prilik. Toda to delo je zvezano z velikimi težavami in izselitev v državo, s katero nimajo nikakih delavsko-varstvenih pogodb, je za prizadete vedno nevarno. Spominjamo samo na naše rudarje v Nemčiji, ki se ravno radi pomanjkanja mednarodne pogodbe ne morejo vrniti v domovino, ako nočejo izgubiti vseh iz naslova soc. zavarovanja pridobljenih pravic. Mnogi so stari in bi radi prišli, toda brez teh podpor ne bi mogli živeti. Tako jih pusti država v tujini umirati. Dolžnost Delavske zbornice je zato, da na vse te stvari misli in skuša s podjetniki in s francoskimi oblastmi doseči zadostno varstvo naših delavcev, zlasti, da jim varuje v tujini pridobljene pravice so-cijalno-materijelnega značaja.
Mnenja smo sicer, da bi bila pri intenzivnejši organizaciji našega delovnega trga tudi doma zaposlitev mogoča, zlasti, ako uvažujemo dejstvo, da se tudi Trboveljska družba ne bo večno senčila v milosti sedanje vlade in da bo prišel čas, ko premog ne bo tako drag in bo zopetna zaposlitev mogoča. Morda ta čas ni daleč. Po naših industrijah je zaposlenega mnogo nepoklicnega delavstva, ki se rekrutira v velikih slučajih iz premožnih kmetij, ki so sposobne same preživljati svoje sinove. Tako pa kmetski sinovi dostikrat iz pohlepa po zaslužku silijo v tovarno in odjedajo kruh poklicnemu delavcu. Revizija delovnih moči po naših industrijah bi morda pokazala važne In zanimive uspehe. Mislimo, da je celjska občina svoječasno sklenila, da v tej smeri vpliva na podjetja v svojem področju. Predmetna akcija bi morda ne ostala brez uspeha. — Za nekaj sto rudarjev — več se jih najbrže ne bo moglo izseliti — bi bilo dobiti dela doma. Tujina je tujina in kruh tam je grenak. Zato je tujina zadnji izhod. Preje naj se poskusijo druge možnosti. V državnem proračunu bo najbrže tudi dana vendarle kaka možnost graditve železnic (Rog. Slatina—Krapina) ali drugih večjih del, katerih dovršitev bo trajala dalj časa. Država naj zagotovi odpuščenim rudarjem delo pri teh delih. Seveda pa bi bilo z deli takoj pričeti.
Dolžnost občin, zlasti mestnih je, da organizirajo brezposelno zavarovanje ali podpore (Gentski sistem!).
Pripravite se za dostojno proslavo 1. maja.
Celjska zadeva.
Rudolf Juvan.
Naše bodoče delo.
Po drugih državah.
V nedeljo se sestane glavni delegatski zbor Narodno socijalistične stranke, da napravi bilanco svojega dela v pretečenem letu ter ustvari temelje za bodočnost. Skromen je naš zbor, brez zunanjega bleska in sko.ro neopažen, pa vendar za stranko izredno važen. Letošnji delegatski zbor se vrši v dobi, ko preživljamo v naši državi težke politične in gospodarske krize, vsled katerih so prizadeti predvsem delavci in nameščenci, oni sloji, ki tvorijo kader naši stranki.
Sedem let je, kar smo si ustanovili stranko. Sedem let nesebičnega, napornega dela. Z ustanovitvijo naše države, z osvobojenjem jugoslovanskega življa izpod mačehovske Avstrije, je tudi pri nas pronikla ideja Vaclava Klofača, ideja narodnega socijalizma. Naše organizacije so naraščale. Število novih somišljenikov in idealnih borcev se je z vsakim dnem večalo, četudi smo bili navezani sami nase in nismo imeli na razpolago onih sredstev, ki v politiki dostikrat odločajo. Že pri volitvah v ustavotvorno skupščino je izšla stranka zelo častno1, saj smo po nekaj mesecih ustanovitve dobili dva poslanca.
Pri naslednjih volitvah v narodno skupščino nismo dobili mandatov. Ni se to zgodilo vsled nazadovanja naših idej, ampak samo vsled cepljenja naprednih in predvsem socialističnih strank, kar je tudi glavni vzrok, da danes delavstvo nima niti enega svojega poslanca.
Mi smo bili prvi, ki smo iskreno in odkritosrčno želeli, da se ustvari enotna fronta delavstva. Nismo tega storili samo enkrat, temveč pri vsaki novi priliki smo sprožili misel skupnega nastopa vseh socialističnih strank. Ako do enotne fronte ni prišlo, ni krivda na naši strani, temveč na strani onih, ki so imeli ljubezen do delavstva samo na jeziku. Socijalna vprašanja se je hotelo reševati z demagoškimi frazami, delavstvo se je zavajalo z raznimi revolucionarnimi gesli, mesto, da bi se pričelo z resnim pozitivnim delom. Gospodarska revolucija je nesmiselna in nesreča za našega delavca. Vsak prevrat bi prinesel delavcu le bedo in bi koristil politični reakciji. Socialistična vprašanja se ne da diktirati in uveljaviti s terorjem. Predvsem je potrebno delavstvo izobraziti. Socialistična družba je mogoča šele takrat, če bo delavstvo srčno in kulturno prerojeno. Za
Politični
Kriza Uzunovičeve vlade. Žc v naprej sc je vedelo, da Uzunovičevernu kabinetu ni usojeno dolgotrajno življenje. Uzunovič je sprejel ministrsko predsedstvo s pritr-dilom svojega strankinega šefa N. Pašiča. Kadar bi se le zazdelo Pašiču, bi moral Uzunovič podati deimlisijo. Navzlic neugodni politični predigri pri, sestavi nove vlade se je pa pričakovalo, da bo Uzunovičeva vlada izvrševala svoje posle vsaj nekaj tednov. Neprcračunljivi Štefan Radič jc pa s svojimi izjavami znatno skrajšal poslovni rok nove vlade. Nastala je situacija, ki je povzročila v vladi težko krizo, iz katere ni drugega izhoda, da Uzunovič demisijonira. Radikali so se naveličali Radičevih napadov in ne morejo trpeti, da meče Radič po vrsti radikalne ministre iz vlade. Radikalni ministri so predložili Radiču ultimat, da odstopi, ali se pa razbije Vladna koalicija. Radič odločno odklanja svojo demisijo. Nujno mora zato slediti demisija celokupne vlade.
socialista mora biti prvo izobrazba, plemenitost in pravilno razumevanje bratstva in kdor tega nima, ta ni in ne more biti socialist. Zato odklanjamo vse take socialiste, ki imajo socializem na jeziku, v svoji notranjosti in v svojih dejanjih so pa največji nasprotniki socijalizma. Demagoški lov za socialističnimi gesli mora prenehati. Nastopa čas pozitivnega, resnega in stvarnega socialnega dela; le v tem vidimo rešitev ročnih in duševnih delavcev. Kaj pomaga vse kričanje o internacionali, marksizmu in podobnih geslih levičarskih sodrugov. Delavstvo nima od tega nobenih koristi. S kričanjem se ne bo odpravilo brezposelnosti, ne stanovanjske bede, se ne bo povišalo delavskih plač in ohranil 8 urni delavnik. Danes je položaj tak, da potrebuje naš delavec in nameščenec kruha in ne praznih demagoških fraz.
Ako ni moglo priti do enotne fronte socialističnih strank, bi pa vendar lahko prišlo do enotne fronte vseh ostalih naprednih strank. Napredni politiki je bilo v največjo škodo, da je hotelo imeti že vsako omizje svojo lastno stranko. Ako bi bilo le nekoliko dobre volje, bi se za razne volitve in druga skupna narodna in socijalna vprašanja vedno doseglo soglasje, ne da bi kaka stranka utrpela na svojemu programu. Čas je že, da nastane streznenje pri naprednih strankah in da se ustvari kooperativa, ki bo omogočala enotne nastope. Osebna vprašanja morajo stopiti v ozadje, kadar so na dnevnem redu socijalna, gospodarska in narodna vprašanja. Ljudstvo, država, nam mora biti prvo, vse osebnosti in malenkostni spori morajo stopiti v ozadje.
Naš letošnji delegatski zbor bo predvsem razpravljal o notranjih strankinih vprašanjih, bavil pa se bo tudi s političnimi prilikami v državi, s posebnim ozirom na Slovenijo ter določil taktiko za bodočnost. Želim, da bi vodila vse delegate ena misel in želja: Delati za dobrobit ljudstva in za ozdravljenje razmer v državi; pritegniti k temu delu vse one, ki so za pošteno-in sporazumno akcijo v dobrobit delovnemu ljudstvu. Prepričan sem, da bomo na ta način najbolje izvrševali program narodnega socijalizma ter s tem pripomogli k napredku in socialni ter gospodarski svobodi.
pregled.
Kaj se bo zgodilo po d emisiji Uzunovičeve vlade, pokažejo prihodnji dnevi. Radič si obeta, da bo on s pomočjo opozicije sestavil novo vlado. Radičevi upi so pa neutemeljeni. Radič pač ne bo v položaju sestaviti nove vlade. Prav tako je malo verjetno, da bi se sploh mogla sestaviti poslovna vlada. Edini izhod so volitve, ki bi se naj vršile jeseni. Radikali žele, da dobe oni mandat za sestavo volilne vlade. Ker so pa radikali imeli že trikrat zapovrstjo volilni mandat, ne more biti tako gotovo, da ga dobe še četrtič. Slišijo se predlogi, da bi izvedla volitve izvenstrankarska vlada. Vsekakor se mora smatrati današnjo vladno krizo kot najresnejšo izmed vseli dosedanjih kriz, ki so kdaj pretresale našo držav«'. S trudom in samozatajevanjem ustvarjen sporazum s Hrvati se ruši vsled ne-j normalnih nastopov Štefana Radiča in otie-rnogočuje politiko,, od katere se je veliko I obetalo.
Kako se izraža Štefan Radič o svojih zaveznikih. Takoj ko je prevzel ministrsko predsedstvo Uzunovič, je dejal o njem, da bo sicer čisto dober kot mfinlstrski predsednik. Po mnenju Radiča pa Uzunovič ni bil ekspediven kot resortni minister, to sc pravi, da svojega dela ni v redu opravljal. Glede šefa zavezniške stranke N. Pašiča je izjavil Radič, da propade naša država, če bi bil še par let na vladi, kakor je propadla Avstrija. Meseci in meseci so potekli, toda posli se niso mogli reševati, ker je ministrski predsednik Pašič star človek. O ministru Simonoviču je dejal Radič, da je dobil o njem pisma, v katerih se pravi, da jc kvartopirec. Po mnenju Štefana Radiča je Simonovič nezmožen, da ostane še naprej minister. O ministru Krsti Miletiču je na shodu v Pakracu izjavil, da so se z njegovo vednostjo vršile 'velike tatvine na železniški direkciji v Zagrebu. Posledica teh nepremišljenih izjav jc bila, da so podali ostavke tnliuistri Simonovič, Miletič in Gju-ričič ter državni podtajnik Kujundžič.
Značilno besedilo ostavke. Ko je prometni1 minister Krsta Miletič zvedel, kako ga je na shodu v Pakracu žalil Štefan Radič, je naslovil na ministrskega predsednika Uzunoviča pismo, ki se glasi:	»Gospod
predsednik! V današnji »Politiki« je objavljeno, da je gospod minister prosvete St. Radič na shodu v Pakracu med drugim rekel tudi to: Ako se ne popravi promet in ako se bo kradlo vsak mesec 4000 ton premoga v Zagrebu, to je 32 milijonov kron — za kar ve tudi Krsta Miletič, pa kakor da se ga ne tiče — ako se to ne popravi, on ne bo več minister prometa. Jasno. To se jc zgodilo brez njegove volje v njegovi odsotnost^ toda če ne ve nobenega načina, da to odpravi, zamj ni več unlesta. — Ordinarna laž je, da bi se karkoli takesfa zgodilo v času, ko sem jaz prometni minister. Ker tc besede, ki jih je izgovoril aktiven minister, vsebujejo klevete in žalitve, preko katerih ne morem In nočem preiti, mi je čast prositi Vas, gospod predsednik, da mi izvolite uvaževati ostavko na položaj prometnega ministra, ker ne želim, da bi bil še v prilikah, da s tako »bitango« (vagabund op. ur.) in »vucibaitino« (lopov op. ur.) sedim za isto mizo. Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje Vas prosim, gospod predsednik*, da izvolite sprejeti zagotovilo, irriojega globokega spoštovanja. Krsta Miletič.« Izredno ostra motivacija ostavke je vzbudila v vsej politični javnosti veliko pozornost. Dosedaj pač ni bilo običajno, da se minister zahvali za položaj na način kot je storil to Miletič, ko je imenoval svojega bivšega kolego kot vagabunda in lopova. Radikalni krogi so mnenja, da drugače ni mogoče občevati z Radičem. Ministrski predsednik se je trudil, da pregovori Miletiča, d‘a spremeni formulacijo svoji ostavki. Trud je pa bil brezuspešen, ker Radič ni žalil samo Mile-ticai,( ampak takoj nato še Simonoviča, ki je podal tudi, ostavko..
Iz vrst Samostojne kmetske stranke se
oglaša vedno večji odpor proti skupnemu delovanju z Radičevo, stranko. Voditelji SKS odkrito izjavljajo, da ne morejo pri Radiču ničesar doseči in da je skrajni čas, da sc stranka zopet popolnoma osamosvoji.
Po skiepu Bista.
Štefan Radič v opoziciji. Kakor je bilo pričakovati, Uzunovič je podal demisijo ce: lokupnega kabineta* ko je Štefan Radič odklonil, da izstopi iz vlade. Uzunovič jc takoj sestavil novo vlado, v kateri so vsi dosedanji ministri raizen Št. Radiča, P. Radiča in dr. Krajača. V vladi sta še nadalje ostala dr. Nikič in dr. Šuperina, ki sta se s tem izključila iz Radičeve stranke. Novai vlada nima v parlamentu večine. Še vedno je volilna vlada, edini, izhod iz sedanje situacije.
vajam stopiti družbena, po načrtu vršeča se organizacija produkcije, ki vsakomur dodeljuje po potrebi. Produkcijska sredstva se morajo torej posplošili, da bo edini1 in pravi lastnik vedno le tisti, k;i je napravil dobrino, to je delavec. Sedanja kapitalistična družba je dospela do1 točke, kateri sledi pogin, in na razvalinah te kapitalistične družbe zraste sama od sebe nova komunistična družba brez zasebne lastnine, kajti kapitalizem si: sami žaga vejo, na 'kateri sedi1. Število proletarcev se 'Vedno bolj množi, s tem se manjša možnost za kupovanje, konkurenca je vedno hujša* da se slednjič morajo konceaitrovat.ii vsi delavci le v maloštevilnih preostalih velikih industrijah, katerih se bodo prav lahko iznebili revolucijonarniim potom, nakar sledi komunizem.
Engels, iki je po Marxovi smrti, prevzel duševno vodstvo nemške socijailnc demokracije, je opisani gospodarski razvoj, kakor si g.a je načrta! Marx v svojih spisih, zložil v sledeče krepke stavke:
I. Srednjeveška družba: Mala posamezna produkcija. Produkcijska sredstva prit rejena za posamezno porabo, zato primitivno neokretna; malenkostna, s pritlikavim učinkom. Produkcija za neposredno uporabo bodisi producenta samega ali njegovega fevdalnega. gospodarja. Le tam, .kjer nad to uporabo kaj preostaja, gre ta preostanek na prodaj in se zamenjava: blagovna produkcija torej šele v nastavku: toda že tedaj ima v sebi, v kali, anarhijo v družbeni produkciji-
II. Kapitalistična revolucija: Preobrat v .industriji najprej s pomočjo proste kooperacije in manufakture. Osredotočenje doslej raztresenih produkcijskih sredstev v' velikih delavnicah, in s tem njihova izprememba
Češkoslovaška uradniška vlada je zadnje dni predmet ostrih napadov s strani vseli čeških strank. Poslanec Stribrn.v je naslovil na predsednika vlade pismo, kjer protestira proti vladinem delovanju, ki ima namen izvesti le popularne odredbe, dočim se izogiba problemom, radi katerih je bila ravno poklicana vlada strokovnjakov. Pismo poslanca Stribrnyja je bilo povod, da so tudi ostale stranke stopile iz rezerve in označile svoje stališče napraim vladi. Večina strank je proti uradniški vladi im. zahteva, da poda vlada demisijo. Še najbolj so naklonjeni uradniški vladi agrarci, ki odobravajo finančno politiko ministra Engliša. Seveda pa ta naklonjenost ne gre tako daleč, da bi tudi agrarci ne želeli padca uradniške vlade.
Druga socijallstična internacijonala je
zborovala v Curihu in sklenila med drugim, da. sc ne obrne na komunistično interna-cijonalo v svrlio ustanovitve enotne internacijonale. Prihodnje zborovanje druge socijalistične internacijonale se vrši v Londonu.
Nemiri v Solunu. Dne 9. t. m. se je uprl del vojaštva v Solunu. Voditelji vstašev so zahtevali, da se mora general Pangalos takoj umakniti, da se sestavi nevtralna vlada, da se razpišejo svobodne volitve za predsednika, republike, da je v času volitev predsednika republike začasni predsednik Konduriotis (vodja vstašev), da se zagotovi tisku popolno svobodo in da se izpuste vsi politični: aretiranci. Vstaši so imeli v Solunu še precej dobre pozicije, vendar sc je pa načrt popolnoma ponesrečil, ker solunskemu uporu niso sledila druga grška centra. Nad solunske upornike je bila. iz Aten odposlana vojna mornarica; iz kopnega so pa Solun obkolile vladi zveste čete. Upor v Solunu je bil kmalu potlačen, uporniki aretirani in odposlani v Atene, kjer jih je sodilo izjemno sodišče. Voditelja upora polkovnika Djavelesa in Karafusa sta bila obsojena na smrt, ostalih sedem obdolžencev pa na zaporno kazen.
Izvolitev Pangalosa. Preteklo nedeljo so se vršile volitve predsednika grške republike. Pred štirinajstimi dnevi so sc vršile volitve v 12 okrožjih, sedaj je pa volilo še 2,3 okrožij. Navzlic temu, da je opozicija proglasila abstinenco,, se jc udeležilo volitev več kot 90 odstotkov volilcev. Panga-los, dosedanji diktator Grčije, je zmagal na celi črti.
Komunistična propaganda. V Stockholmu se je vršila tajna komunistična konferenca tretje internacijonale, katere so se udeležili predvsem delegati iz Avstrije, Madžarske in Nemčije. Na konferenci se ie razpravljalo o tem, kako ojačiti komunistično propagando med vojaštvom! in o tem, kako je izvršiti predpriprave za veliki komunistični kongres, ki bi se naj vršil v Holandiji ali v Angliji.
Velika rudarska kriza na Angleškem. Angleška premogokopna podjetja dobivajo od države subvencijo. Dne 30. aprila pa preneha državna podpora, če se ne obnovi pogodba med državo in podjetniki. Ko je dovolila angleška vlada podjetjem subvencijo', so1 se morali podjetniki obvezati, da ne znižajo rudarjem mezd in da ostane dosedanji sedemurni delavnik v veljavi. Navzlic državni podpori pa, niso bile ravno sijajne
v družbena produkcijska sredstva iz produkcijskih sredstev posameznika, kar pa v splošnem ne vpliva na obliko izmenjave. Stare oblike prisvajanja, obstoje še. Pojavi se kapitalist: kot lastnik produkcijskih sredstev si prisvaja tudi produkte in jih izpre-minja v blago. Produkcija je postala družbeno dejanje; izmenjava in prisvajanje pa ostaneta individualni dejanji, dejanji posameznikov: družbeni produkt si prisvaja posamezni kapitalist. Temeljno protislovje, iz katerega nastajajo 'vsa protislovja, v katerih se giblje današnja družba in katere posebno očitno kaže velika industrija.
A. Producent se loči od produkcijskih sredstev. Delavec jc obsojen na dosmrtno mezdno. delo, nasprotje med prolctarijatom in buržuazijo.
B. Pojavljajo se vedno bolj in vedlno očitneje zakoni, ki vladajo nad blagovno produkcijo. Nebrzdani konkurenčni boj. Protislovje družbene organizacije <v posamezni tovarni in družbene anarhije v vesoljni produkciji.
C. Na eni strani izpopolnjevanje strojev, ki so vsled konkurence postali neobhodno potrebni za vsakega, tovarnarja, kar pomeni vedlno več brezposelnih delavcev: industrijska rezervna armada. — Na. drugi strani neomejeno razširjevanje produkcije, tudi prisilni zakon konkurence za vsakega tovarnarja. — Od obeli strani nezaslišan razvoj produktivnih sil, presežek ponudbe nad povpraševanjem, nad produkcij a, prenapolnjen trg, desetletne krize, pogrešni krogotok: tu preobilica produkcijskih sredstev in produktov — taimi preobilica delavcev brez posla in Eksistenčnih sredstev; toda ta dva. dviga-telja produkcije in družbenega blagostanja se ne moreta združiti, ker kapitalistična oblika produkcije prepoveduje produktivnim
rudarske razmere. V drugem polletju lanskega leta je bilo na Angleškem 350 tisoč rudarjev brezposelnih. Veliko število rudarjev je zaslužilo komaj po 550 dinarjev na teden. Podjetniki obljubujejo, da bodo morali plače še bolj znižati in podaljšati delovni čas, kakor hitro ukine država svoje subvencije. Rudarske organizacije niso. niti najmanj zadovoljne s tem, da se njihovim članom še poslabša že itak slab mezdni položaj. Rudarji odločno vztrajajo na tem, da morajo dobivati iste plače pri: istem službenem, času. Ge drugače ne gre, mislijo delavski zastopniki, staviti v parlamentu pred-log,| da sc vsi rudniki podržavijo. Temu predlogu pa niso nič kaj naklonjeni vladajoči konzervativci. Vsekakor stopa rudarska kriza v Angliji v odločilen Stadij in nikogar ne bi, presenetila vest, če izbruhne koncern tega meseca v Angliji generalni rudarski štrajk. Posledice takega ogromnega štrajka so zaenkrat še nepreračun-Ijive. Rudarji; gotovo ne bi ostali v cven-tuelnem mezdnem boju osamljeni. Pridružili bi se jim še ostali organizirani angleški delavci.
Mussolinijev sprejem v TripolitanlH,
kamor je odpotoval pretekli teden, je bil zelo pompijozen. Z ozirom na ponesrečen atentat piše italijansko časopisje: Mussolini je Italija. Kdor sc ga dotakne, je proti Italiji. Mussolini je vzpostavil red v Italiji ter vzbudil vse energije italijanskega naroda k neumornemu proizvajanju. Z Mussolinijem stoji in pade Italija. Naj vedo vsi! inozernci iti r.enegati, da ima Mussolini za seboj ves narod.
Težkoče španskega dlrektorija. Vlada Primo de River.a se ne nahaja v najprijetnejšem. položaju. Vlada je pred zadnjim zasedanjem Zveze narodov vodila, največjo kampanjo za stalni sedež v vodstvu Zveze narodov. Vsa prizadevanja so pa ostala brezuspešna in španska vlada je v inozemstvu izgubila zelo na svoji politični veljavi. Poraz v inozemstvu je vplival tudi na notranjepolitične prilike v Španiji, kjer se med ljudstvom oglaša vedno več nasprotnikov diktatorskega režima. Odvetniška zbornica v Barceloni je razpuščena in člani aretirani, ker so Izdali proglas proti direktoriju Primo di Rivere. Vse to pa seveda ne moti Primo di Rivera, da še naprej sanja o Mussoliniju, ki je njegov naraven zaveznik.
Poljski ministrski predsednik Skrzynski jc obiskal Prago, kjer se je sestal s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem in drugimi češkimi vodilnimi politiki.
Ruski emigranti so zborovali v Parizu in izvolili velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča za ruskega carja Nikolaja IIT.
Mirovna pogajanja med Francijo in Španijo ter Rifovci so se pričela te dni. Francija in Španija zahtevata:	Takojšnji
sklep premirja in izmenjava ujetnikov. Ves Rif pride pod enega samega sultana, ki pa ne sme biti Abd el Krmil, ki jc lahko samo poglavar kakega gorskega plemena. Stara francoska in španska meja. sc mora zopet vpostaviti. Glede notranje ureditve mora ostati Rif neodvisen, vendar obdržita Francija in Španija nadzorstveno pravico. — Malo verjetno je, da bi te trde pogoje za premirje sprejel Abd el Krim. V Rifu se bo spomladi zopet pričela z nezmanjšano srditostjo vojna.
silam, delati, produktom krožiti, kvečjemu, če sc izpremene prej v glavnico, kar pa ravno preprečuje njihova preobilica sama. Protislovje se je povečallo do' nesmiselnosti. Način produkcije se upira obliki izmenjave. Buržuaziji je dokazano, da je nezmožna voditi dalje svoje družbene produktivne sile.
D.	Delno priznanje družbenega značaja produktivnih sil, do katerega so bili prisiljeni kapitalisti sam«. Velike produkcijske in prometne organizme si prevoje najprej-delniške družbe, potem države. Buržuazija se izkaže kot nepotreben razred; vse njihove družbene funkcije izvršujejo sedaj plačami nameščenci.
III.	Proletarska revolucija; protislovja se razvozljaijo: proiletairijat se polastil javne oblasti itn. tepreimeni s to oblastjo družbena produkcijska sredstva, ‘ki so se izmaknila iz rok buržuazije, v javno, lastnino. S tem činom vzame produkcijskim sredstvom njihov dosedanji kapitalistični značaj iin omogoči nji-liov: družbeni značaj, da se uveljavi. Sedaj ie mogoča družbena produkcija, po v naprej določenem načrtu. Razvoj produkcije one-mogočuje nadaljni obstoj raznih družbenih razredov. Kakor izginja anarhija družbene produkcije, v isti merii uspava vedno trdnejše državna avtoriteta.. Ljudje, slednjič gospodarji svojega lastnega načina, združevanja, postanejo s tem obenem gospodarji narave, samosvoji gospodarji — prosti.
Izvesti to svet osvobojajoče delo, to naj bo zgodovinski poklic modernega proletari-ja.ta. Premotriti' zgodovinske pogoje in s tem naravo samo tega prevrata Sin tako pojasniti danes tlačenemu razredu pogoje in naravo njegovega dela, h kateremu ie pozvano, je naloga teoretiškega izraza proletarskega gibanja, znanstvenega socijalizma.
Politična Sola.
Socijalizem na Nemškem in Avstrijskem.
Kot predhodnika nemškega socijalizma, po katerem so stopile kmalu vse druge socijalistične šole v ozadje, smemo imenovati modroslovca Fichteja in Rodbertusa. Prvi pravi, v svojem spisu »Der gesclilossene Hamdelsstaait«, da ni prva naloga države, ščititi obstoječe pravo, teimlveč najpoprej pripomoči vsakomur do njegove pravice; zato mora država energično poseči v življenje posameznikov. Rodbertus Jagetzov, po navadi imenovan le Rodbertus, zahteva od države, da uravna gospodarske razmere, ki so prišle v nered po sedanji gospodarski organizaciji, po kateri so dbhodki in premoženje razdeljeni krivično. Zato je po Rod-b or tušu naloga države, da določi normalno dnevino delovno dobo in normalno mezdo, da ceno dobrin določi po delu, ki je bilo potrebno za dobr.iuo, da ustanovi delovni denar za delavce in napravi skladišča, v katerih bi sc delovni denar zamenjaval z dobrinami. Tako bi sčasoma izginila zasebna. lastnina glede zemljišč in produkcijskih sredstev.
Pravi ustanovnik modeme socij atu e de-tnlokraciije pa je Karl Marx, ki se je rodil
1.	1818 v Trferju. Oče mu je bil odvetnik židtovskega pokolenja. Po končanih pravniških naukih ie postat urednik radikalno-po-litičnega lista »Rheiiniscber Couriicr«. Ko je bilo izdajanje tega lista od vlade prepovedano, se je preseli v Pariz, kjer je z Arnoldom Rugejem izdajal »Deutsch-frainzosische Jahrblicher«, in s Heinejem »Vorvvarts«. — Leta 1844 iz Francoske izgnan se je za-
tekel v Belgijo, kjer je s svojim prijateljem Friderikom Engelsom priredil »komunistiSki manifest«. Iz Belgije je moral zopet bežati na Nemško, odtod pa 1. 1849 na Angleško, kjer je živel do svoje smrti (1883) in se pečal poglavito' z gospodarskimi študijami. Glavno njegovo delo je »Kapital, Kritik der politi sc h en Oekonomlie«. Marx sam jc izdal le prvi del, ki govoril, o produkciji glavnice, nadaljevanje tega dela je izdal šele'po njegovi smrti njegov prijatelj Engels.
Načela, ki jih je Marx razvijal v svojih spisih, so ta-le: Vsaka vrednost izhaja iz dela. Glavnica nastaja le iz neplačanega dela, ker podjetmik zbira glavnico le na ta način, da ves produkt obdrži zase, delavcu pa da le toliko plače, da more živeti. Ko bi delavec prejel v mezdi le svoje delo, bi moral delati le gotovo števillo ur na dan. Toda to ne bi zadostovalo, da bi mogel kapitalist, t. j. lastnik produkcijskih sredstev, prejeti kak dobiček. Za.to mora delavec'zaslužiti s svojim delom nekaj več kakor mu je za življenje potrebno. To ostane kapitalistu kot nadvrednost, katero zopet porablja za produkcijo, s katero dela nove nad vrednosti, prejema nove 'dobičke. Podjetniku je na tem, da plača, kolikor možno malo1 mezde in podaljša delovne ure, da prcjuikj več nadvrednosti. Pa tudi tedaj, če bi delavcu pripadla ta nadvrednost, bi se v sedanjih razmerah ne mogel napraviti red na svetu, kajti dandanes se proizvaja brez I načrta, v produkciji vlada anarhija; zato nastopajo- krize, ki na eni strani uničujejo vediiK). več majhnih podjetnikov, na drugi strani pa mino.že število brezposelnih delavcev, takozvaino industrijsko' nadomestno (rezervno) armado, s katerimi raste ponudba dela in pada mezda. Zato' pa mora na mesto sedanjega kapitalističnega načina proiz-
bbbbbbbb ■■■■■hbk aaaaBaaa aaaaactaH bbbbbbbb aaiaBBBiaa bbbsbbbb
p Prvi maj posvetimo nabiranju naročnikov g g za ,NOVO PRAVDO4!	■
| Prvomajska številka ,NOVE PRAVDE4 izide S ti v večjem obse cm. To bo naš majski spis, S ;! katerega razširite med ljudstvo!	S
■BBBBBHBBBBB8BHBBBaBBBia»BBBBBBBB BBMMMMMMMBBBBBBBB
Jz stranke.
Tedenske vesti.
Kraj. org. NSS v Sp. Šiški. V soboto dne 10. aprila t. 1. se je vršil 7. letni' občni zbor krajevne organizacije NSS v Spodnji Šiški, Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika so- se vršile volitve in so bili izvoljeni1 sledeči tovariši:	Predsednik:
Koprivec Ivan, podpredsednik:	Rozman
Aiojzij,| tajnik: Malgaj Ivan, tajnikov namestnik: Pleničar Pavel, blagajnik: Pušar Ivan, odbor: Jermoli Josip. Kovač Josip, Auguštin Emil, Kovič Janez, Žagar Fran, namestnika:	Petek Milan, Kovačič Franc,
preglednika računov:	Petek Ivan, Križ
Jože. Občni zbor se je vršil v največjem redu.
Članski sestanek krajevne organizacije NSS v Mariboru. V nedeljo, dne 11. t. m., se je vršil v strankinem lokalu na: Grajskem trgu,, -pod predsedstvom tov. Tumpeja sestanek članov NSS, na katerem se je
Proslava 1. maja v Ljubljani. Članstvo NSSZ in Unije proslavi 1. maj v Ljubljani s tem, da priredi popoldanski izlet v Dolnice, kjer bo prijateljski sestanek združen z majskim, nagovorom, tamburanjem in petjem. Zbirališče izletnikov ob 2. uri popoldne pred Narodnim domom. Točno ob
2.	uri odhod po Večni ‘poti v Dolnice. Vabimo vse ljubljanske člane NSSZ in Unije ter vse njihove prijatelje, da se tega majskega izleta udeleže v kar največjem, številu.
1. maj. Še samo dva tedna nas ločita do dneva delavske proslave. Okrožnico za proslavo 1. majai smo že razposlali in dobili .tudi že nekaj odgovorov, ki nam javljajo, da, so nekatere naše podružnice pridno na delu za dostojno proslavo tega praznika, Šc enkrat opozarjamo vse organizacije NSZ, da ■sc udora povsod, kjer je le mogoče, praznovati 1. maj in sicer kakor so dana navodila v okrožnici. Vse proslave je 'takoj javiti tajništvu v Ljubljani, da zamere že v prihodnji številki »Nove Pravde« razglasiti vse naše proslave. V prijavah je tudi navesti, ako. se potrebuje govornika, da ga pravočasno1 določimo. Nobena, podružnica ne sme ostati brez proslave 1. maja* tega največjega delavskega praznika. — Namesto zamišljenega majskega spisa bo izšla »Nova Pravda« v znatno povečani im zelo zanimivi ter pestri obliki. Že sedaj priporočamo vsem podružnicam, da si za 1. maj naroče čim več izvodov našega glasila in ga na' majskih proslavah prodajajo. Majska številka »Nove Pravde« bo nadomlestovala naš majski spis in jo mora zato dobiti ta dan vsak član, NSSZ in Unije v roke ter jo tudi prt prijateljih In znancih razširiti. Pripravljajte sc povsod za dostojno proslavo 1. maja.
Vsem podružnicam NSSZ! Ponovno opozarjamo vse podružnice na eno zadnjih naših okrožnic glede točnih seznamov brezposelnih članov v smislu želje Delavske zbornice. Vse podružnice naj nam redno mesečno poročajo o številu brezposelnih naših članov z natančno navedbo, od kdaj je brezposeln, število družinskih članov itd. Te sezname bomo morali odslej redno pošiljati na Delavsko zbornico in naša naloga mora biti, da delo te važne delavske institucije podpremo z vso svojo močjo. Upoštevajte torej to željo in postopajte v smislu okrožnico. — Vse podružnične blagajnike opozarjamo na točnost pri odpošiljanju obračunov. Imamo še nekaj zamudnikov in ti naj si zapomnijo, da je točnost lepa čednost. Bodite tudi v tem' pogledu točni in ne otežujte dela našemu glavnemu blagajniku, ki sam ljubi red in točnost. — Opozarjajte o vsaki priliki vse člane na prireditev v Ptuju in pridobite čim več udeležencev za binkoštni izlet v Ptuj. — Tajnik.
Glavni zbor Narodno socijalne strokovne zveze se vrši letos, kakor že javljeno v Ptuju in sicer o binkoštnih praznikih.
O organizaciji.
Iz referata br. stane Bokala »Naša mladina« na okrožni konferenci narodno-socija-li stičnih organizacij na Jesenicah, dne 5. aprila 1926.
Trdna organizacija, sestoječa iz zavednih mladih socijalistov, je prvi predpogoj napr&dka'. Tega se mor,a mladina zavedati. Organizacija ne sme biti zatočišče onih, ki iščejo le zabave, marveč mora družiti predvsem one, ki se zavedajo resnosti življenja. Veliko odgovornost ilmtajo funkcijornarji, kateri morajo biti vsem ostalim v organizaciji vzor d!ela. Mi vsi pa se moramo zavedati, da kot osebe nismo nič, marveč, da moramo usmeriti vse naše stremljenje in delo le v enem cilju: utrditi in idejno poglobiti vse naše organizacije. Red, dteci-plina, točnost in bratstvo v naše organizacije. Ven z osebnostmi, ven z onimi, ki se branijo dela, kajti suha rastlina zaduši sebe vse one mladike, ki kolnlaj pri-čenjaftv kliti in se razvijati k življenju. Brez discipline ne zmaga armada, brez discipline se ne razvija organizacija. In
razinotrivalo' pred vsem o glavnem zboru NSS v Ljubljani. V debato je poseglo več tovarišev. Izvoljeni so bili tudi delegati za glavni zbor. V zadevi majske proslave se je sklenilo prirediti dopoldne 1. maja majski shod, zvečer pa zabavni večer s sodelovanjem! »Bratstva«, oboje na Grajskem trgu št. 1 v dvorani, oziroma na vrtu.
Krajevna organizacija NSS v Ptuju vabi vse tovariše, da se redno udeležujejo članskih sestankov v »Društvenem domu«, k,i se vrše vsako sredo ob osmih zvečer. Tovariši naj tudi takoj poravnajo strankin davek,, najboljše na članskih sestankih, ker blagajnik nima časa* da bi obiskoval člane na domu.
Družabni večer kraj. organizacije za Dvorski okraj se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri »Panju« v Vegovi ulici. Na obilni poset vabimo somišljenike.
vestnik.
Glavni zbor se vrši na binkoštno nedeljo / ob II. uri dopoldne v veliki dvorani Društvenega doma v Ptuju. Na predvečer se vrši ob 20. uri v dvorani Narodnega doma delegatsko zborovanje (na katerega bodo vabljeni poleg upravnega odbora tudi še delegati vseh podružnic), kjer se bo sklepalo o vseh društvenih vprašanjih. V prihodnjih dneh bodo razposlana vabila in predlogi osrednjega vodstva, o katerih bodo podružnice razpravljale na svojih sejah in potem stavljale svoje event. predloge. Opozarjamo vse podružnice, da se že naprej pripravljajo za glavni zbor.
Vsem odpuščenim rudarjem in rudarskim nameščencem! Opozarjamo vas na vprašalne pole, ki jih je ižšala Delavska zbornica za Slovenijo lin sicer v nameri, da dobi točen pregled o socijalne-m položaju vseh odpuščenih rudarjev. Vprašalne pole so na razpdlago v Trbovljah v Delavskem domu, v Zagorju v prostorih ZRJ, v Hrastniku v Delavskem domu in v Rajhcnburgu v Delavskem dornu. Vprašalne pole bodo na razpolago tudi pri posameznih podružnicah strokovnih organizacij, ki so registrirane pri Delavski zbornici, tako n. pr. tudi pri naših podružnicah. Vsi reducirane! storite svojo dolžnost in izpolnite takoj vprašalno polo.
Razvitje prapora podružnice NSSZ v Ptuju. O priliki glavnega zbora bo naša agilna ptujska podružnica razvila svoj prapor. Spored proslave je predviden na dva dni in sicer po sledečem redu:	Na	biu-
koštiio nedeljo dopoldan po sprejemu na kolodvoru, razvitje prapora na glavnem trgu. Po razvitju prapora obhod po mestu do Društvenega doma, kjer se bo vršil glavni zbor NSSZ. Popoldan velika ljudska veselica v ljudskem vrtu. Drugi (jan binkošti so predvideni izleti, pred vsem bo izlet v Vurbcrg, kjer bo ogledovanje Herbersteinovega gradu. Za polovično vožnjo je preskrbljeno, ravno tako je poskrbel poseben odbor za ceno prehrano in prenočišča in sc torej ni strašiti prevelikih stroškov. Polovična vožnja v Ptuj in nazaj do Ljubljane bo stala samo 55.50 dinarjev. Vabilmo vse podružnice, da razvijejo -najživahnejšo agitacijo za polet v Ptuj. Našim vrlim Ptujčanom moramo vrniti obisk in sicer v kar največjem številu. Vsem našim članom in njihovim prijateljem se nudi ugodna prilika-, da si o binkoštnih praznikih ogledajo lepo obmejno mesto Ptuj, nekdaj zagrizeno nemško trdnjavo, obeneimi bodo pa prisostvovali' veliki proslavi naše ptujske podružnice. Za binkošti vsi v Ptuj!
Ptuj. Tukajšnja podružnica sklicuje za v nedeljo, dne 25. aprila t. 1., ob 10. uri dopoldne članski sestanek v društvenem lokalu. Z ozirom na binkoštno prireditev vabimo vse člane, da se tega važnega sestanka polnoštevilno udeleže. Sestanka sc udeleži tudi zastopnik centrale iz Ljubljane.
ravno disciplina, red, točnost itd. so one hibe, na katerih bolehajo vse organizacije, kakor tudi mladinske. Tam, kjer se bratje in sestre zavedajo dolžnosti, tam, kjer čutijo odgovornost za delo in napredek društva, se kažejo uspehi. Tam pa, kjer so člani plačali članarino in s tem smatrajo, da so že izvršili svojo dolžnost napram društvu, organizacije životarijo in bodo životarile, dokler se v njih vrste ne uvede stroga disciplina ali pa — dokler ne bodo razpadle. Zato bratje, sestre, z ljubeznijo na delo za naš skupni cilj, kajti' od nas, od mladine, je odvisna zmaga narodnega soci-jalizma.
Jesenice. Seja (redna) odbora »Bratstva« se vrši v četrtek, dne 22. aprila 1926. Bratje odborniki se pozivajo, dal se je udeleže polnoštevilno in točno ob začetku, ob 7. uri zvečer.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« Zagorje priredi dne 18. t. mi. (neddjo) ob 7. uri zvečer v kavarni Miiller zabavni večer. Igra društveni tamburaški zbor. Vsi' prijatelji našega pokreta vabljeni. Odbor.
Kaj le vse mogoče pri nas.
Poštna uprava je regulirala prejemke za poštne odpravnike. V naprej se je že pričakovalo, da se za to kategorijo poštnih uslužbencev (kot za ostale) ne obetajo zlati gradovi. Da bo pa takozvana »regulacija« izvršena na tako nesocijalen način, pa tudi največji črnogled ni pričakoval.
Nekateri tak oz vanj poslovači podeželskih pošt imajo poleg svoje poštne službe še drug poklic. Ti bodo že nekako preboleli udarec poštne uprave. Ce drugače ne, pa bodo dali slovo poštni službi in poiskali svoj kruli izključno le v svojem drugem poklicu.
Drugače je pa s poslovači, ki: so navezani le na poštno službo. Že dosedaj niso mogli izhajati s svojimi bornimi dohodki. Kakšno bo pa njihovo življenje sedaj, ko so se jim z »regulacijo« še zmanjšali dohodki, je pa odprto vprašanje.
Podrobni podatki o novi regulaciji prejemkov poštnih odpravnikov nam še niso znani. Znan nam je pa' slučaj, ki dovolj jasno razsvetljuje novo regulacijo-.
Za pošto na Ježici pri Ljubljani je po novem pravilniku določen na mesec znesek 1000 dinarjev. S tem zneskom -mora biti poravnana plača poslovačici, raznašalcu pisem, kakor tudi najemnina za lokal, stroški za kurjavo, razsvetljavo in pisarniške potrebščine. Če bi poslovačica sama dobivala honorar 1000 dinarjev mesečno, ne bi bilo veliko. Kako se naj pa krijejo iz zneska 1000 dinarjev še stroški za raz n a šal ca pisem itd. je pa nerazumljivo.
Pod temi razmerami se bo morala pošta na Ježici zapreti. In tako sc bo zgodilo s poštami povsod, kjer bodo določene za vzdrževanje poštnih poslovalnic talko smešne vsote kot na Ježici.
Z novim poslovnikom! ne bodo le težko prizadeti poštni odpravniki, ampak tudi ljudstvo, ki bo izgubilo poštne poslovalnice.
— »Narodni dnevnik« bi' rad zvedel, kdo je uredil obveznosti »Nove Pravde« v prejšnji tiskarni. Da ne bo v skrbeh, mu povemo, da dosedaj še nihče. »Nova Pravda« pač nima za seboj kot »Narodni dnevnik« petičnih političnih športnikov. Je že tako:	Vse informacije »Narodnega dnevnika« so od muh.
— Kriza v bankah. Pri Jadransko-po-dunavski: banki so sc -I. aprila izvršile zopet velike redukcije oso-bja. Med odpuščenimi je mnogo Slovencev. Kdor je hotel ostati v službi še nadalje, je mioral resig-. pirati, na pravice, ki mu jih je nudila v veljavi stoječa službena 'pragmatika, to je pravica do določene odpravnine, p-enzijcitd.
— Nov sporazum med poštnim in prometnim ministrstvom. V svrho vzdrževanja brzojavnih in telefonskih prog, ki vodijo ob železnicah ter se uporabljajo skupno, sta poštni in prometni' minister i-zdela-la nova določila. V teh so tudi navedeni predpisi za posluževanje brzojava in telefona od strani privatnikov na železniških postajah, kjer ni pošt ali pa so oddaljene. Zato bi bilo dobro, da bi se javnost o tej zadevi premierno poučila in pričakujemo razglasov poštne uprave.
— Kakšna bo letošnja žetev? Iz evropskih žitnic (to je zlasti Banat, Madžarska in šc nekatere druge pokrajine), prihajajo poročila o lepih žetvenih prognozah. Vsa ozimina je jako dobro prezimila in tudi pomladna setev se .je ugodno izvršila. V nadi na boljšo letino nas utrjuje tudi' dejstvo, da žitni trusti niso mogli doslej še dvigniti cene žitu, kar bi se bilo gotovo- zgodilo, če bi bili dosedanji izgledi na žetev slabši od'lanskih. Napo veduje se nam sicer zgodnja suša v poletju, pa ta tudi ne bo vsega pokvarila.
— Omejitev nogometnih iger za šolsko mladino. Na Cehoslovaškem bodo prepovedali posečanje nogometnih tekem šolski mladini pod 14. leti. Ta korak utemeljujejo s tem, ker se pri tekmah dogaja vedno več nezgod.
— Nove zlatnike po 20 Din, o katerih se je pisalo, da so že naročeni, bodo šele naročili in se nahaja avstrijsko zlato, i-z. katerega bodo kovani, še v naši državni zakladnici. Zlatnikov tedaj še ne bomo tako hitro dobili.
— 25 parski drobiž bodo menda izdali sedaj v promet. Drobiž je že dolgo v Beogradu, pa so- imeli zaradi njega pomisleke, ker je iz boljših snovi, kakor pa dinarski ter zato več vreden.
— Vprašanje, če je tako prav? V naši dom-ači industriji je huda kriza. Po vrsti se je v tovarnah pričelo odpuščati ljudi, ker ni dela, ker ni odjemalcev, ker je blago vslc-d previsokih davkov predrago-. Obrati so se ponekod čisto ustavili. Kjer pa obratujejo dalje, iščejo izhoda iz te krize na drug način, z reduciranjem plač že itak do skrajnosti obubožanega delavstva. Brezposelnost se veča, kruha za ljudstvo- ni'. Poleg vsega pa pride še to, da obrtne oblasti o-nemogočujejo ustanovitev novih industrij. V Žalcu se je ustanovila tvrdka, ki
stilno tovarno. Dasi je nova tvrdka žepro-tokolirana* ne dobi' koncesije. Smo v principu proti temu, da bi se pri nas pričel uveljavljati tuj kapital. Toda pri danih razmerah je treba vendar nekaj storiti, da se osigura našim -ljudem kruh. Ali omogočiti domači industriji obratovanje in eksistenco, ali pa dovoliti: tujemu kapitalu razmah v državi z domačo soudeležbo. Eno ali drugo! Delavstvo ne more živo pod zemljo. To naj si merodajna in danes gospodujoča gospoda zapomni!
— Razprava proti falzifikatorjem frankov sc bo pričela po poročilih iz Budapešte 7. maja. Naravno, da se bo za razpravo- zanimala cela Evropa ter da bodo navzoči poročevalci' iz vseli držav. Vendar, kakor vse kaže, tudi po tem grmenju ne bo dosti dežja,
— Najdba v zidu. Leta 1924 sta bi-la v Lyonu umorjena v svoji spalnici neki mesarski mojster in njegova žena. Sedaj so pri prezidavi hiše našli v steni dotične sc-be zaklad — denarnico- z 20.000 .franki. Denarnico so ljudje spoznali za last umorjenega mesarja.
— Velik gozdni požar v Franciji. V okolici mesta Bordeaux je nastal v gozdovih velik požar. Pogorelo je doslej že preko 1000 hektarjev krasnih gozdov. Prebivalci iz okoliških vasi so morali bežati, kor je ognjeni element objel tudi' nekatera selišča. V akcijo je stopilo vojaštvo.
— Nenavaden čudak je te dni umrl v Angliji na svoji ladji', na kateri je preživel celih 36 let, ne da bi. zapustil njen krov in stopil na suho. Možakar je bil rodom Ame-rikanec ter je odšel s svojo ladjo iz Amerike leta 1890 ter se usidral ob angleški obali v bližini neke ribiške naselbine. Ob izbruhu vojne sc je moral preseliti s svojo -ladjo nekaj kilometrov od tu proč in ladjo so mu potegnili na suho. Vendar jo čudak tudi potem nikdar ni zapustil. Mož je moral biti bogat, ker čestokrat je vrgel ribičem kake bankovce. V svoji' samoti je doživel 74 let.
— Grd zločin je izvršil na belo nedeljo v Žalcu pri Celju neki 24 letni- fant nad nekim dekletom iz Ponikve, s katerim sta že dalje časa prijateljsko občevala. V nedeljo- je fant dekleta' zastrupil z bomboni, katere ji je ponudil na sestanku. Med potjo je dekletu postalo slabo i-n je ljudem povedala, kje in s kom je bila, kaj se je" zgodilo, povedala tudi o posledicah razmerja im na- to izdihnila v groznih mukah. Ljudem je bilo takoj jasno, kaj sc je zgodilo. Grdega zločinca so zaprli:.
— Petrolejski požar v Kaliforniji. V južnoameriški' državi Kalifornija jc nastal velik požar na petrolejskih napravah, ki je zavzel velikanske dimenzije, cele milje dolge in široke. Doslej jc škode baje nad 65 milijonov dolarjev. Požar so sicer ome-
'\iili', vendar gorita še dva rezervarja, ki vsebujeta preko 14 milijonov barel petroleja.
Ljubljana.
— Tako se ne zida! Pred kratkim smo poročali o novih stavbah, ki so se pričele graditi na ljubljanskem polju, Pred vsem smo omenili^ gradnjo- stanovanjskih kolonij mestne občine in pa -drž. železnice. Razveseljivo je, da se v tem oziru' sploh neka-j dela. Vendar pa se človek začudi, če si sta-vbišča nekoliko natančneje ogleda. Ali je iz gospoda-rsko-ekonomičnega stališča prav in dobro, da so se merodajni činite-lji odločili' za gradnjo provizormih stavb? Po našem mnenju je to čisto napačno in skrajno neekonomično. Zlasti za provizorne hiše, ki jih -gradi mlestna občina, je naravnost škoda denarja. Vse delo je solidno, lepo. Pa vzlic temu se bodo najbrž morale h-iše v doglednem času podreti. Ali ni škoda, da se ni napravilo kleti? Ali bi sc ne delalo še za spoznanje debelejšega zidu, ki naj bi' se dvignil v-sa-j ,za 1 meter višje, da bi nastale visokoparterne hiše? Koliko več pa bi bilo stroškov v sorazmerju z vrednostjo, na kateri' bi vse h-iše s tem pridobile. Malo bolj bi se že moralo ozirati na ljudi, ki bodo tam stanovali! Ali ni klet za naše kraje neobhodmo potrebna. Večj-i nesmisel dotični, ki je to predlagal in oni, ki je to dovolil, pač ni mogel narediti. To je ne-odpustljvo- baš zato, ker bi naprava kleti na suhem terenu, ki graditelju nudi razen cementa ves materija!, vso stavbo le za malenkost podražila-. Ravno zato, ker so sta<-novamja majhna, bi mlorala imeti kleti. Še slabše zida železniška uprava. To je direktno zapravljanje denarja. Zidane barake .imajo- dvojne stene, tako da nastane vmes nekaka zračna izolacija. To- ni nič napačnega, celo dobro. Vendar pa tako tenkih sten, ki jih tvori ploskovno naložena opeka ter je samo dobrih 7 centimetrov debela, stavbna oblast ne bi smela dovoliti. Tako zgrajena hišica je nesigurna in nevarna za- življenje. Poleg tega je zidava, tudi zelo zamudna in nerodna. Čisto- gotovo je tako zidanje vse graje vredno, ker je neekonomično, slabo in v vsakem oziru ne-sigurno ter ne stanc dosti' manj, kakor če bi se postavilo nekaj dobrega in stalnega’.
— Avtomatična telefonska centrala, ki
jo grade kakor Noe svojo barko — po krivdi gospode v Beogradu, bodo po zatrdilu strokovnjakov dokončali meseca julija t. I. Je pa to že skrajni čas, ker razmere so pri našemu telefonu neznosne.
—- Tivolski gozd v nevarnosti! Kar poglejmo si smrekove nasade v ljubljanskem tivolskem gozdu po vrsti, pa bomo ugotovili žalostno dejstvo, da je vse smrečje okuženo, napadeno od lubadarskega mrčesa. Škoda, da bodo te ponosne smreke izginile že v kratkem, škoda pa tudi za zarod, ker bo tudi njega doletela ista usoda. Čudno jc, da se poklicani organi za to niso zmenili o pravcimi času.
Maribor.
— Kako država spoštuje svoje zakone.
Imamo dva socijalna zakona, zakon o zaščiti' delavcev in zakon o zaščiti dece in mladine, ki bosta ostala kmalu samo- še na papirju. Ker država ne kaže nikakega zanimanja za naraščaj, je mariborska mestna občina sama prevzela zaščito dece in mladine, ki jo predvideva zakon o zaščiti dece in mladine. Vse kaže na to, da bo morala mestna občina prevzeti tudi državno borzo dela, ker država tudi za to institucijo* dasi je predvidena v zakonu o- zaščiti delavcev, ne kaže nikakega zanimanja. Vprašati se moramo, čemu potem zakoni? Ali so bili izdani samo radi- lepšega, da se ljudstvu in mednarodnemu uradu dela v Ženevi siplje pesek v oči? Če se država hoče otresti: zakonov, ki imajo za posledico matcrijelne -dajatve, katere hoče naprtiti občinam, zakaj se ne brani- denarja, ki se stekai v državno blagajno v gornji namen?!
— Maribor ali Marburg? Kakor se Nemci izogibajo še vedno -na levo stran, samo, da s tem pokažejo- svoje zaničevanje do jugoslovanskih odredb, tako obstoja za njih šc vedrio Marburg in se Maribora poslužujejo le, če so -v to prisiljeni. Da bi1 jirn pri tem vsaj vlada ne dajala potuhe! Tat potuha' sc daje Nemcem s časopisom »Marburger Zeitung«. Zakaj ne »Mariborer Zeitung«, kajti sedaj ni več Ma-rburga, ampak samo še Maribor. Kolikor se spominjamo, je bilo v upravi omenjenega časopisa naročeno, da mora v gornjem smislu popraviti svoj naslov. Kako malo se vlada za -svoje odredbe briga, izhaja iz tega, da »Marburger Zeitung« že 4 leta popravlja svoj naslov (glavo časopisa). Vprašajte upravo kateregakoli’ lista', nikjer ni treba -več, ko k večjemu en mesec, da se izpre-meni glava. »Marburger Zeitung« pa je ne-možno-st izpremembe naslova utemeljila s tehničnimi težkočami in naše oblasti so na vso to zadevo pozabile tako, da še danes hodi »Marburger Zeitung« s svojo staro glavo po Mariboru in agitira za nemški Marburg, proti slovenskemu Mariboru.
— Narodno gledališče. Pretekli teden smo imeli gostovanje izredne ženske pevke mednarodnega slovesa', Gidi.c Buccarihi. Kljub slovesu in veliki reklami od strani ljubiteljevi petja je bilo gledališče slabo obiskano. Veliko obetajoči spored izbranih komponistov: Meyer-beer, Donizetti, Verdi, Puccini itd. ni vlekel. Buccarini' že starejša dama — razpolaga res z vso fineso tehnike glasu, kakor je to opisala reklama, vendar sc nam zdi njen glas za naša ušesa preveč kozmopolitski, premalo domač. ..Za s-vojc petje v raznih jezikih je pevka žela zasluženo navdušenje. Dodala jc arijo iz »Traviatc«. — Bolj obiskan je bil večer reprize burke »Sluga dveh gospodov« (v naslovni vlogi g. Kovič). — »Grofica Marica« še vedno vleče, to je pokazala nedgljska, zelo dobro obiskana predstava. — V torek in sredo sta gostovala člana- zagrebške opere gospa in gospod Mitrovič v operi. »Tosca«. Polna hiša, dobro igrano, veliko navdušenje, zlasti obema Mitrovič. — O pre--luijcri Tolstojeve veseloigre »Sadovi- prosvete« govorimo prihodnjič.
— Pedagoški teden. Koliko lepih idej, truda, dobre volje spraviti mladino na druga boljša, -lepša pota, jo usposobiti za prerojeno generacijo, je zbraini-h v načrtu pedagoškega tedna, ki ga je tudi letos tako vzorno organiziral g. prof. Šilih! On sam je bil kot pedagog v dobri šoli pri mojstru Vidoviču v Sarajevu. Predavanja so- bila dobro obiskana tudi od strani staršev. Ali bo ta setev rodila tudi sadove in kakšne?
— Sneg, toča in slana. Za 8. aprila napovedani preobrat je bil točen. Izvršil se je v padavini snega po hribih, celo nižjih kakor je zapadni del Pohorja. Nekatere kraje ob severni meji jc obiskala tudi- toča.
V nedeljo 11. aprila se jc vreme spreminjalo vsako uro. Na severni tneji so se tekom popodne izvrstile vse padavine: sneg, toča, sodra, dež. Zelo nizka temperatura ob dveh nasprotnih vetrovih (jugovzhod in se-verozapud), nato naravnost krasno vreme z izredno modrino v torek večer in sredo ves dan, so gotovi znaki za izredne elementarne katastrofe, ki so se vršile in se še nadaljujejo na morjih i-n v deželah blizu najmanj dveh ognjeniških izbruhov. Naša prognoza se točno potrjuje tudi v tem, da živimo v zanimivi dobi, ko- se neprijetno prebujajo že več časa uga-sne-li ognjeniki.
V zvezi' s tem se nadaljuje tudi izredno-, zelo se menjajoče vreme, polno padavin, vmes krasnih dni, a tudi težjih lokalnih vznemirjanj zemlje.
hoče ustanoviti v bivši' pivovarni — tek-
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, račun- B §§ ip% gRl JS|	111	L JU BLJA^
skih, kopirnih in razmnozevainjh strojev, kakor tudi regi- 1 1 S|m|	fl	feLffi II fT m «j|	^rlrnhnmmm u
strirmh blagajn. Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh 1LJ1ILJIL	?Tt f v
sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Tehn. znamenja.	rww	me	isa	m	telefon s t e v
Strokovni
—• Predsednik.
J/(ladinski
Štev. 15.
Pogovor o tem in onem.
Kaj ženske občudujejo pri moških.
Neki angleški list je vprašal svoje čita-teljice. kaj da najbolj občudujejo na moških, ali z drugimi besedam, kaj da jih k moškim najbolj privlačuje. Prišli so različni odgovori. Nekatere pisateljice trdijo, da more lepa zunanjost moža pritegovati samo mlade goske, da pa se vsaka ženska, ki ima nckofliko izkušenosti, občudovanju in obo-žavauju filmskih igralcev in draniatskih umetnikov samo smeje. Tudi intelekt ni odločilne važnosti, ker mož z enostransko duševno izobrazbo se smatra za dolgočasnega in neizkušenega v življenju. Nasprotno pa mnoge ženske soglašajo v tem, da je jako važno dobro obnašanje, ki ženskam imponira. Preveč površna pozornost ne im-poiiira. Ženske dobro občutijo, ali je spoštovanje samo narejeno in pretirano ali pa je prirojeno in resnično. Mirna, samozavestna postrežljivost in pozornost ne zgreši nikdar svojega cilja pri ženski in če iz mnogih malenkosti uvidi,: da je mišljenje moškega usmerjeno k nji, bo smatrala to obnašanje za dvorjenje, kateremu se le stežka upira. Moč in energija so še danes lastnosti,. ki žensko najbolj privlačujejo k moškemu. Dobra volja in šaljivost se smatrajo za priljubljene lastnosti. Mož, ki prinaša v družbo veselost, ima pri1 ženskah srečo. Najbolj pa upošteva mbderna ženska pri možu dobro prijateljstvo, ker danes kot nekoč želi biti žena od tnoža predvsem šči-tena in hoče sc čutiti varno v moški družbi.
Ogromnja zavarovanja filmskih igralcev.
Praktična Amerika je poskrbela tudi za veliko razširjenje zavarovanja na življenje in smrt in v poslednji dobi se je pričelo posebno med filmskimi igralci in drugimi 'umetniki širiti zavarovanje posameznih telesnih delov in to za ogromne vsote. Seveda si lahko mislimo, da izgledajo taka zavarovanja večkrat precej, če ne zelo čudno.
Gotova filmska igralka-zvezda je slovela po svojih krasnih ramenih in seveda jih je dala takoj zavarovati. Ta zavarovanja se sklepajo le z amerikanskinii in angleškimi zavarovalnicami.
Po vzoru te filmske igralke si je pustila takoj zavarovati druga igralka Viola Dana svoje prekrasne noge. Sledila ji je znana nemška filmska umetnica Ossi Osvalda, ki si je dala zavarovati svoje plemenite noge za 300.000 zlatih mark. Gospa Nemčinova, ruska plesalka, ki nastopa v Parizu, pa je postavila rekord, ko si je dala zavarovati v Londonu svoje noge za 30.000 funtov, kar znaša 8 milijonov dinarjev. Zavarovalnica pa si je izgovorila, da zavarovanje ne velja za popre vratne države, torej za Rusijo, ČSR, Avstrijo, Nemčijo in vse balkanske države. Francozinja Mistin-guett, ki je stara že 55 let, si je tudi pustila zavarovati svoje noge za nekoliko milijonov franc, frankov.
Pa ne gre samo ta ramena in noge, temveč tudi za hrbte filmskih igralcev. Mac Dusch, ki ima najkrasnejši hrbet na svetu, si je pustila zavarovati hrbet. Tudi znana filmska diva Fe m A mira si je zavarovala svoj hrbet za milijon zlatih mark, ko je imela pred časom napraviti nevaren skok s strehe nekega cirkusa. Neki atneri-kanski filmlski igralec, ki strašno škili, pa si je pustil zavarovati tudi to svojo posebnost.
Zanimivo je zavarovanje Blancky Ca-vitt, ki je strokovnjakinja za preizkušanje parfemov v veliki tovarni. Njen izvanredni vonj ima sedež v nosu, zavarovala si je torej nos za 50.000 dolarjev.
To so ogromne vsote! Ali naj primerjamo z njimi vsote, za katere so zavarovani udje naših delavcev?
Šaljivi kotiček.
Kranjski Janez je padel med boji v Galiciji v zelo naraslo reko. Ker ni znal plavati, se je pričel hitro potapljati. V veliki stiski vzklikne: Reši me, Marija, mati božja in obljubim ti svečo,, visoko in debelo, ko naš cerkveni stolp.
Tok reke je Janeza zanesel pod neko vrbo in Janez je splezal nanjo. Bil je rešen. In obljuba ga je pričela težiti in pričel je »gliliati«; »Ljuba Marija, glej vosek je drag. saj bo tudi navadna sveča zadosti.«
V tem se veja, na kateri je sedel Janez, odlomi in 011 pade spet v vodo. Potapljajoč se vzklikne:
»Oh ti preljuba mati božja, ti pa tudi nobenega »špasa« ne zastopiš.«
Nadomestilo.
Stari devici prigovarjajo njeni prijatelji, naj vendar poroči veletrgovca N. N., ki je zaprosil za njeno roko. Toda kot ved-
no, je tudi sedaj odklonila, češ da ima psa, papigaja in mačka.
»Ampak saj to vse vendar nima ničesar opraviti z zakonom,« ji prigovarjajo prijatelji.
»Oprostite! Pes cel dan renči, papigaj zmerja ves dan in maček se potepa okoli celo noč. Zakaj naj potem potrebujem še moža?!«
Točen račun.
Mlado, lepo, toda nekoliko neumno dekle se poroči z mladim dobričino, ki ima edino napako, da je še bolj neumen kot ona.
Lepega dne mu tnlada ženka rodi otroka, komaj tri mesece po poroki. To pa mlademu bedaikoviču le ni šlo kar tako v glavo. Podal se je torej k župniku in ga vprašal, kako da je z zadevo.
»Kaj za vraga te pa moti?«- mu odgovori župnik. »Vsaj je vse v najlepšem redu. Tri mesece si že pri svoji ženi, tri mesece je ona pri tebi,, tri mesece sta obadva skupaj. To je skupaj devet mesecev. Torej vidiš, da je vse v redu!«
Ženka je bila preje župnikova kuharica. *
On (k svoji ženi); »Če me do enajstih ne bo domov, ti ni treba čakati name.«
Ona: »Mi niti v glavo ne pade. Če te ne bo do desetih, pridem pote v gostilno.«
»Kako starost prisojate temu vinu?« vpraša gostilničar nekega gosta. »Hm,« je odgovoril le-ta, »zdi se mi, da je iz Noetovih časov, ker iz njega sc čuti vesoljni potop.«
•fc
Zdravnik .je predpisal bolnemu otroku ribjo tolščo. — »Toda, gospod doktor,« pravi otrokova mati, »ribja tolšča vendar ni več moderna.« — »Otroci tudi!« je odgovoril zdravnik.
*
V živalskem vrtu ogleduje Janezek s svojo mamico opice. Naenkrat pravi: »Mamica, ali ne vidiš, da izgleda tale opica, kakor naša babica?« — »Toda, otrok božji, take stvari se 'vendar ne govore.« — »Ma-mlicai, saj me ta opica vendar ni razumela!«
*
»Ni nič resnega,« je končal mlad zdravnik svojo preiskavo pri mladi; lepi in živahni vdovici »Malo ste nervozna in dobro bi bilo, če se brž zopet omožite.« — »Hvala za svet, ali naj smatram, da me hočete vi za ženo?« — »Veste, stvar je taka,« je odvrnil zdravnik, »mi zdravniki zdravila samo predpisujemo, toda ne dajemo jih sanri.«
rr,- *esi.
dobra inoK
e
usna
Prava,
Priporočamo knjige
ljudske univerze
1. zv. Karl Ozvvald: O potrebi socljaluo-
etične orijentacijc; cena 3 din.
2. zv. Alojzija Štebi: Zaščita zanemarjene
dece in mladine; cena 3 din.
3. zv. Dr. Alina Sodnik: O vzgoji deklet;
cena 3 din.
4. zv. F. S. Finžgar: O lepi knjigi; cena
3 din.
5. zv. Dr. Rado Kušej: Cerkev v luči prava
in etike; cena 5 din.
6. zv. Dr. Metod Dolenc: Kaj hoče moderno
kazensko pravo: cena 5 din.
7. zv. Jos. Wester:	O naši srednji šoli;
cena 5 din.
8. zv. Ing. Jaroslav Foerster: O strokov-
nem šolstvu; cena 5 din.
Zvezki se dobe v knjigarnah, ali se pa pismeno naročajo pri ZADRUŽNI KNJIGARNI, r. z. z o. z. v Ljubljani.
ARGUS je nns najboljši domači informacijski
ARGUS ima v vseh krajih zanesljive zastop-
A Df|!]C obvešča o vsem, zlasti o imovinskem /^rvuUc? .stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privat. oseb. ADft||C ove informacije so vedno točne, iz-rtlvVIUO" črpne in hitre.
ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ulici 11
ADfillS, ov telefon je 6—25, njegov brzojavni nHUUO naslov Argus.
Tajinsiveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
Lord Weston ostane popolnoma miren.
»In ti so?« vpraša hladno.
N
»Dvoboj s sabljami — dokler eden nasprotnikov ne pade.«
»Čisto prav, saj popolnoma soglašam,
— dokler eden od naju ne pade!«
Te besede se glase tako grozeče in	nič
dobrega obetajoče, da se gospod iz Dundee skoro prestraši.
»Dragi Weston, smatram za svojo dolžnost, da poskušam doseči spravo —---------------«
Lord se glasno zasmeji.
»Sprava? Ne, dragi prijatelj, ali poročnik CoKvell ali jaz: eden od naju je preveč na svetu!«
Prijatelj se še bolj prestraši.
»Ampak, dragi VVeston, povejte	mi
vendar za	božjo voljo,	kaj se je pripetilo,
-	poročnik Colvvell	in	vi sta bila vendar
tako dobra prijatelja. Če gre za nesporaz-umljenje ali celo za razžaljenje, ki pa gotovo ni bilo namenoma izvršeno,; je vendar še lahko odvrniti nesrečo s svojimi nepreglednimi posledicami. Pomislite vendar, dragi VVeston, da ste zaročeni in — — —«
Lord ga zopet prekine z groznim smehom.
»Zaročen, liahaha, da še sem, toda danes popoldne se bo o vsemi odločilo. Ali padem ter naj potem gotova dama sama obračuna s svojim srcem, če — toda o tem ne	maram	govoriti.	Če	pa pade poročnik
CoKvell, potem vem, kaj mi je storiti.«
»Vsaka	beseda	je	vedno bolj zago-
netna,« zamrmra prijatelj pri sebi.
»Dragi Weston,« se odloči sedaj prijatelj, »vi veste, da sem vaš prijatelj in da mi ne more biti vseeno, če boste vsled pogojev za dvoboj težko ranjeni ali celo ubiti. Tudi s poročnikom Cohvellom sem v prijateljskih odnošajih ter v kolikor vaju poznam-, nista moža, ki bi sc radi kake malenkosti dvobojevala na življenje in smrt!«
»Tako je tudi. Ne gre za malenkostno zadevo, marveč  ---------—«
Ne konča stavka, toda mračen pogled njegovih oči pove več kot besede. Prijatelj ne črhne nobene besede. Zaman pa si ubija glavo, kaj je tako nenadoma povzročilo raz-por in tako sovraštvo med obema.
Tudi poročnikov sekundant si je na nejasnem o vzroku razpora.
Lord prekine neprijeten molk.
»Kje naj se vrši dvoboj?«
»Določitev kraja pripušča poročnik vam; njegov sekundant je le rekel, da bi bila okolica vašega posestvu boli prikladna za dvoboj kot pa, da bi se vršil v bližini Dundee.
»čisto prav* v tem slučaju si izberem travnik v gozdu na gričku, poraščenim z jelšami dvoboj pa naj se vrši ob štirih, če vam je prav?«
»Seveda, kakor vi odločite, takoj se vrnem v Dundee!«
Prijatelja se še kratko pogovorita o orožju, vozu in zdravniku, ki naj bi nudil prvo pomoč.
Poročnik Colweii je tudi že naprosil svojega znanca, vojaškega zdravnika, da prisostvuje dvoboju. Lord je s to izbiro popolnoma zadovoljen. Tako je torej vse urejeno. Vendar pa njegov prijatelj še ved.* no odlaša, da bi se vrnil v Dundee, ter napravlja vtis, da hoče še enkrat ponoviti brezupen poskus, da ju spravi. Zdi se, da je lord uganil misli svojega prijatelja.
»Ne trudite se,« reče prijatelju, »žalitev, ki sem jih izrekel napravim poročniku, ne prekličem. Med nama more odločiti samo orožje, — on ali jaz mora poginiti!«
Prijatelju stopijo potne srage na čelo.
»Ali res pod nobenim pogojem ni mogoče, da —«
»Ne,« ga prekine lord odločno, »edinole kri more zabrisati osramočenje, ki me je doletelo; drugega izhoda ni.«
prijatelj se sedaj dvigne, da odide — uvidevši, da je vsak poskus za poravnavo brezuspešen.
»Ob treh sem zopet tukaj, dragi We-ston,« reče ob slovesu.
Lord krepko stisne prijatelju roko, ki se s precej čudnimi občutki vrne v Dundee.
V gradu lorda Hudsona nihče ne ve za usodepolne priprave k dvoboju. Beatrica, ki se je tekom dopoldneva vrnila iz Dundee domov, je bila sprva nad zagonetno izgubo nakita zelo žalostna, saj ji je bil tako drag spomin na mater, vendar pa se je slednjič tudi v to udala. Vrnila pa se ni sama domov, temveč je na njeno ponovno prošnjo prišla z njo tudi njena prijateljica iz Dundee, ki je slednjič prav1 rada privolila v to, da preživi par dni pod gostoljubno streho lorda Hudsona.
Obiski so bili v hiši lorda Hudsona skoro na dnevnem redu, radi tega ni bila Beatrica, ko je prišla s svojo prijateljico domov, prav nič presenečena, da je bila v hiši večja družba sorodnikov in znancev. Nasprotno, prav vesela je bila, da je bilo sedaj pozimi tako vrvenje v hiši.
Komaj je Beatrica predstavila gostom svojo prijateljico, jo je že povedla v svojo sobico.
»Konstanca, to je divno — toliko obiskov — oh, prav prijeten bo današnji večer. Ali veš, kaij mi je prišlo na misel?
- No, tega ne uganeš. Moj zaročenec, lord Weston, pride danes zvečer, imeli bomo majhno do<ni(ačo zabavo, in ti seveda boš tudi navzoča!«
Konstanca veselo prikima.
»Ali pride poročnik CoKvell tudi semkaj?« vpraša ter jo pri tem oblije rdečica.
Beatrica jo začudeno pogleda.
»Poročnik CoKvell — ah, Konstanca, za tem tiči skrivnost. Le poglej v ogledalo, kako žareče rdeča si postala. Priznaj, draga Konstanca — kajne, ti ljubiš poročnika CoKvella?«
Mlada prijateljica nežno objame Bea-trico.
»Beatrica, priznati ti hočem le, da ljubim mladega poročnika, ah, tako vroče, tako udano, toda on — 011 — — —«
»On te ne ljubi?« vzklikne Beatrica prestrašeno, »ah, ubožica moja!«
»Ne vem, poročnik CoKvell je bil na-pram meni vedno tako vljuden in pozoren, če sva bila skupaj v družbi, toda tako pozoren in ustrežljiv je tudi napram drugfm damam, ne izvzemši tebe.«
»Ne. ne, Konstanca, ti se motiš in četudi bi bil, vedno sem dala razumeti, da "sem napram njemu docela ravnodušna.«
Konstanca žalostno povesi svojo ljubko glavo.
»Jaz ga ljubim, 0I1, če bi le vedela, da mi vrača ljubezen, svoje oči je v zadnjem času večkrat tako vprašujoče upiral v moj obraz, 0I1, če bi ime ljubil!«
»Ampak Konstanca, kdo naj bi te ne ljubil, lepa si, dobra tudi ter imaš poleg tega še veliko premoženje.«
»Oh, to je ravno, podedovala sem lepo premoženje, poročnik Colwell je tako plemenitega mišljenja* morda.se mi ne mara približati le radi tega, da lie bi mislila, da mu je predvsem ležeče na mojem1 premoženju,«
Beatrica nežno pritisne prijateljico pa svoje srce.
»Draga Konstanca, ne plakaj, kmalu bom zvedela, če te poročnik CoKvell iskreno ljubi. Jaz sein takorekoč žc nevesta. In poročnik je dober prijatelj mojega ženina, le umiri se, Konstanca, prav kmalu boš vedela, če more tvoje srce, kar upam in želim, računati, da se 11111 ljubav vrača z ljubavjo!«
Konstanca poljubi Bealrico s strastno nežnostjo. Ah, ubogi deklici ne vesta, da si stopita njuna ljubimca že črez nekaj ur s smrtonosnim1 orožjem v roki eden drugemu nasproti. Sanjata o bodoči sreči ter ne vesta, kako grozeče se zbirajo temni oblaki na nebu njune ljubezni.
Dolgo časa molčita prijateljici. Končno prekine molk Konstanca.
»Tvojemu očetu zaenkrat še nič ne povej, kaj se je zgodilo z nakitom, ker še vedno upam, da se zopet najde!«
»Upajmo!« de nežno Beatrica. »Toda sedaj se preobleciva1. Ti oblečeš eno mojih svetlih svilenih oblek,1 saj sva si v postavi enaki. Ah, kako prijeten večer bo danes, In če bi me izguba tako dragega ml nakita tako ne žalostila, bi od veselja plesala In vriskala!«
Beatrica pokliče sobarico, da jima pomaga pri preoblačenju. Kmalu stojita obe deklici v svetlih, lahkih oblačilih pred ogledalom.
Konstanca je izvanredno dobro razpoložena. še nikdar je ni poročnik CoKvell videl v tako globoki izrezani obleki, ker je še do pred kratkim žalovala za svojim očetom. Sedaj pa vidi v ogledalu svoj snežnobeli vrat, — krasno oblikovani roki. Ali se more še dalje ustavljati toliki milini? Oh, če bi se ji razodel, če bi ji že danes zvečer priznal svojo ljubezen! Kolika sreča, kolika blaženost za mlado deklico!
Beatrica si je s silo izbila iz glave misel na izgubljeni nakit. Svojega zaročenca že dva dni ni videla ter je naravnost hrepenela, da bi mogla gledati v njegove zveste oči. No, danes zvečer pride da, danes
zvečer! Oh, kako se že veseli trenotka, ko se bo mogla z njim ljubeznjivo razgo var jati!
Revica pač ne ve, da je njeno čast omadeževala podla ženska, niti ne ve, da se lord Westou ravno v tem trenotku z zaničljivim prezirom odvrača od svoje zaročenke. In to je bila dobrota za deklico, kajti vsled take vesti bi ji bilo počilo srce.
»Sedaj pa pojdi z mano, draga Konstanca, družba že gotovo čaka na naju, Oh treh je kosilo, potem pride pa na vrsto zabava.«
Mladi deklici odideta iz Beatričine sobe ter se podasta v veliko dvorano, kjer so gostje lorda Hudsona že vsi zbrani.
Pritajeni vzkliki občudovanja pozdravijo ljubki deklici. Mladi gospodje s precej zavistnimi občutki občudujejo dražestno lordovo hčerko, zavidajoč lorda Westona, da je 011 tisti srečni mož, katerega je vzljubila lepa deklica. Tudi Konstanca, ki v lepoti ni zaostajala za Beatrico,. je imela kaj kmalu cel krog častilcev okrog sebe, ki so dvorili lepi bogati dedinji. Vendar pa je ostala Konstanca ■napram več ali manj zo-pernemu ji dvorjenju In laskanju docela hladna, le večkrat sc je skrivoma ozrla proti vratom, kot da pričakuje, da se vsak hip prikaže med vrati poročnik CoKvell. Pri tej priliki pa se je zopet znova spomnila, da mladi poročnik ne more priti pred večerom. S strahom si je nazaduje stavila vprašanje, če sploh pride. Da pride, se ji zdi precej verjetno, ker je običajno prišel z lordom Westonom; morda ga že čez nekaj ur vidi — morda?
O tem ne mara dalje razmišljati. V živahnem raztovarjanju in neprisiljenem veselem razpoloženju poteka družbi čas, dokler ne vstopi služabnik, ki naznani gostom, da je vse pripravljeno za kosilo.
Lord Hudson se je medtem razgovar-jal z več starejšimi gospodi, Z očetovskim ponosom je tupatainn motril svojo lepo
hčerko. Nenadorha pa z ne mali m začudenjem zapazi, da Beatrica danes nima nakita v laseh. Ze hoče stopiti k hčerki ter jo v šali vprašati, zakaj ne nosi danes nakita, toda tisti hip prime Beatrica svojo prijateljico za roko, ki kot prvi otvorita sprevod v jedilno dvorano. V razgovoru s,prijatelji je lord kmalu pozabil na nakit, In ko je med obedom Beatrica celo prišla k njemu, 11111 že ni bil več v mislih njen nakit.
Kinalu so zažvenketali kozarci in marsikatera zdravica je bila izrečena lepi nevesti, ki je žarečega obraza sedela poleg Konsta nce.
Nihče niti najmlnnj ne sluti, da se bliža čas, ko hočeta dva gospoda, ki sta bila v hiši lorda Hudsona vedno dobrodošla gosta, v bližnjem gozdu dobojevati strašen boj.
(Dalje prihodnjič.)
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana.
Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana.
Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« Alojzij Hdilcr v Ljubljani.
tflh i
Najboljša kolesa in šivalni stroji
so edino w
PETELINCEV1
znamke GRITZNER, ADLER, PHONIX
za dom, obrt in industrijo.
Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji, večletna garancija.
DOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Od dobrega najboljše je
švicarski pletilni stroj ,,DubIcd“
r
KARO-ČEVLJI
garantirano priznano najboljša kvaliteta
MARIBOR, Koroška cesta št. 19
ZVEZNA TISKARNA * LJUBLJANA U/OIFOVA ULICA ŠT. 1. Izdeluje vsa tiskarska dela: knjige, brošure, časopise, tabele, plakate, pisma, razglednice, umetniške slike, note, trgovske in uradne kuverte,	l!i	ii	mim	lin
	Inserirajte v ,Novi Pravdi*!			
pisma, vizitke, koledarje, strojno numeriranje Itd. po zmernih cenah	ii	li	iiiiiii	Mii
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blixu Prešernovega spomenika xa vodo.
Najugodnejši nalili?
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje in krojače, škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
PROMETNI Z9V0D M PREMOG
D. D. V UUBUANI
prodala premog
iz slovenskih premogovnikov
vseli kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo.
Inozemski
in koks
premog
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog In brikete.
NASLOV:
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. O-V L3UBL3ANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 15/11.