Marija Kmetova: Živ—žav. -Pa jc biio lepo, sein imel avio, veš. Lep avto, na MJrih kolesih, pa ves zlat, pa velik, velik iu vojaki so bili, pa smo se ]>eljali iiaprej in naprej in sem jaz Šofiral, ves, prav jaz, pa smo tako vpili in streljali, pa ves, saino muca je kriva!« Blažku na jok. >Kaj pa čenČas, Blažek, saj vse to ni nič res!« Res je, res! Muca je pa kriva, da ni hilo veČ a\ta in je bilo kar vse črno in sem moral dol! Potem stMii paclel v lužo. Bos kupila tak avto, raama? Boi, zda.jle? Ali pa jutri? Ali pa za god? Boš mama?« Afaraa je ie preoblačila Blažka, g& umivala, inu M dala mleka in kruha in mii prinesla knjig. ll »Zdaj pa lepo mirno sedi in da se rai niti ne zganeš s stola! Pojdeva v mesto!« 2. Blažek se zamisli. Gleda slike, modro se drži in živi v podobah. pred seboj. Glej jih, angelčke, kako iinsijo zvezdice po nebu in jih prižigajo! Kakšen je tak: niali, komaj vlece zvezdo, kar razjokal se bo! ln luun! Debela je in hude oČi ima. Pa menda vendar ne bu požrla teli angelČkov? Joj, tamle! Skoraj, skoraj sc ho zvrnil angelČek čez rob ueba! O, pa mu Že hiti \.<\ji augel na pomoč! In ouile lanile piska na piščalko in lica ima napeta ko dva jabolcka. Blažek lista in lKia naprej, pa se spoiniii kužka. Ozre se. Saiu je! Kužka menda ne bo sem? »MamaU pokliče in steče po sobah. »Kaj pa jc?« se oglasi mama, ki jc že pri-pravljena za v mesio. Blažek priine mamo za roko in jo poljubi. Mvala, da me nisi natepla.« Mama poboža Blažka in reče: Zdaj si priden. Drugič te pa bom, če bos šc ušel.« >/Saj nisem nalašč, mama. Nikoli več ne boni!-: ^Zdaj pojdiva.« Gresta in Blažek izprašuje: ; Ali pridejo tudi kužki v nebcsa?« . >Pa iie vem.« I 59 »Kaksni pa so nebeški kužkii'*: »Saj jih ni. Samo Ijudje pridejo v uebesa.it: »Ali sem jaz tudi Ijudje?« J »Seveda si.< 1 »Jaz bi bil rad kmalu v i,ebesih!< 1 »Priden moraš biti, pa bos.j; »Zmeraj bora priden. Ali bos kupila avto?« jKo ni denarja.« >Zakaj ga pa ni?« >Ga pač ni.« »Pa ga naredi, mama!« »Samo kralj ga srae.« >Jaz boin kralj, ves, pa bom delal deuar. Peljiva se 3 tramvajem, mama!« »Kar peŠ pojdiva, saj imava zdrave noge.« >Oh, dajva se peljati!« >Ne, ue, kar brž pojdiva!« Blažek se kislo tlrži in zaostaja. »PojHi, Blažek!« >NiČ te ne maram.« zPa si rekel, da boš priden?« >Saj bom. mama, saj bom! Boš kupila cukrčkov?« ¦?Potora, Če bo« priden.j; Blažku se razjasni obraz iu steče uaprej. sBlažek!« ga kliče mama. A Blažek teče in teče in izgiue v neki veži. jHu!« zavpije, ko pride maraa raimo in plane iz veže. ^Si se zelo prcstrušila?« *Huda sem. Daj uii rokol^- Nekaj časa gre Blažek mirno z mamo. A ko blisk izvije roko iz mamine in je že na drugi strani ceste. »Mama! Poglej! Vlakec in zrakoplov! Boš kupila?« Mama pa siloina potegne Blažka za roko. ^Zakaj ima pa konjcek drsalke?« se domisli Bla-žek in bi skoraj stopil tik pred konja. 2T0 so podkve. BlaŽek.« »Jaz pa nimam podkev. Zakaj ne?« sSaj nisi konj.« »Ko bom velik, bom pa konj, veš.« iPa boš moral TJeČi tezke vozove.* (Dalje.) 60