Razne novice. * Zaupni shod v Mariboru. ,,Domovina" pravi, da je dr. Korošec povabil za dne 10. t. m. može iz slovenskega Stajerja rfa zaupni shod. To je neresnica! Ampak povabilo jih je ,,Slovensko društvo" v Mariboru in sicer vsled sklepa vseh državnih in deželnih slovenskih poslancev. * Za dijaško kuliinjio v Marifooru so darovali sledeči p. n. dobrolniki in dobrotnice: Mo6nik F., kaplan, 6 K; sestanek pri č. g. dekanu v Rogatcu 13 K; na gostiji Horvnt-Pirker nabrala Jerica Zeralji-5 7 K 20 v; Dr. Barle, notar, 20 K. Vsem do brotnikom in dobrotnicam prisrčni ,,Bog plati!" * Novo postavo za pse nameravajo vpeljati na Stajerskem. Po tej bo raoral imeti tudi vsak pes na deželi marko in biti natančno zaznaraovan v posebnih registrih tisto občine, pod katero spada njegov gospodar. S tem mislijo proprečiti nevarne pasje bolezni, ker bo ložje nadzorovati pse. Pasji davek naj bi znašal po deželi eno krono. * Tržne coiie. Poločaj na svetovnem trgu je ostal neizpremenjen. Vreme jako ovira promet. Ogrski veletrgovci zadržujejo svoje zaloge, ker čakajo, kako fcodo ;>re7imilo setve. Lanska bogata letina pa še vedno drži cone neizpremenjene. Pšenica je ostala neizpremenjena, in samo na amerikanskem trgu so se zvišale cene. Istotako je ostala rž. Oves poskuša dosefii višje cene in ako se mu posreči dobiti nekoliko vinarjev, pa to zopet izgubi. Turšica je zgubila nekoliko na svojem pro- metu. Moka se množi v zalogah mlinov, ker je premalo odjemalcev in ker je promet vsled vremena otežkočen. Otrobi se živahno zahtevajo in so jako stalno v ceni, a zaloge so nezadostne. * O šoli. ,,Domovina" ima v 15. štev. drugi članek o šoli in sicer priporoCa ondi poludnevni šolski obisk na knietih ter pravi, da imenitni pedagogi spoznajo, da je popoludanski pouk malo vreden in da skušeni zdravniki trdijo, da je otroškernu zdravju škodljiv. Kedaj srao že kmetje zahtevali poludnevno šolo; tudi v ,,Slov. Gospodarju" smo v tem smislu svoje opravičene zahteve priporoeali, a ,,Slov. Gospodar" se je bal očitanja, da hoče izobrazbo ljudstva zatirati i. t. d. No, sedaj je stališče drugačno. Telesno razvijanje otrok bi dokaj pridobilo s poludnevno šolo, otroci bi radi tega v svojem napredku ne zaostali, pa bi tudi toliko nerodnosti ne uganjali v dolgem prostem času do 1. popoludne. Za nekaj časa bi tudi šolski prostori zadostovali in kmet bi imel vsaj nekaj ur varuha ali pastirja doma. Kedo se temu protivi? Deželni šol. svet in tisti ueitelji, koji se za četrtek boje! Ako bodo k m e t j e s e d a j združeni pri tej zahtevi vztrajali, morala se bo zahteva vpoštevati, zlasti ker pedagogi in zdravniki to odobravajo. Samo predelajte nam za kmečke šole užni načrt tako, da bo poleg drugih predmetov posebno in v prvi vrsti za vaje v branju, pisanju in računanju dovolj ur odkazanih. * Dijaška kuhinia v Ptuju. Prvi tečaj šolskega leta 1906-7 so darovali za to kuhinjo: Prof. Gomilšak v Trstu volil 50 K; ormoška posojilnica 30 K, posojilnica v Makolah 30 K, posojilnica v Ljutomeru 10 K; iz Ptuja gospodje: notar Bratkovič 6 K, odvetnik dr. Brumen 10 K, prof. Cilenšek 6 K, prošt Fleck 10 K, trgovec Havelka 5 K, odvetnik dr. Horvat 20 K, poštni azistent Hrovatin 5 K, kaplan Jager 2 K, komerc. svetnik Jurca 5 K, odvetnik dr. Jurtela 20 K, prof. Kolarič 10 K, prof. Komljanec 5 K, kaplan Kropivšek 8 K, gdčna Luknar 5 K, odv. uradnik Pinterič 5 K, vikar Pšunder 5 K, o. Selinšek 5 K, trgovec Senčar 4 K, zastopnik ,,Slavije" Slavinec 2 K, naddavkar Stepic 10 K, dr. Stuhec 5 K, davkar Toplak 5 K, gvardijan Vavpotič 6 K, profesor Zelenik 20 K,o. Žirovnik 2 K; nadalje Kolarič Iv., posestnik v Krcevini 1 K, Koser Fr., poštar v Juršincih 2 K, Lendovšek, župnik v Makolah 5 K, Meško Fr*., župnik pri Mariji na Zili 4 K, dr. Sehmirmaul, zdravnik v Rajhenburgu 10 K, Toman Jan., župnik na Hajdinu 5 K; razven tega posestnika Kancler in Osojnik nekaj krompirja in posestnik Pihlar ližola in repe. Odbor ,,Dijaške kuhinje" s zahvaljuje vsem gosp. podpornikom in prosi, da se je tudi drugi tečaj blagohotno spominjajo. * V kateri sknplnl voli južna železnica v okrajnem zastopa? Dosedaj se je opetovano zgodilo, da je južna železnica pri volitvah v okrajne zastope volila v skupini veleposestnikov kot veleposestnik, v brežiškem okrajnem zastopu je 1. 1903 celo odločil njen glas v prid nemškutarske stranke. Tudi leta 1906 jo je okrajno glavarstvo v Brežicah vpisalo v volilni imenik veleposestnikov, toda črtalo se jo je vsled reklamacije slovenske stranke. Uvaževalo se je, da sestava okrajnih zastopov sloni na zastopstvu interesov in da je južna železnica veleindustrijalec, ne pa veleposestnik; zato more svoje interese le v skupini veleindustrijalcev zastopati. Ta reklamacija je stala dokaj boja z bivšim okrajnim glavarjem pl. Vistarini, kateremu izprva nikakor ni šlo v glavo, da južna železnica ni veleposestnik, četudi plačuje nad 120 K zemljiškega davka. Povsod, kjer južna železnica voli še v veleposestvu, mora je slovenska stranka iz liste reklamirati. Razun tega je zadni čas, da naši poslanci enkrat odločno zaropotajo na meroda.jnera mestu, ker se južna železnica udeležuje celo občinskih volitev v ptid vsenemške in nemškutarske stranke. * Hmeljska postava In di*. Korošec. Zopet je prišel čas, ko ne mine dan, da bi dr. Korošee ne bil napadan ali v ,,Narodnem listu" ali ,,Narodu" ali ^Domovini1* ali ,.Mladoslovencu" ali pa v ,,Stajercu". Sedaj mečeio karaenje vanj zaradi hmeljske postave, in na liboralnem shodu v Žalcu dne 10. t. m. je frealo napadov nanj zaradi te postave. Kaj določa ta postava? Da se sme hmelj prodajati brez iraena kraja, kjer je zrastel, ali pa z imenom kraja, toda to ime mora biti resnično. Savinjski hmelj se torej ne bo smel ve6 prodajati kot 6eški žatečki hmelj, ampak pod imenom savinjski ali štajerski ali avstrijski hmelj. Toda mešati se bo še smel s češkim limeljem, in za ta sluSaj ni v postavi zabranjeno, da bi se ne smel prodajati kot češki hmelj. Vrhutega so je še d o s e g 1 o, da se bo smel savinjski hmelj še za dobo pet let prodajati pod svojim dosedanjim imen om, torej kot čoški hmelj. In zdaj vstajajo liberalci ter pravijo, dr. Korošec je kriv, da se je sklenSla ta postava. Oglejmo si to krivdo! Dr. KoroSec je takoj, ko je bil izvoljen, šel k ministrskemu predsedniku Beku, ki ima posestva v Savinjski dolini, ter ga prosil, da varuje koristi savinjskih hmeljarjev. Prosil je tudi dr. Ploja in Robifia, ki sta bila v narodno-gospodarskem odseku, kjer se je ta postava delala — dr. Korošec ni bil ud tega odseka, kef še je bil sploh komaj lani izvoljen v zbornico — naj onemogočita postavo, naj zavlečeta celo stvar. Tn dr. Ploj in Robifi sta res dolgo Casa zavlačevala to postavo s tem, da nista šla k seji ter tudi druge pregovorila, naj ne gredo. Vsled tega so bile seje nesklepčne. Zdaj so začeli 6eški hmcljarji se poga- jati s poljskimi pcslanci in doseglo se je sporaztaatjijenje. Sad tega sporazumljenja je sedanja hmeljska postava. Ker so sedaj poljski poslanci prihajali k sejam, jik dr. Ploj in Robifi nista mogla več onemogožiti, ampak s k r b e 1 a sta, da so se dosegle u g o d n o s t i za naš hmelj. V zborn^ci sami zadrževati odsekov predlog, pa bi bila velika neumnost in v kvar našim lnneljarjem. Vlada je namre-S med tem položila na mizo zbornice tudi postavo o nečistem tekmovanju. Po tej postavi se sme prodajati vsak izdelek le z istinitim naslovom. Te postave ne bi bilo mogoče zabraniti na noben nafiin. Ko bi se torej sprejela postava o nečisti konkurenci prej nego hmeljska postava^ podvrženo bi bilo kupčevanje s bmeljem lej postavi o konkurenci. Sedanja hmeljska postava se je torej morala hitro sprejeti, ker so v njej za naše hraeljarje vendar le nasproti konkurenčni postavi ugodnejša doloSila. Kajti 6e stori hmeljarsko društvo svojo dolžnost, stopi pravzaprav v dejstvu za savinjski hmelj postava še le 6ez pet let v veljavo, in zmiraj še je dovoljeno mešanje savinjskega in češkega hmelja, ki se lahjco prodaja kot ,,češki limelj." Slovenski poslanci. in posebej dr. Korošee in ir. * Vovšek, bi torej delali proti hmeljarjem, ako bi pri teh razraerah nastopili proti hmeljski postavi! To je resnica! Kar liberalci govore, je z-ivijanje resnice, da bj se begali ljudje in nahujskali proti dr. Korošcu. Neovrženo ostane tudi, da so poslanci trikrat, ponovi trikrat pisali v Zalec po informacije, a jih niso dobili. Ce ima torej kdo kako krivdo, imajo jo liberalni Žalčanj, predvsera nadučitelj Petriček, ki sestavlja tudi zelo površno poročilo o hmeljarskem društvu. Ta poročila so tako pomanjkljiva, posebno glede podatkov, da se mora vsakdo čuditi taki pomankljivosti, posebno če jih pi*imerjamo s poročili n. p. nemškega hmeljarskega društva, koje sestavljajo k m e t j e. Prave krivce se torej naj prime, poslanci pa v tej stvari gotovo ne zaslužijo nobene graje. Kdor resnico verjame, za tega bodo zadostovale te vrste. * Dosledni polltiki. Lioeralna Narodna stranka hoče biti posebno narodna, to že kaže njeiv naslov. Na drugi strani pa agitira za nemški pouk kakor nemškutarska štajerčijanska stranka. Liberalna Narodna stranka je razbila štajersko slogo, ker ni hotela več s katoliško strujo sodelovati. Sedaj ob volitvah 1iqčg zopet slogo, da bi katoliški kmetje pomagali par liberaicem na konja. Ali je to dosledna politika? Ne, to je politično komedianstvo! Za to se je začelo že mnogim možem, ki so bili skraja njeni pristaši, gabiti ta ,,politika" in obračajo stranki hrbet. Ravno v zadnjih dneh smo doživeli par takih spreobrnjenj! * Celjska ,,Domovina" trdi z ozirom na shod dne 7. t. m., da je ,,Slovenski Gospodar" imel o zaupnem shodu pripravljeno notico, predno se je ta še vršil, ter škodoželjno vsklikne: ,,Ti pa znajo!" To se mora razurneti tako, kakor da bi mi pisali že 0 rečeh, predno so se še vršile, da si toraj izmišljujemo. Notica, katero ,,Domovina" misli, je prva notica med ,,Raznirai novicami" v zadnji številki in vsakdo, kdor jo prečita, spozna, da to ni porofiilo o dovršenem shodu, ampak notica o shodi, ki se 1 m a š e v r š i t i. To je tudi ista notica, ki so jo liberalci s pomočjo nepoštenosti in tatvine dobili med shodom v svoje roke. ,,Domovina" pravi, da je nptica vzbudila na shodu razočaranje. Mogoee, toda pri pristaših Kmečke stranke gotove ne!. * Kdo je nespravljiv? Vsakemu je znano, da se je najprej ustanovila liberalna Narodna stranka na Štajerskem, in še le potem so se organizirali katoliško-narodni kmetje v ..Slovensko kmečko zvezo." Prej pa je bila sloga med štajerskimi Slovenci. Razbila toraj te sloge ni Kmečka zveza, ampak liberalna stranka. Pripisujemo toliko razsodnosti liberalc?m, da vsaj to uvidijo in zapopadejo. Vsled teli razmer se moramo le čuditi, da je dr*. Kukovec na shodu v Žalcu dne 10. lebr. točil solze o ,,nespravIjivem" postopanju Kmečke zveze, ker je v vaeh kmečkih in mestnih volilnih okrajih odklonila ,,s od e 1 o v a n j e" z Narodnb stranko! Nar. stranka bo vodila, in Kmečka zveza naj ,.s o d e 1 u j e", tako želi dr. Kukovec in sedaj je hud, da Kmečka zveza tega noče, da je tako ..nespravljiva!" ,,Nespravljiva" je, ker izjavlja, da kmetje politi6no ne bodo sodelovali z odvetniškim kandidatom dr. Kukovcem in njegovo liberalno-učiteljsko stranko. Huduje se dr. Kukovec nadalje. da so katoliško-narodni politiki odbili tudi .,sodelovanje" v mestnih skupinah, in pravi, da bi le ,,s ložn o" postopanje pridobilo Slovencem lepo število glasov. Res je to, toda vprašamo, kdo je razbil to slogo? Ali ne ravno dr. Kukovec? * ^Domovina" — proti kmetu. V zadnji petkovi izdaji skuša celjska ,,Domovina" dokazati, da škodi našim kmetom, 6e Se zaprejo meje kmefikim pridelkom in se na ta način zvišajo njih cene. Pravi, da naši srednji kmetjo ne prodajo na leto več kakor 3 do 4 glave in da jim je torej pač vseeno, 6e je cena živini višja Łli nižja, ker je pri oosameznem dobiftek malenkosten. V zadnji številki i ?ga lista dokazuje posestnik Pišek v prvem filnnku, da bi kmet moral prodati živino v svoio škorlo, f-o bi se količkaj cona živine znižala. Celjska ,,Domovina" se ie torej postavila na popolnoma protikmef-ko stalifiče. Niti teh borih krajcarjev ne privošfti našerrui kmetu, nasprotno želi celo, da bi kmet naj prodaiil živino v svojo lastno škodo. Tako more pisati le najhniši sovražnik kmeta. * Napad na predsednika ^Slov. Innefike aveze." V .,Narodnem listu" štev. 5 se je obregnil nek dopisnik ob moje delovanje. Iz njegovega spisa gleda neprikrito oeebno sovraštvo in strankarska strast. Zgrešil je pot resnice, za to mu odgovarjam. Predbaciva mi, da se imenujem kot neodvisen kmečki poslanec; tega nisem nikdar mislil, manj še rekel, torej to je laž! Odvisen sem od Boga in od poštenih ljudi, od dopisnika bi res ne bil rad odTiseii, pa tudi nisern! Nadalje laže, da je g. c. kr. okrajni glavar mariborski mene za svojega sluga njaprosil. Ta misel se je rodila v dopisnikovih razgretih možganih, potem pa je menil, da je že res. Dopisniku odkrito povem, da on ne doseže niti stotinke jednakega zaupanja in spoštovanja pri slovenskem ljudstvu, kakor ga zasluženo uživa g. okrajni glavar. Pravi mi tudi, da se zelo potegujem za naklonjenost g. okr. glavarja; tudi to nS res, storim le to, kar mi dostojnost veleva. Menda bi naj vsakega brez povoda napadal po njegovem receptu? Kaj pa slovensko narodnost zadeva, sem res mnenja, da taista s tem rešena ne bo, ako se vrne dvojezična tiskovina na pol slovensko, pol nemško izpolnjena. Komur je resno mar, da se ohrani slovenski rod, ta naj se trudi za to, da se ustvarijo pogoji za naš gospodarski obstanek, da si zatirani kmet ohrani priljubljeni mu dom ter pride tudi on do ugodnejših življenskih razraer, potem se dvigne tudi njemu narodni ponos. A najmanj je upati tega uspeha od medsebojnih časnikarskih napadov med Slovenci. 0 tem naj razmišlja napadalec, z uspešnim delom za blagor kmeta pa naj dokaže, da ni narodnjak sarao na papirju. Jan. Roškar, kmet. Mariborski okraj. m Vsem volilcein slov.-bistriškega okraja na •snanje, da so volitve v okrajni zastop razpisane, in volijo veleposestniki 19. svečana, in volilci kmečkih oMIn na 23. svečana t. 1. Volilci se naj vsakokrat najpozneje do 9. ure zberejo v Narodnem domu pri Petru. Vsak naj prinese legitimacijo seboj, in se ne da na nobeden način begati, ker zmaga je naša. V eč veleposestnikov. m »Kmečka zveza* ima volilno zborovanje dne IX, iebruarja 1907 ob %3. popoldne v gostilni gospoda Petra Novaka v Slov. Bistrici. Govorilo se bode: 1. Kmetje morajo skupaj držati. 2. Nova volilna praviea, 3. Nepotrebni dolgovi okrajnega zastopa. 4. Predlogi. Odbor ,,Kme6ke zveze." m Umrla je v Mariboru v ponedeljek pretečenega iedna vrla narodnjakinja gospodičina Marija R i b i 6, doma v Voličini pri Sv. Rupertu. Naj ji bo zemljica lahka! m Pobrežie pri Mariboru. K Clanku v predzadnji številki MSlov. Gosp." bilo bi še pripomniti, da se je baje omenilo na občnem zboru nemškega šSulferajaa v gostilni posili-nemca Rojkota, da naš šullerajn ni p. UtiSno društvo; pa slišati tako neresnico, je bilo dovoljeno samo tistim, ki plačajo vsaj 2 kroni udnine na leto. Loviti slovenske otroke, jih ponemčiti — (kaj se pravi to, glej zadnjo in predzadnjo številko »Slov. Gosp."!) za Boga milega — ali to ni politika! ? Pač se nam morajo smejati Nemci, 6e jim verjamemo take stvari. Z resnico si ne upajo na dan! ,,Pa Slovenci so verno ljudstvo" si mislijo ti lesjaki, ti zlobni krvniki, ti nevedne izdajice. Podpirati ubogo deco, — da, kako lepo je in hvalevredno tako početje, 6e se izvršuje s čistim srcem! Ali pri nas v Pobrežju se dozdeva človeku, da je to le pitanje živine, da se hitreje izredi mastna pečenka, "ri mora pač grozno dišati Nemcem. Na tak način razširjajo Nemci le mejo svojo. ki jim ni nikdar dovolj prostorna: pa naj reče še kdo, da to ni politično! Ce tudi bi ne bilo drugih dokazov za to — pa jih ima shranjene zgodovina! 2e sam ponosni Gradec priča tako živo, da so ga krstili Slovenci; tu ne pomaga noben ugovor, če tudi ga imenujejo ,,Graz*"\ MGraez" ali še drugače; od tam torej in še od marsikod so nas porinili. Prav lahko verjetno; treba je poznaii samo delovanje nemškega šulferajna. Kedaj je pa še storil kak tak Neraec Slovencem kaj dobrega, ne da bi imel pri tem sam največji dobiček! ? Hočerao li res prepustiti Nemcem za par sladkorčkov našo najsvetejšo posest, našo narodno zavest. Obče znana je basen, kako se je lisioa rogala zaslepljenemu krokarju potem, ko je pognala sir v svoj nikdar siti želodec. Kak lep nauk! Ni ga prosila za sir, o tem je previdno molftala, — lesiqa je hvalila le krasno petje krokarjevo. fjesicam torej ni verjeti, tudi lesjakora ne, če tudi imajo polna usta hvale in obetajo sedraa nebesa. Ko bo Pobrežje enkrat nemško — po tem ne bo več onih iškarijotskih grošov iz Berolina; takrat jih bodo pošiljali v — Zerkovoe in Dugoše. Sedaj še pa imajo opravka /, nami! Pobrežje še ni nemško; to lahko potrdi računski preglednik šulferajnski, trgovec Marko, ki pravi, da ne more delati ,,kšefta", če ima takega komija, ki ne zna slovenski; in vendar so drzne tak Clovek — sin slovenskih starišev — ,,pomagati" pri nemSkem šulferajnu! Da — taki so! Takim gospodom hi bilo dobro, jasli malo više privezati! m Stanovsko pri Poljčanah. Posestnika Ant. Grosek, ki se je oženil 4. t. m. s posestniško hfcerko Ano Verhovšek, j« v noči na 19. m. m. zbudil iz spanja strahoviti pok in istočasno ga je neka nevidna mofi vrgla iz postelje. Komaj je kmet vstal, že je bila cela posfelj v plamenu. Grosek je iskal vzrok tega poka in je našel, da je šla od okna, pri katerem je bil okvir prevrtan, pod njegovo postelj netilna nit, s katero je vžgal zločinec smodnik, katerega je skril pod postelj. Orožniki so zaprli nekega dninarja, ker sumijo, da je on storilec. m Fram. Soboto je bila pri nas veselica bralnega društva. Doma6i in tuji dijaki so prav dobro vprizorili burko ,,Trije tički". Najlepše pa je bilo petje dijakov, skoro samih osmošolcev iz Maribora Castjim! Nedeljo po več. pa sta nam priredili mladeniška in dekliška družba v Aninem dvoru najprijetnejšo zabavo. Fantje so igrali šaloigri ^Kmet in fotogral" in ,,Krčmar pri zvitem rogu". Vsi so nastopili še prvokrat na odru, zato smo bili tem bolj radovedni, kako se bodo držali. In prav dobro so jo pogodili, od srca smo se smejali in h koncu burno pohvalili naše ljube mladeniCe. Dekleta pa so nam bile že naše stare in Ijube znanke na odru. Predstavljale so ,,Kukavico". To jim je šel jeziček gladko in giasno, in sukale so se Vam na odru, kakor bi bilo igranje njih vsakdanje opravilo. Igralci pa tudi lahko veselo igrajo, če vidijo pred seboj glavo pri glavi, če vidijo toliko množieo, ki jih rada posluša, Dekleta so imele še eno igro pripravljeno, pa ni bilo več časa; bodo jo pa drugokrat predstavljale. 0 kako veselo je, ako mladina kaže veselje za kaj lepšega, višjega, ne pa za krčme in ponočevanje. Pri takih igrah si naša mladež lahko mnogo pridobi. Vadi se brez strahu nastopati pred občinstvom, vežba se v pravilni slovenščini, uri si spomin, blaži si srce, prosti čas dobro porabi, razveseljuje se v dobri družbi in mnogo greha se tako obvaruje. Fantje, dekleta! To je bil začetek, sedaj pa neustrašeno naprej na poti omike in izobrazbe, da se bo tudi o nas opravičeno reklo: Mi gremo naprej, mi mladi! — F. C. je že petkrat vrnil ,,Narodni list", a kljub temu še rau ga pošiljajo. Najbolje je, ako na pošti ne vzaraete takega lista, bo ga pošta sama morala vrniti. ,,Slov. Gospodar" pa prihaja v uašo župnijo okoli 60. — Kakor smo slišali, dobi naša cerkev veliki zvon. Vsi Jarani bomo radi podpirali to podjetje, ker cerkev je tako lepa, zvonenje pa tako slabo. m Devica Marija v Puščavi. Tukajšnjo kat. delav. društvo je priredilo dne 3. svečana poučni shod pri g. Eiholcerju. Kot govornik je nastopil odposlanec S. k. s. z. za Stajersko g. Markošek ter aam razložil krščansko-socialno delavski program. Domači pevski zbor nam je na to priredil še par prijetnih trejnotkov. — Liberalni ,,Narodni list" se tudi nam po židovsko vsiljuje. Se le ko smo mu pošteno povedali, da se za njegove čenfie pri nas nihče ne zmeni, ga ni bilo več. m Sv. Benedlkt v Slov. gor. Poročil se je dne 30. m. m. naš vrl voditelj ,,Mladeniške zveze" France C a f z kmečko deklioo Treziko M e r 6 n i k. Bila sta tudi oba uda ,,Marijine družbe." Zatorej njima kličemo: Bog vaju živi mnoga leta v sreči in zadovoljnosti. — Umrla je 2. t. m. nagle smrti pridna žena Jula Kraner, kmetica v Ihovi,stara komaj 35 let. Rajna je bila na svečnico še pri sveti maši, zvečer ob 7. jo je zadela kap in bila je takoj mrtva. Kako priljubljena je bila Jula pri ljudeh, je kazal njen mnogoštevileri pogreb, bila je zavoljo njenih radodarnih rok daleč na okrog znana. Zapušča moža in 3 neodrasle otroke. N. v. m. p.! m CreSnjevec. Dne 18. lebruarja 1907 vršijo se volitve za občino Vrhloga, ki je še edina podpora Stigerjevi nemškutarski stranki v črešnjevski župniji. Občna želja je, da bi še ta obftina prešla v slovenske narodne roke in dobila slovenskega župana, ne pa Stigerjevega kimovca. Občina Vrhloga ima veliko vrlih mož, ki se zavedajo, da jih je rodila slovenska mati. Možje, vzdramite se, volite vrle može in pometite nemškutarske kimovce ven iz odbora. Naj nihCe omenjenega dne t. j. 18. lebruarja doma ne ostane, in naj stori vsak svojjo dolžnost. Zivela vrhloška občina, novi odborniki in novi župan! — Novo okrajno cesto imamo dosedaj že izneljano od glavnO cesarske ceste do sušikiice na Crešnjevcu. Kako pa pojde naprej, se ne ve. Cepijo se v tri stranke. Prva: od sušilnice mimo šole, gkudniga. Druga: od sušilnice mimo cerkve, g. Kapuna, Korena, na Vrhlogo. Tretja: od sušilnice do cerkve čez Kresnikov vrt mimo Skudniga na Vrhlogo. Vsaki dan se meri v najveftji zimi. Da to dosti stane občino, ,je samo ob sebi umevno. Ne gre nam pa v glavo, da so sedaj nekateri za to, da gre eesta pred njihovira nosom, ko so prej bili nasprotni. Cudno se pa nain le mora zdeti, da tisti, ki vedno le pridiguje ,,kmet.jo. držimo vkup", gleda le bolj za se, kakor pa da bi cela vas imela dobifiek od nove ceste. Očka Stiger pogostoma k nam zahajajo, in se potegujejo za naše ceste. Mi vemo pa vsi dobro, kaj je njihov namen. Volitve v okrajni zastop se vršijo ta mesec za vrhloško občino pa tudi, zato se vselej pred volitvami prav pridno oeste meri.jo, ali z drugo besedo: oves se konjičku kaže, da gre lažje in rajše za men<oj. — Poro<5il se je 4. t. m. vrl raladenič A. R a j h z hčerko spoštovane obitelji — Franco Koren. Pri tej priliki je nabral g. Kapun 8 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Da pa boste vedli, kako so ftrešnjevski mladenifii narodni in navdušeni za narodno reč, vam povem, g. urednik, da so tudi pri veselici ščipalskega kluba darovali družbi sv. Cirila in Metoda 5 K. Bodi jim prisrčna zahvala! Mladeniči, le na delo. Ustanovili bomo tudi izobraževalno društvo. m Slivnlca pri Mariborn. Posestnjk slivniške grajščine, grof SeliOnborn, jo dal 10. lebr. t. 1. pri "»erkvi razglasiti, da dovoli kmetom streljati zajce, vsakemu na svojem zemljiščUi dokler bo on lastnik lova. Posestniki, zlasti oni na polju, so mu za to velikodušno dovoljenje hvaležni. m lz Slov. Bistrice. Kakor se čuje, bode t nedeljo 17. t. m. ob ^3 zborovala ,,Kme6ka zveza" v Slov. Bistrici v gostilni g. Petra Novaka. Kmetje, to je naše društvo, torej vsi nia shod! Na tisoč« učiteljev je na Svečnico zahtevalo zboljšanje plad« in vlada njim bode gotovo ugodila! Bojl se jih, ker, skupaj držijo in nastopajo! Kmetje, 6e hočtemo. da so bo bala tudi nas vlada in začela premišljevati, da je treba tudi kmetu pomagati — mora tudi nas ua tisoče priti na zborovanje. Ako bodo zvedli t Gradcu in na Dunaju, da nas na zborovanju na tisoče in tisoče kliče za pomoč — in to po celem Slovenskem — potem se bodo zafieli še le ozirati tudi na nas. Dozdaj smo kmetje spali; mirno smo sedeli za pečjo, zato pa se vlada ni brigala za nas! Zatorej, kmetje, v nedeljo k ,,Petru" na zborovanje; povzdignimo svoj glas, vpijmo glasno, da slišijo naše zahteve! Ktoro otrok najbolj kriči, da je lačno, tistemu mati največ da; tako tudi pri nas v Avstriji le tisti največ dobijo, ki najbolj kričijo, da se njim hudo godi! Torej, kmetje, na dan, na zborovanje! Trosijo se vesti, da bo naše zborovanje pri g. Krulcu v Slov. Bistrici; pa to n i r e s! Kmetj« bomo prišli skupaj v Narodnem domu pri g. Petru Novaku. Tam zboruje ,,Kme6ka zveza"; ne dajte se motiti! Mestno gospodo in učitelje pa, ki ne čutijo z nami, pustirao pri miru. Naj sami zborujejo, kjer hočejo.! m Slovenjbistriški kolodvor. V nisdeljo 10. t. m. nas je predramil velikanski ogenj zvečer ob kakih šestih na kolodvoru Slov. Bistrica. Goreti je začelo v kuhinji, odtod se je ogenj razširil v podstrešje. Gorelo je tako naglo in mofino, da je vse zgorelo in ostalo samo zidovje. Prihitela je na pomo<3 požarna brainba iz Slov. Bistrice in Maribora. Tudi c, kr. žendarmerija je bila kmalu na mestu. Rešil se je komaj neki uradnik, ki bi bil gotovo zgcrel, <3e bi ga ne bili ob pravem času pogrešali. m Sv. Jakob v Slov. gor. Izobraževalno društvo je imelo zadnjo nedeljo veselico s petjem, predavanji in dvema šaljivima igrama, ki sta se izborno igrali. Kot odposlanec S. k. s. z. je spregovoril par navduševalnih besed g. dr. K o v a 6 i č. Pozdrav šentiljskih mladeničev .je prinesel mladenič Ž e b o t. m Tinje. Cujte in strmite! V naši hribovski vasi priredilo je ,,Bralno društvo" veselico, kakoršne še ni bilo kedaj v sicer starodavnem Tinji. Vprizorili sta se v šoli dve šaljivi igri: ,,Kr6mar pri zvitem rogu" in ..Fotograf." Domači diletantje igrali so tako izborno, da se je ljudstvo kar zvijalo od smeha. Najbolje je igral Jernej Verdeljak. Ta mladenič je tudi izvežbal pevce. Ni se vstrašil nobenega truda in je znal vse ovire spretno odstraniti. On ima lorej največjo zaslugo, da se je veselioa tako lepo izvršila. Pa tudi mladenič Martint Dušej je nepričakovano dobro rešil svojo ulogo. Za srečolov so lepe dobitke darovali: g. Alojz Pinter, Ant. Krantsdorfer in StraBhiitl, trgovci v Slov. Bistrici, in domači gospod župnik. Pa tudi drugi domači dobrotniki so radovoljno prinesli svoje darove, tako da smo samo eno ,..iagnjea kot glavni dobitek kupili. — Ker so mladeniči Verdeljak, Franc Očko in Duše| brezplačno gledališčni oder prav okusno pripravili, je bilo mogoče, da je veselica bralnemu društvu donesla 56 K dobička. kar bo jako dobro došlo za pomnoženje društvene knjižice. Vodstvo bralnega društva se prav iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so k prireditvi te izredno lepe veselioe blagodušno kaj pripomogli! J. T. m Sv. Ana na Kpembergu. Veselica tukajšnjega bralnega društva dne 3. svečana privabila je precej obfiinstva, domačega kakor tudi od sosednega Sv. Benedikta. Uloge so bile porazdeljene med veCinoma že vajene igralce, a tudi prvenci so prav dobro rešili svojo ulogo. Igra ,,Sv. Cita" je izvabila raarsikateremu gledalcu solze v oči. Ravno tako zanimiva je bila igra ,,Kr6mar pri zvitem rogu." Vsem igralcem se je brala marljivost iz njihovega prednašanja in ponašanja. Vsa čast jim! ,.Kmet in fotograf" pa je napolnil vso sobo s smehora, katerega ni hotelo biti konec. Da sta jo oba, kmet in fotograf, izvrstno pogodila, pričalo je dolgotrajno ploskanje. Tudi pevske točke so bile dobre, zlasti je ugajal ,,Zenin kos." Z žalostjo pa moramo omeniti, da se naša moška mladina premalo zanima za bralno društvo in se ga ogiba, kakor kake pošasti. Mladeni-M, ali ni tudi vas rodila slovenska mati, ali rie gori tudi v vašem srcu ogenj ljubezni do naše ljube domovine? Na noge tudi vi, pokažite se srčne in neustrašene bojevnike za sveto narodno stvar! Ne kopljite samemu sebi groba in ne nalagajte si s svojo brezbrižnostjo tujega jarma! Mladeniči, kakoršni boste vi, takšna bo tudi naša prihodnost. Oklenite se z veseljem bralnega društva in ne tratite zlatega časa svoje mladosti z brezdelnostjo in pitjem, ampak porabite ga z marljivim branjem poštenih časnikov in knjig v svojo izobrazbo, da tudi vi morete govoriti o rečeh, ki se tičejo vaše 6asne sreče, udeležujte se pridno podufinih shodov, katere prireja redno bralno društvo vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Živeli zavedni slovenski mladeniči! — Poročil se je 4. svečana vrli narodni mladenift, predsednik bralnega društva pri Sv. Ani, Vinko Horvat, z narodno mladenko Jerico Pirker. Bilo sreftno! m -Sadmarka" kupujo na -pnl". Velik krik st Je zagnal od veselja v nemSkem taboru, ko je ,,SM- ¦marka1* pokupila par posestev v Sentilju. rA sedaj je s.Sudmarka" v škripcih za cvenk. Tudi prajzovska mošnja je ,,suha", Siidmarkina lehtarija malo nese! !Oh, jej! m St. lli v Slov. gor. V nedeljo 17. februarja bode priSel Jf nam predavat iz Gradca g. filozol R o ž i č. Vse šentiljske tnože in mladeniče vabimo k temu velezanimivemu poduku. Vrši S6 po pozni maši v čitalnici (stari Soli). m Bralno droštvo -Kmetovalec" prl Mariji Snežni na Velki ima v nedeljo rine 17. svečana po večernicah v druStveni aobi svoj občni zbor z običajnim vsporedom. m Za dmžbo sv. Clrila ln Metoda se je nabralo na goBTflii MurSak—Frasovd 7 K 20 v. m St. Rnpert t Slov. gor. Tukajšni Mohorjani so darovali za Aruibo bt. Cirila in Metoda 6 K. Ptujski okraj. p Ptujske noviee. Pijonir, ki se je dne 5. febr. t. m. na P t u j u ustrelil. je bil Slovenec, neki Franc Dobaj od Sv. Križa pri Mariboru, star 22 let. Bil je že več časa zmešan in pobit. — To vam je bil dne 4. febr. popoldne na Ptuju prizor za velike in male, žalosten in smešen ob enem. Iz nekega težk. voza, ki je bil visoko naložen z raznim blagora, pade velik zaboj ravno vštric Vračkove gostilne na lla, se razbije kakor je bil dolg in širok, in na cesto se vsuje v lepi beli sneg, ki je sproti še padal, dobrodišeče pražene kave do 2 vagana. Posestnica, ki je bila pri vozu, je kričalain tarnala; moja kava, moja kava! ter srdito odganjala otroke in tudi velike ljudi, ki so se morali zadovoljiti z močnim kayinim duhom! Kava je draga, a duh je včasi zastonj. p Javno predavanje o zgodovini središkega trga priredi dne 17. februarja ob 543. uri popoldne v šolskem poslopju v Središču ,,Zgodovinsko društvo" za Spod. Štajersko kot gost ondotnega bralnega društva ,,Edinost". p Napad na dr. Gregoreca. Zaradi znanega napada na dr. Gregoreca je bil v preiskavi Mihael Horvat od Sv. Urbana pri Ptuju. Izkazala pa se je njegova nedolžnost in bil je izpuščen. p PoroCil se je dne 30. januarja t. 1. narodni trgovec gosp. Josip H o 1 c v Slavšini z gospodičino Nežiko Smid iz Smolinjec. V cerkvi so mladima poročencema domači oerkveni pevci krasno zapeli. Dal Bog mladima porofiencema obilo sreče! p Sv. Urban nad Ptujem. Dne 21. prosinca je imela tukajšna mladeniška zveza svoj redni letni občni zbor. Po tajnikovem poročilu o lepem in uspešnem delovanju v minolem letu je bil izvoljen sledeči novi odbor: predsednik Skoliber Jožef, namestnik Fran Ceh, tajnik Martin Ceh, blagajnik Jožef Ceh in knižničar Franc Simonič. Po volitvi je sklenil odbor, da hoče prirejati zveza mesečne shode, pri katerih naj bi bil navzofi tudi vselej odbor bralnega 'društva. Castiti gospod duhovni vodja pripomnijo, naj tudi zveza priredi igrokaze. Mnogo uspehov! p Zetale. Pri nas smo ustanovili ,,Kmetijsko bralno društvo". Ze kot novorojenček ima sovražnike kakor vsaka dobra stvar. Dne 9. svečana sem se moral smejati kako se je neki znani vnet pristaš ptujskega ,,Stajerca" ljutil nad enim izmed udov in pravil, da nič ne bo gšefta in prolita. Da, če bi veljali v društvenem odboru taki kot je on, potem bi res bilo bolje se na hrbet vleči in čakati, da prilete pečeni purani kar sami v usta. Pa veste, v tem odboru bodo brez Stajercijancev hoteli biti, naj že bo kakor koli. Vrli kmetje, na noge! Ce že res z drevesnice oni teden ne bo haska, dobimo pa potrebne stroje, kar smo že slišali pri ustanovitvi, in drugo potrebno. Koliko so lepi nauki vredni, ki jih bomo zajemali iz časopisov, in poučnih knjig. Ali nismo ravno pri nas pouka potrebni! Koliko je tožb, ravno pri nas, koliko pijančevanja, koliko šnopsarij, koliko tepenja, ali še potem res nismo potrebni vzglednih poukov. Najboljše, kar se nam je veseliti pri društvu, bo, 8e se res že letos začne z drevesnico. Koliko naše zemlje je prazne, brez sadnega drevja, in koliko gre v šnopsarije za ta ljubi šnops. Ali ni boljše, dati za sadna drevesca? Kako krasno poplačajo s tako dobro domačo pijačo. Kje je naše zdravje, ki ga z denarjem vred za šnops damo tujcem. Toraj le korajže malo več, ljubi Žetalanci, za tako dobro stvar, naj pri nas le sloga jači, nesloga pa se naj krtaCi. Vaš Matjaž. p Za drnžbo sv. Cirila in Metoda je ra gostiji Ivana Novi>k po dražbi prodal narodni fant Franc Horvat smodko za znesek 6d2 E. Ljutomerski okraj. 1 Zlhlava pri Sv. Jurijn ob Ščavnici. Ze precej let sem v tem kraju, pa še imena Franc Hanžel nisem nikoli slišal. Se celo c. kr. poštni pot ne more najti tega imena. Uredništvo ptujskega »Štajerca" pa je vendar nekako izvohalo ob novem letu za tega Hanžela, ki še ga lahko tukaj nikdar ni bilo in ga lahko tudi ne bo. Pa morebiti si ,,Stajerc" ni sam izmislil tega imena, je znabiti kedo drugi, da se sramuje na svoje ime naročiti in si je na to ime to motovilo naročil. Torej Franfcek Hanžel, le naroči si na svoje pravo ime, da ne bodeš delal pismonoši sitnosti. Ce si ga upaš čitati, si ga moraš upati tudi na svoje lastno ime naročiti. — Tudi drug iztis še vedno prihaja v Zihlavo. Martinek, ali še kedaj misliš, da prideš nazaj, da si ga na Sovjak ne naročiš? Jurjevčan. 1 Sv. Jurij ob Sčavnlci. V Bolehnecih sta obhajala dne 11. t. m. kmet Jožel S e n 6 a r in Katarina roj. Žnidarič spomin ziaie poroke. Se nh. mnoga leta! — V Mladeniški zvezi je na rednem mesečnem zborovanju predaval odposlanec S. k. s. z. dr. K o r o š o c o volilnem redu. 1 Ščavnica. Poročil se je dne 7. t. m. vrl narodnjak in župan, kmet Martin K r i ž a n z vrlo kmečko deklico Fekonjevo iz. Stavenskega vrha. Novoporočencfema želimo srečna in vesela mnoga leta! 1 Sv. Krlž na Murskem poljn. Drznost gosp. železničnega postajevodja Melharja je postala neznosna. Ne sarao, da pri veselicah našega bralnega društva daje nekaterim Ijudem za pijačo, da kri&ijo ,,Heil und Sieg", pri veselici voj. veteranskega društva pa napada z badljivimi izrazi društvenike. Tokrat jo je sicer pošteno skupil. Njegova drznost sega tako daleč, da v družbi gospodov napade g. uCitelja Rajha, katerega si štejemo v Cast, da z nami kme6kimi fanti čuti. Ta gospod svoje proste urice žrtvuje s tem, da je ustanovil tamburaški zbor in tudi po maga g. nadučitelju Herzogu vežbati pevce. Tega nani tako priljubljenega gospoda si omenjeni gosp. železniški posta.jevod,ia drzne napasti, češ, da dela škandal vsemu učiteljstvu, ker nas podučuje in se pajdaši s temi ,,dumme Bauernlimelni". in ,,kravjimi hlapcr', kateri doma starišem kradejo, da imajo denar za svoje inštrumente in veselice. Tukaj Vas pozovem g. postajevodja, da dokažete to vsaj enemu članu bralnega društva bodisi od pevcev ali tamburašev sicer jaz kmečki fant Vas, g. železniškega postajevodja iraenujem nesramnega lažnjivca. Tudi našima voditeljema, g. nadučitelju Herzogu in g. župniku Weixl-nu ni prizanesel s svojim jezikom. G. postajevodja, taka razžalitev pa nam je vendar preveč. Menda se nas sedaj bojite, ko se po navadi v pozni noči veseli vračave domov, ali pa ko ste v družbi, katera gotovo iii za Vaše razraere, da bi se z nami ,,dumme Bauernlimelni", ,,kra\rjimi hlapci" in tatovi kje ne srečali. Toda iz gole nevošljivosti Vam mi tega veselja ne privoščimo, da bi se potem prazni predali nam nasprotnih časnikov polnili o naši surovosti in podivjanosti. Od te strani se nas nikdar ne bojte. Toda toliko narodnega ponosa pa vendar le smerao imeti, da naših narodnih društev oziroma naših voditeljev ne damo blatiti ne od domačinov in stokrat manj pa od privandranih nasprotnikov. V svrho zadoščenja sem torej kot član omenjenih društev primoran javno prositi slavno ravnateljstvo južne železnice, ali je ono voljno g. postajevodja Melharja podučiti, kako da se ima do naših narodnih društev oziroma naših voditeljev obnašati. V Stari in Novi vesi, 2. svečana 1907. Jakob Stuhec, tajnik bralnega in veteranskega društva. 1 Petinosemdeset let življenja je te dni dopolnil posestnik Jožef Karba v Babincih. On je samostalen gsspodar že čez šestdeset let. To je menda jedini slučaj na celem Murskem polju. In ,,Slov. Gospodar" priliaja v njegovo hišo ves čas svojega obstanka. Zatorej danes svojemu stanovitnemu prijatelju pošlje želje: Se mnogo leta! 1 Kapela. Dne 10. t. m. smo pokopali tukaj najstarejšo župljanko, Ano Vamberger, staro 95 let. Svetila ji večna luč! 1 Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni je imelo 21. t. m. volitev no\ega odbora. Sestavil se je sledefce: g. Mat. Eančič, župan v Starem \rhu, predsednik; g. Franc bantl, »eleposestnik v Cfešnjevcih, podpredsednik; tajnik g. Svojmir Nemec, podobar in pozl&tar v Gornji Radgoai; blagajnik g. Janko. Pelcl, veleposestnik v Policah. Knjižničar g Lavoslav Zemlif, kmet v Črešigevcih. Odborniki gg.: Frai-jo Horvat, umetni slikar v Gongi Radgoni, Martin Rosker, kmet v Lastomerch, Janko Lairič. Mpnnr v Gornji Rsdgoni. 1 Franc Jožefova šola v Ljntomern priredi v nedeljo dne 17. februarja 190/ ob 6. un z efcer v goatil:;i g. J. Vaupotiča šolsko tombolo v prid revni žoltki mladini Pridite v velikem številu ter s tem kaiite naklonjenest do nače šole. Ob enem se prosi za dobitke, katere blagovtlite oddati pri nčiteljn g. Zacherlu. Slovenjegraski okraj. s Šmartin. Resnicoljubnost ,,Stajerca." 20. jan. letos na strani 4 laže, da bi hil veleč. gospod župnik v Št. Vidu na novega letn dan v lepi pridigi ozmerjal matere nezakonskih otrok. Resnica pa je, da v dotični pridigi o teh stvareh ni bilo nobenih besed, pač pa je bilo po pridigi pri običajnem oznanilo povedano lansko izredno veliko število nezakonskih porodov, pri katerih niso nedolžni goreči čitatelji deviškega ,,Stajerca". Lažnjivi kljukec piše, da bi bil g. župnik pljuval po nedolžnih otrokih; res je le, da je primerno posvaril dotične stariše. Lažnjivo zavito namiguje z nekirai zgledi. Pošteni ljudje pa še do sedaj ne vejo kaj slabega o Mariji Simonetijevi, glede na njeno bivanje v St. Vidu. Podpisano so hudobni jeziki in sedanji najzveste.jši ,,Stajercijanci" ostudno obrekovali. češ, da ni dekliško poštena. Pošten človek pa vsak lahko zve, da podpisano ne more nihče o fiem takem niti sumničiti, kar lahko vsalokrat dopričajo župnijske uradne knjige v krajih, kjer je dosedaj bivala.Tudi je zlagano in zavito, da bi bila rekla: ,,Prokleti St. Vid in far . . .", pač pa je bila pri svo.ji nedolžnosti skrajno ogorčena, ker so ostudni ljudje na najgrši način napadali njono poštenje, in je le bridko obžalovala, da je kedaj prišla med take pošten.jakoviče, kakoršnih eden ie dopisnik ,,lažnjivca." Menda se sme pač prostoduSno trditi, da taki hudobneži nimajo drugega namena, kakor krasti čast poštenim ljudem, hoteč s tem zakriti svoje ,,6ednosti." Lampretova Anioa. St. Martin, dne 28. januarja 1907. 8 Čebelarski shod slovenjegraške podrnžnice bo v nedeljo, dnn 1 . fohru»r.ja t 1 "b 3 uri popoldne v doli v Šmartrn pri Slov. g-adni. Predaial bo K"sp Anton Farčiiik, r»dnfitplj v Polzeli, Bledeče: nZgodni in močni roji so tenifli uninemn čebelarstTn". Konjiški okraj. k Okraini zaslop koniiški. V lorek 29. m. m. se je vršila že v tretjič volitev načelnika okrajnega. zastopa. Izvoljen je graščak Possek s Pogleda pri Ločah. Volili so aa nemški in slovenski izventrški odborniki nasproti tržanom, ki so hoteli na vsak uačin trgovca Kupnika, da bi tako lažje po svoje gpspodarili. A za enkrat so se zmotili, in kakor se vidi, jim tudi njihova deputacija, ki so jo baje poslali nekam v Gradec, ni nič pi-ipomagala. Pri volitvi so pa celo obstruirati hoteli ti sicer ,,vsemogočni" trški gospodje, a so se s tem le osmešili, ker so lepo tiho nazaj v dvorano ,,primarširali", ko so videli, da ,so se všteli, ker ostali zastop bi bil tudi brez njih sklepčeu. k Padešklvrh. Tu je umrl v soboto posestuik in bivši župan Janez Sadek pd. Višnjar. Mož bil je vzgleden kristjan in zaveden narodnjak. Svetila mu večna luč! Celjski okraj. c Protialkoholni shod v Celin, katerega je sklicalo izobraževalno društvo, vzbudil je veliko z*nimanja za alkoliolno vprašanje. Beseda alkohol |e bila mnogim ljudem neznana. Sedaj vsak ve, da je alkohol tista tvarina ali tekočina v vinu, pivu in žganju, ki naredi človeka pijanega; sedaj je vsakeirm znano, da se imenuje nezmerno uživanje vina, piva ali žganja z vsemi žalostnimi posledicami vred alkoholizem. Govorili so 4 govorniki. Zdravnik dr. Schwab je dokazal, da je alkohol strup. Primerjal ga je z raznimi drugimi strupi. Kakor vsak strup tako tudi alkohol v malih množinah zdravemu, odraslemu človeku ne škoduje, v večjih množinah pa je škodljiv in nevaren vsakemu človeku. Posebno resno je opominjal stariše in vzgojitelje, da naj ne dajo otrokom do 14. leta nikdar vina, piva ali pa žganja, ker je alkohol za nje vedno škodljiv in ker je nevarnost, da postanejo otroci, ko odrastejo, pijanci. Opisal je prav živo, kako alkohol razdira žolodec, jetra, ledvice, srce in vse druge notranje dele telesa, tako, da je nekatere navzoče prevelike prijatelje opojnih pijafi kar groza obhajala. Žene in družine pijancev so z napeto pozornostjo poslušale govornika Smolnikarja. Povedal je, kako strašno je bilo nekdaj v mnogih evropskih in amerikanskih državah pijančevanje razširjeno, a sedaj je tam doma zmernost. In kako so zatrli pijanfievanje ? Modri ljudje, zlasti ženske, so odločno zahtevale, da se morajo dati take postave, da bode pijanec kaznovan in da bode točenje žganja omejeno ali pa popolnoma prepovedano. Ko se je to zgodilo, bilo je pijančevanje ustavljeno. Vsak poslušalec, ki ima trpeti radi nezmernosti drugih, si je mislil, ko bi vendar enkrat v naši Avstriji sprejeli take postave! Ker ni upanja, da bi se pri nas v tem oziru kmalu na boljše obrnilo, priporočil je dr. Krek sredstvo proti pijan6evanju, ki takoj pomaga, namreč abstinenco ali zdržnost, tako, da človek nikdar ne pije ne vina, ne piva, ne žganja. Tisti, ki se zdrži vsake opojne pija6e, imenuje se abstinent. Pijanec mora postati abstinent, ker drugače se ne more poboljšati. Abstinent naj postane tudi tisti, ki ima namen, bojevati se proti pijačevanju, da daje ljudem, ki so abstinence potrebni, zgled. Govornik Podlesnik je opisal nravne posledice nezmernosti. Splošno se opazuje, da se Ijudstvo bolj zanima za alkoholno vprašanje, nego razumnEštvo. Preziranje rešitve alkoholnega vprašanja se bode maščevalo. Alkoholno vprašanje je del socijalnega vprašanja. Prijatelji alkohola posebno radi očitajo tistim, ki se bojujejo proti pijanCevanju, da hočejo. vse ljudi narediti za abstinente. To je neresnično in tako zavijanje škoduje dobri stvari. Pravi namen vsega protialkoholnega gibanja je zmernost. Abstinenti naj postanejo le pijanci, ki se ne morejo drugače poboljšati in tisti, ki hočejo pijance spreobračati. Da naj bodo otroci abstinenti, je samo ob sebi umcvno. Drugim je dano na prosto voljo, da si izberejo zmernost ali zdržnost. Da bi postali vsi ljudje abstinentti, se ni bati. Kakor ostane večina ljudij med svetom, v samostan jih gre pa le malo, ravno tako bo le malo ljudij postalo abstineivtov, večina pa bo ostala pri zmernem pitju. S tom pa je že tudi ovržen drugi ugovor, kaj da bodo naSi vinogradniki počeli z vinom. Tem se ni treba bati protialkoholnega gibanja, ampak veselijo naj se ga.Kdo pa je tisti, ki je naravnemu pridelku naših vinogradnikov nevaren tekmec? Žganje, narejeno vino in tuje pivo. Zdravju in nravnosti škodljivo žganjo prihaja večinoma iz tujih tovarn, točijo ga nažim ljudem večjidel sovražniki našega ljudstva. Poleg škode, katero žgarije nam dela, gre tudi denar, katerega zanj izdamo, v roke nasprotnikov. Narejeno ali umetno vino kupujejo nekateri naši gostilni6arji pri tujih vinotržcih, ali pa ga pijejo Slovenci pri gostilničarjih, ki so nam sovražni. Naš denar prehaja v roke tu.iih tržcev. Pivo po gostilnah je p* večinoma iz tujih pivovarn. Ali je 6udn<o, da smo ubogi, ko pa toliko denarja damo brez potrebe tujcem! Proč z žganjem, proč z umetnim vinom, pro6 tudi z ogrskim in italijanskim vinom, mi imamo svojega in sicer dobrega vina zadosti. DomaCemu pivu dajmo prednost pred tujim. To hočejo abstinenti, nikakor pa mmajo namen, doraafto vino i»podriniti. Pa pravijo nekateri, vino je drago. Kdor ga zmerno pije, mu ne bo predrago. Nezmerno piti se pa sploh ne sme. Slovencem je treba skrbeti bs bodočuost, za to se morajo omejiti v svojih izdatkih kolikor se da; denar pa naj porabijo za kulturne in socijalne namene. Slovenski gostilničarji naj kupujejo vino od slovenskih vinogradnikov. K sklepu se še svetuje izobraževalnim društvom, da prirede piiedavanja o alkoholnem vprašanju, saj imajo v pravilih, da morajo pospeševati zmernost in varčnost. S tem, da pijance zaničujemo. nič ne opravimo. Postanejo le naši sovražniki, ter gredo v nasprotni tabor. Treba je temeljitega pouka o alkoholnem vprašanju. V ta namen dobro služijo knjižice, katere izdaja dvušivo ,,Abstinent" v Ljubljani. Do sedaj ste izšli Knjigi ,,Sveta vojska" in ,,Proti alkoholu brez dvoma." Prva stane 40 v, druga pa 10 v. Dobite se v Katoliški bukvarni v Ljubljani in v Zvezni trgovini v Celju. c Poročil se je g. dr. M. Š r i b a r, sodni pristav v Kozjem, z gdč. Reziko Goršekovo iz DreSinje vasi. c Trbovlje. Kmetsko bralno društvo, ustanovljeno laui 8. malega srpam je imelo koncera leta ravno 100 članov. Od teh si je izposojevalo knjige 71, ki so prebrali skupaj 425 knjig. Teh je bilo v knjižnici 172 raznih strok. Dohodkov je iraelo društvo 257 K 41 v, stroškov pa 256 K 48 v. Odbor je imel štiri seje. Na občnem zboru dne 3. svečana iz-foljeni odbor se je sestavil tako: predsednik Josip Lončarič, podpredsednik Ignacij Strovs, tajnik Ivan Zupan, blagajnik Josip Goropevšek, knjižničar Ivan Borušak, odborniki Janez Drnovšek, Franc Strmšek, Gustav Vodušek. 2. svečana se je osnovala dekliška zveza bralnega društva pod vodstvom Franice Kadunčeve: zveza ima vsak mesec prvo nedeljo poučni shod. V kratkem se ustanovi še mladeniška zveza. S tem pride v društvo življenje in delavnost. Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k razvoju društva, zlasti vsem darovalcem knjig. Prosimo bližnje in daljne znance pomoči še zanaprej. Društvo je pristopilo k Slov. krščansko-socialni zvezi. c Sv. Vid pri Grobelno. Zelo nas je razveselila preteklo nedeljo igra ,,Praviea se je izkazala", katero so igrali naši fantje. Pred vsem se pa moramo zahvaliti g. kaplanu Ojstržu in g. učitelju Pogačniku, ki sta izurila naše fante, da so tako dobro izvršili svoje uloge. Vsi pa želimo, da bi se ustanovilo kakšno društvo, vse sosedne župnije imajo že društva, le naš St. Vid nima nič. Torej, fantje in idekleta, z združeno močjo hitimo na delo za naš slovenski narod in za našo korist. Vaški fant. c Delavsko zborovanje v Celju. Medtera ko liberalna stranka dela zgago in zmešnjavo po Spodnjem Stajerskem, mora katoliško-narodna stranka v Celju opravljati podrobno narodno in socialno delo. V nedeljo dne 10. t. m. je bil v Izobraževalnem društvu shod delavcev iz cinkarne ter kemične tovarne. Udeležitev je bila zelo povoljna. G. Gostinčar iz Ljubljane je govoril o delavskem vprašanju ter o nekaterih krajevnih vprašanjih. Navduševal je delavce, naj si volijo katoliško mislečega poslanca, ki bo imel srce zanje. G. vikar Gorišek je priporočal, da si naj dobro preštudirajo volilno postavo, kakor je izšla v ,,Našem domu". Ustanovilo se je tudi strokovno delavsko društvo. Tako je prav! Mi gremo naprej! c Dol pri Hrastniku. ,,Resnica v oči bode", pravi star pregovor. To se je pokazalo pri nas tudi glede ,,n a r o d n e" s t r a n k e. Povedali smo tem _narodnim" brzdačem že parkrat, naj nas pustijo pri miru s svojim liberalnim listom. Pa nič ne pomaga. ^Narodni list" je kakor tista sitna konjska muha, ki ji pravimo brencelj — pošlji ga nazaj, kolikorkrat hočeš, zopet se priklati v hišo. Saj je vendar narodna stranka bolj nobel in bi morala vedeti sama, ne da ji mora povedati to priprost kmet, da je vsiljivost ena najbolj grdih lastnostij. — V zadnji številki se huduje nek dopisnik iz Hrastnika, da smo večkrat povedali kako besedo o novem listu in o bralnem društvu. Napada pa dolsko duhovščino, da ona dela zdražbo v tem sedaj tako ,,narodnem" društvu. V tolažbo vam povemo, da niti en dopis glede tega društva in tudi glede nove narodne stranke ni izšel iz farovža, kar lahko potrdi tudi uredništvo -Slov. Gospodarja". (Potrdimo! Uredništvo.) Ako dopisun misli, da drug nobeden ne zna sestaviti kakega dopisa, kakor samo župnik ali kaplan, ima pač slabo misel o nas kmetih, ki nismo tako zabiti, kakor bi si liberalci želeli, ampak ki znamo tudi sami misliti in soditi. Ne smete si misliti, liberalni petelinčki, da imate pravico govoriti samo vi, vsi drugi pa naj smo tihi, ali pa naj z vami gojimo bratomorno politično gonjo, umazani strankarski lov na poslaniške mandate, saj za druga vam ni. In fte trdite, naj hodimo kmetje rajši za plugom, kakor da se pečamo s politiko, vam mi lahko trdimo tisto: ostanite v šoli! liberalni učitelji, odvetniški koncipijenti pa v pisarnah! mi ne bomo za vami vzdiho vali. Kdor ni z nami, je proti nam, tega se bomo držali zanaprej, združiti so hočemo v kraečki organizaciji ter vse moči, vse upanje zastaviti ,,Slovenski kmečki zvezi" to se pravi: pomagati si hočemo sami skupno s tistimi, ki imajo srce, ne samo besede za kmečki stan. Zato pa nam jo treba biti odlofinim, brezobzirnim proti vsakemu, ki je nasprotnik naše organizacije. Odločno obsojamo tudi vsako stranko, ki dela razkol in neslogo med nami, ki bi bili složni lahko nepremagljiva moč. Zato bomo delali na to,, da se pri prihodnjih volitvah izvolijo v državni zbor le taki možje, ki so vneti za narod z dušo in telesom, ki so pa tudi dobri kristjani, ker le taki se bodo nesebiftno potegovali in pravično zagovarjali pravice dosedaj vedno toplanega slov, kmeta. Narodni list tudi piše, da je »Slov. Gospodar" najmanj čitan list. Mi pa mu odgovarjamo, da ga vsak zaveden k m e t rad in s koristjo prebira in da se bomo potrudili, da ga ne bo manjkalo v nobeni narodno kršftanski hiši. Tako vsiljiv seveda ni, kakor je liberalno trobilo ,,Narodni list", zato pa bomo, če še enkrat pride nepovabljen k nam, zapisali na njegov ovratnik: Hinavček, nazaj, oh nazaj — V liberalni. preblaženi raj! c St. JuriJ ob juž. žel. Preteklo nedeljo vršil se je ob mnogi udeležbi kmetov sosebno pa kmečke mladine V. redni občni zbor katoliškega bralnega društva. Da ob kratkem poročam, omenim le samo najvažnejše. Po poročilu odbornikov se je društvo v letu 1906 tako razširilo in pomnožilo, kakor še nikdar poprej in to se je zgodilo vsled pridnega delovanja udov in odbora, posebnopa g. predsednika, ki je daroval velike svote iz svojega žepa. Sam je popolnoma prenovil knjižnico. Bog plačaj veliko požrtvovalnost! Mi udje pa bomo plačali to s hvaležnostjo, da se bomo pridno posluževali knjižnice. Društvo je priredilo več predstav, ranogo prodavanj, nastopii je pevski zbor pri veselicah. Posebno nam je še pohvaliti naše pevke in pevce, ki so duša društva. Dohodkov je imelo društvo 468 K 32 v, stroškov 499 K 98 v, primanjklaj po 31 K 66 v je zopet gosp. predsednik iz svojega pokril. Knjig se je prebralo v letu 1906 blizu 1200, časopisov pa več tisoč. Krasni uspehi! Ker ni dosedanji g. predsednik hotel nobenega mesta v odboru več sprejeti, se je izvolil predsednikom kmečki fant Franc ZliSar v Botričnici, podpredsednikom pa 6. g. V. Mikuš, župnik; ostali odbor pa je iz samih posestnikov in vrlih mladeničev, razen M. Vrečko, mladenke v Bezovju, ki se je v poslednjem letu pokazala kot izvrstna knjižničarka. šentjurčani, posebiio pa vi fantje in dekleta, pristopajte k društvu! Več ko nas bo, ve<3 nam bo nudilo. c Liberalni shod v Zalcu. Zadnjo nedeljo so liberaloi priredili sliod hmeljarjev. Ampak ni se jim šlo za hmelj, temveč za dr. Korošca, da ga ntapadajo. To delo so opravljali župan Sirca, krojač Pikl, socialdemokrat Cvikl — zadnjič ni volil ne dr. Korošca ne Rebeka, ampak Vračka — mladenič Kukec in advokatski koncipient dr. Kukovec. Razven g. Sirce res sami ,,hmeljarji". Sladkomili Fridrih je imel zopet svoj stari govor. Shod je bil zanimiv, ker se je pokazala liberalno-socialdemokraška zveza, dr. Kukovec-Cvikl! c St. Jurij ob juž. žel. Osrednji odbor c. kr. kmet. družbe za Stajersko je ugodil prošnji tukajšnega pripravljalnega odbora za ustanovitev kmetijske podružnice. Oglašeni udje tvorijo (začasno dokler se ne preobrazi c. kr. kmet. družba) krajno društvo ,,knietiiski cirkel", kateri je sedaj neodvisen od celjske podružnice in je upravičen neposredno z osrednjim odborom obfievati in vsa sredstva c. kr. kmet. družbe uporabljati. Zategadelj se vrši dne 17. t. m. ustanovni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Podučno predavanje kmet. pot. učitelja g. Goričana. 3. Poročilo tajnika pripr. odb. o dosedanjem delovanju. ^4. Nadaljne pristopne izjave in vplačevanje udnine. 5. Volitev podružničnega predsednika. 6. Volitev odbora. 7. Ožja volitev v odboru. 8. Sprejemanje narofiil za razne kmet. potrebščine kakor semenja, umetnih gnojil itd. 8. Razni predlogi. Ker je dnevni red zelo važen, se pozivljate vsi prijatelji kmetijstva iz navedenih občin, da se v prav obilnem številu udeležite zborovanja. Gosti, dobrodošli! Nadalje se naznanja, da priredi deželni odbor še to pomlad izsuševalni tečaj v okolišu naše podružnice. Opozarjate se že sedaj kmetje, posebno mlajši posestniki in kmečki sinovi, da se svoječasno živo zanimate za to prekoristno napravo in se udeležite tečaja. Cas in kraj se bo pravočasno naznaniL Torej v nedeljo na svidenje v St. Jurju! c Zalec. Občni zbor kmetskega bralnega društva v Ložnici pri Zalcu se je obnesel prav sijajno ob obilni udeležbi Vrbenčanov in Žalčanov. Po pozdravu predsednika g. Tratnik-a je prevzel besedo g. Vinko Steiner iž Gorice ter nara je v prav jasnih in prepričevalnih besedah razlagal o sadjarstvu. Vsi smo prav z zanimanjem poslušali res izvrstne gospodarske nauke ter mu za njegov trud, izražali svojo prisrčno zahvalo. Zatem je nastopil Cebelarski mojster g. Andrej Pikl iz Spod. Ložnice, ter jako zanimivo predaval o čebelarstvu. S prekrasnim govorom je očaral vse navzoče, dasi je nastopil govornik prvoIcrat. Obljubil je, da bode pri svojem čebelnjaku rad razkazoval vsa potrebna opravila, katera so nujno potrebna za vsacega začetnika čebelarja. Po dokončanem govoru mu je vse občinstvo navdušeno ploskalo v zahvalo. Sr6na hvala vama govornika za vse te prelepe koristne nanke. c Dol pri Mrastnlku. Predzadnji dopis je občutno zadel nekatere Dolane. Dvignili so se proti dopisniku, češ, da se jim je zgodila neznosna krivica, ker je dopisnik povedal v širni svet jasno resnico, da nekateri Dolani ob nedeljah zahajajo rajši v gostilne, kakor v čitalnico, in da se jim zdi bolj škoda, izdati 20 vin. na mesec za čitalnico, kakor za opojno pijačo. To je strašansko zlo, katero je učinil dolski dopisnik, ko je grajal slabo, a priporočal dobro. Najhuje so prizadeti H  stric, ki kar bosnijo ,,svete" jeze nad dopisnikom. Rekii so, da če bi ga kje zasačili, da bi ga kar ,,stresli". Nekega dne se jim je res posrečilo, da so v neki pošteni družbi naleteli na ,,dozdevnega" dopisnika, planili so nanj z vso srditostjo. Oštevali so ga z najlepšimi imeni, kar si jih je mogla izmisliti njihova glava. S tem so nekoliko potolažili svojo ne- mirno vest in silno jezo, meneč, da so s tem svojim činom ugnali za vselej v kozji rog dolske dopisnike, pa so se zmotili. Dolski dopisniki bodo še nadalje dopisovali, 6e se ,,H . . . stric" celo na glavo postavijo ter še tudi nadalje šibale one, ki niti ne ganejo prsta, kadar je potreba in čas delovati za dobro narodno stvar, a prave rodoljube in narodnjake, ki žrtvujejo svoje moči in 6aszablagor naroda, pa preganjajo in psujejo kot pritepence in postopače. Toliko za danes. Ako pa to ne zadostuje, pride na vrsto dolg in zanimiv roman. c Polzela. Skoraj bode preteklo leto, ko smo v ,,Slov. Gosp.1 pojasnili pogubonosen upliv nemških šol, toda do danes še naši ,,Nemci" niti z besedo niso mogli ovreči našili trditev. Toraj sami priznavajo, da .jim ,je samo zato da bi se lahko njihovi otroci u6ili v svojem jezik-j. V naši šoli se itak ufti nemščina kot predmot.. a naši ,,Nemci" hočejo popolno nemško šolo, to je, da bi se vse in popolnoma nemško učilo. Ja, za božjo A'oljo, kako pa bodo naši slovenski otroci razumeli, ako bode učitelj samo nemško govoril? Ker toraj otroci ne razumejo vičitelja, se nič ne naučijo, nastane samo pretep med nemškimi in slovenskimi otroci. Spominjam se še, da jo učenec nemčurske šole zabodel z nožem svojega tovariša zaraditega, ker je isti obiskaval slovensko šolo. — Občinske volitve so tu! Fabriška strankase na tihera mofino pripravlja. Pobirajo pooblastila. Slovenski kmečki korenjaki na noge! Ne pustite občino v roke Vašim ljutim sovražnikom, ki se Vam ližejo, za hrbtom pa se smeji.io Vaši pohlevnosti! Vsi ua volišče!! ! c Dramlje. Nam dobro znani dopisnik v «Narodnem listu" hvali napredek našega ljudstva. Obeta jim nebesa, ker nočejo nič slišati o društvih itd. Hvali posebno, kako napreduje živinoreja in vinarstvo. Žal, posebno lansko leto vzemimo za vzgled. Napredujemo, a vendar bi še lahko mnogo več. Naš kraj je ugoden, bodisi za živinorejo, sadjarstvo ali vinarstvo. ,,Naš kraet ni tako zabit, treba mu je pouka in ne napadov od Gospodarjeve strani", pravi dalje. Ce ti je kaj za blagor naš, tedaj nam pa prepustite sobo za pouk in izobraževanje. Zadnjič je vprašal vrl naroden fant župana, če da sobo stare ljudske šole v namen bralnega društva. ,,Ne", bil j« odgovor. Zakaj ne? Zato ker ima g. Jarnovič v njej skladišče. Dalje še v pojasnilo: da pisatelj teh vrstic še nikdar ni bil naročnik ,,Stajerca", kakor trdi dopisnik. Torej je lagal! Narodni kmet. c Dobrna pri Celju. Nemški napad na Slovence se je zgodil zopet v nedeljo, dne 27. januarja. Tokrat tudi na — ženske! Nemška omika je v najlepšem cvetju. Pfuj takemu tolovajstvu! Po naših mislih ne bo drugače, dokler imamo tako žandarmerijo. Ko so pred štirnajstimi dnevi bili napadeni slovenski fantje, postavila se je žandarmerija na stran nemških bojnih petelinov. Ko je žandarmerija o stvari pozvedovala, je hvalila napadovalce!! Radovedni smo, kaj bo storila sedaj. Ce bo dajala potuho nemškim tolovajem, ne vemo, kaj se zgodi. c St. Jurij ob juž. žel. Kakor sem že predzadnjič omenil, da so bili kmetijskemu društvu vsi nasprotni, ki se niso čutili, da so kmetje, odvračali so kraete, da bi ne pristopali k temu društvu; pravili so, koliko da bodo zgubili itd. Pa kmet jim je pokazal hrbet in pristopilo je kmetov nad 400. Ali ima to društvo kakšno zaslugo? To društvo je prvo sprožilo misel za združevanje pri nas. Pri tem društvu so prišli kmetje do zavesti, da je le v združitvi njihova mofi in bodoSnost. Pokazalo se je pa tudi to, da je združitev res bila na mestu,. Le poglejmo nazaj, kako so začele zaradi konkurence padati cene živilom, cene pridelkom so se nastavile kolikor mogoče visoko. Društvo je pokupilo silno veliko krme in jo plafievalo po takih cenah, kakor nikjer drugod* Da je društvo res delalo, nam kaže to, da je imel« v letu 1905 dobička blizu 4000 kron. In če bi društvo ne bilo storilo drugega kakor to, da je oživelo misel združevanja kmetov, storilo je dovolj. Zadružniki držit9 se pravila: vsak je svoje sreče kovač, in 6e se boste svojega društva zvesto držali, nam je uspeh zagotovljen. Kar ima društvo na prodaj, to kupite tam, česar pa nima, to kupite le pri slovenskih trgovcih, ki niso sovražniki kmečke organizar cije. c Sv. Marieta poleg Rlmskih toplic. Od nas ne najdem v ,,Slovenskem Gospodarju" nobenega dopisa, kakor da bi tukaj vse spalo; pa veste, dragi bralci, pri nas ni vse tako dremotno, naš g. župnik prav pridno delujejo za čast božjo in v blagor nam faranom. Pred leli so nam presls ;*! <'Ii lepo cerkev Lurške matere božje, ustanovili bratovščino češženja presvetega Rešnjega telesa, predlansko leto so nam tudi prenovili župno cerkev, katero posebno krasi lepa slikarija. — Kaj pa je z našo mladino? Neobhodno potrebno jo, da bi se pri nas ustanovilo bralno društvo, da bi naša mladina imela takorekofi nadaljevalno šolo in bi se tukaj pošteno zabavala^ Fantje, ustanovimo si tako potrebno bralnlp društvo. Priprost kmet. c Izobraževalno draštvo v Celjn priredi predavaiye na k\atenio nedeljo dnc 24. svečana ob 8. uri popoldne v »eliki dvorani N»rodneg« doma. Govoril bo g. dr. Ant. Schw*b o jako zanimivem pr<>dmetn. c Posojilna kniižnica na FrankoloTem ima občni zbor t nedeljo dne 17. svečana t. 1. popoklne po večernicah v sobi občinske pisarne z sledefim vsporedom: 1. Nagovor pred:;ednika, 2. Poročilo tajnika in kniižni^arja. 3. Vplačevanje letnine. 4. V»litev članov v odbor. 5. Prosti predlogi. c Bralno društvo Frankolovo ima svoj občni zbor z običajnim vsporedom v nedeljo dne 17. t. m. po zgodnji maši t stari 6oli. K obilni vdeiežbi, zlasti vpisovanju novih udov, da » drufitvo povspe v iivahno delovanje, vabi uljudno odbor. « Kaetljsko bralao drugtro t Slimlel prl Celin zboruje t nedeljo dne 17. svečana ob H9. ari predpoldne v Soli. Po obifein-m vsporedom bo podufieval potovalni učitelj g. B e 1 e o rezi ttt». Brežiški okraj. b Sv. Peter pod Sv. gorami. Poročil se ]e lv. H o h n j e c, brat bogosl. prof. dr. Hohnjeca, z Nežiko U i č n i k. Bilo srečno! b Zdole, občine Pleterje pri Brežicab. Znani posilinemec Janez Cernbga, prej uslužbenec jajčnega barona Matheisa, sedaj kramar, prodaja nemško železo in raoko in ima nekaj šnopsarjev poleg sebe. Dragi bralci! Ta Crnoga si je s svojimi šnopsarji izmislil, da bi volili za poslanca v državni zbor g. barona Moskon iz Pišec. Od posilinemcev pa ne sprejemamo nasvetov glede poslancev! Celo gotovo ne! b Novi sejmi. Županstvo Pišece naznanja, da se začnejo letos v Pišecah zraven dosedaj obstoječih še trije novi živinski sejmi in sieer 2. marca, 28. aprila in 1. avgusta. — Ker so v Pišecah že y obče znani prav dobri živinski sejmi, vabijo se živinorejci in kupci v obilnem številu. b Od Save. Kako vsiljivi so kranjski liberalci nam kaže g. Scagnetti iz Krškega, ki išče dela na štajerski strani in sicer najrajše v farovžih, kjer sliši, da bo pri novi stavbi kakšne cerkve masten zaslužek. Da je imenovani g. liberalec, nam kaže notica zadnjega ,,Domoljuba" štev. 6, kjer je javljeno, da je g. Scagnetti naročnik ,,Slov. Naroda". Gosp. Soagnetti ali liberalci ne dajo nobene cerkve zidati? b TJmrla je meseca decembra 1. 1. v Olimju po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče Ana M a <3 e k. Književnost. Slovenska Matica je izdala letos naslednje knjige: 1. Slovenske narodne pesmi. Uredil dr. Štrekelj, 10. snopič. 2. Zbornik, uredil L. Pintar, VIII. zvezek. 3. Zabavna knjižnioa, XVIII. zvezek. 4. HrTatska knjižnica, uredil dr. Ilešič, I. zvezek. 5. Spomini, dr. J. Vošnjak. 6. Anton-Knezova knjižnica, uredil Fr. Levec. 7. Prevodi iz svetovne književnosti: L. N. Tolstoj: Mo6 teme. 8. Letopis Slovenske Matice. LavreneiJ Herg, stolni prošt lavantinski. Spis. dr. Fr. Kovačič. Stane 20 vin., po pošti 23 vin. -Izdaiavec." Zgodovinska povest iz turških «asov. Spisal F. V. Slemenik. Str. 130. - L. 1873 Je izdala Družba sv. Mohorja, ki je takrat štela 21.892 udov, poljudno povest ,,Izdajaveca, ki je pri bravcib. našla mnogo priznanja. Večkrat se je izrekla želja, naj se knjiga ponatisne, ker bo dobro došla čitajočemu občinstvu. Družba je tej želji ustregla in »Izdajavec« je sedaj izšel v drugem natisu. Povest je lepo zasnovana, polna iskrenega domoIjubja in zelo zanimiva. Toplo jo priporočamo! Stane mehko vezana za ude 80 v, za neude in po bukvarnah 1 K, po pošti 20 v veft. — Družba sv. Mohorja bo izdala zanaprej tudi druge ponatise prej izdanih, sedaj že redkih povestij itd. Sveta vojska. Bog io hoče! Kdo sl upa Tanjo? Ta knjižica, ki se bori proti alkoholu, je izšla sedaj že v drugi izdaji. Cena: en izvod 40 vinarjev 10 izvodov 3 K, 100 izvodov 20 K. - I*cNsla,no.* Zadnja številka ,,Domovine8 (18) objavi popis ljudskega shoda, katerega je sklical okrajni odbor ^Narodne stranke" za Žalec in okolico in ki se je vršil v nedeljo 10. t. m. Glasom poročila ^Domovine" se je na tem shodu obravnavalo o novem hmeljarskem zakonu ter se je kazalo na to, da pivovarnarji zahtevajo pred vsem deškl, osobito žatecki lunelj, da se bo torej prodiiicija tega hmelia neprimerno zvišala na škodo drugim vrstam, predvsem tudi hmeljuiz Sav. doline, kateri se je do sedaj prodajal pod imenom žateckega hmelja. Na tem shodu se jc tudi ostro kritikovalo, da se jaz in dr. Korošec v zbornici niava oglasila k besedi in branila slovenske saviaJBke hmeljarje. Izrekla se nama je radi tega graja in obenem nezaupnica. Temu nasproti kon&tatujem slede&e: Prvotna vladna predloga hmeljarskega zakona, proti kateri je rajni vitez Berks nastopil v državni zbornici dne 8. lebruarja 1906, se je v gospodarstvenem odseku zdatno omilila. Dotično odsekovo poročilo sem jaz takoj, ko se je razdelilo med poslance, poslal gospodu načelniku hmeljarskega druStva v 2alcu s prošnjo, da se naj blagovoli z drugimi odborniki o tej zadevi posvetovati t.er mi poročati, ali ee tamošnje hmeljarsko društvo z odsekovim poročilom strinja ali pa če hoče kako spremembo nasvetovati. Hmeljarsko društvo v Zalcu je z dopisom dne 22. novembra 1906 6tev. 174 potrdilo prejem mojega lista in odsekovega poročila ter je obenem nhljubOo, v zadevi potrebno ukreniti in ,mi potem poroCati. V istem času nc je v zbornici vlozilo nad 50 nujnih predlogov in med iBtimi je zahtev.il hidi Ceško-nemški poslanec Peschka nujno obravnavo gori označenega kmeliarskega zakona. V drugi polovici decembra 1906 je zborriica pričela v svrho obstrukoije obravnavati poprej omenjene nujne predloge. Po mojih poizvedovanjih je imel Petschkov predlog štev. 28 med nujnimi predlogi. Jaz sem takoj, ko se je ta obStrukcija pričela — bilo je najbrž 18. ali 19. decembra — pisal gospodu načelniku hmeljarakega društva v 2alcu in ga nujno prosil, naj mi nemudoma poftlje potrebnih inlorraacij plede hmeljarnkega zakona, ker bo Pe«chkov predlog že v par dnevih priSel na vrsto, ako se vladi n« pcereči potom pogajanj vduftitl pričeto obstrukcijo. • Za. to pofilano prcrzame uredništvo samo postavno odgoˇ•raoBt. Po par dnevih se je to vladi res posrečilo in takoj sem to s pismom dne menda 21. decembra 1906 poročal gospodu načelniku s pristavkom, da pred (božičnimi) prazniM hmeljarska postava sicer ne pride v obravnavo, da se pa to gotovo zgodi meseca januarja 1907 in da prosim, naj se mi iniormacije pravofiasno pošljejo. Slavno hmeljarsko druStvo v2alcu mi vendar ni poslalo nobene inlormacije, sploh nobenega odgovora. Novi hmeljarski zakon pa itak ne vsebuje obligatorne, ampak le fakultativno obvezo, označiti pri prodaji rodni kraj hmelja. Zahteva pa, če se pri prodaja hmelia rodni kraj naznani, da se naj isti resnično pove s tem, da se imenuje kraj ali občina ali okrožje ali dežela, kjer je dotični hmelj zrastel, na vsak način pa država, iz katere izvira. Na shodu v Žalou se je proti tej postavi le povdarjalo, da bo savinjski hmelj vsled nove postave radi tega oškodovan, ker se ne bo smel prodajati pod imenom žatečkega hmelja, kar se je baje dosedaj godilo. Drugega razloga proti novi hmeljarski postavi pa niti 2alski shod ni mogel navesti. Ako pa drugega stvarnega razloga proti novi hmeljarsM postavi ni, potem mora vsak razsoden človek slovenskim poslancem pritrditi, da liiso pri drugem čitanju hmeljarske postave posegli v debato ii nemara navedli kot edini vzrok svojega odpora, kakor se ]e isti na shodu v Zalcu poveda!. Ta na shodu v 2i»lcu javno povedani edinj razlog je naravnost nemoralen in kot tak nesposoben v parlamentarnem boju. Obžaljujem, da voditelji nNarodne stranke" s takimi sredstvi vplivajo na ljudstvo in ga begajo. Toliko za danes. V Maribom, dne 12. februarja 1907. Dr. Franc Voušek. Najnovejše novice. Socialnl tečaj v Maribom. Se enkrat opozarjamo na socialni tečaj, ki se vrši v Mariboru od 18.—21. febr. t. 1. Predavanja se bodo ozirala osobito na vse panoge novodobne kmečke organizacije. Natančneji načrt najdete v zadnjem ,,Našem Domu". Kdor še želi kakih pojasnil ali da se mu pripravi stanovanje, naj se obrne na naslov: dr. Ant, Korošec, Maribor. Tečaj se začne dne 18. t. m. ob 9. uri predpoldan. Udeležence prosimo, da se zglasijo kake četrt ure prej v našem uredništvu, Koroške ulice št. 5, kjer se jira naznani kraj, kjer se bo vršil tečaj. Na veselo mnogpštevilno svidenje! Odbor Slov. kršč. soc. zveze. Prlstašl Kmečke zveze, pozor! Akoraviii, -« je izpočetka od vseh strani zatrjevalo, da je posvetovanje dne 7. febr. neobvezno, ako se ne doseže popolna edinost, in da se je samo vsled tega dovolilo liberalni stranki tudi 10 zaupnikov, vendar izvemo, vkljub temu ho5ejo sedaj sklicati nek volilni odbor, v katerem ima liberalna stranka blizu 30 zaupnikov. Pristaši Kmečke zveze, pozor! Mi ne gremo po mandate liberalnim koncipientom in učiteljem, za to naj tudi nihče no gre na limanice tem vabilom, ampak naj se drži Kmečke zveze! Umrl je dne 13. febr. župnik Martin Gabrc. Pogreb v petek ob 10. uri. N. v m. p.! Volitve za državnl zbor se bodo vršile v torek dne 14. maja, ožje volitve dne 23. maja. Sv. Križ tlk Slatine. Na zborovanju političnega društva v nedeljo dne 17. t. m. govori gosp. dr. Ant. K o r o š e c. Zborovanje se začne ob 3. uri pop. v Citalnici. Kmečko ljudstvo, pridi v velikem številu! Jarenina. Dne 12. t. m. je bila tu pokopana ob jako veliki udeležbi ljudstva gospa Marija B a u m a n. Rojena je bila iz znane Wengerjeve rodbine in sestra pred kratkim v Ljubljani v pokoj stopivšega sodnijskega nadsvetnika znanega narodnjaka Karola Wenger. Umrla gospa jc imela izvanredno globoko in živo vero, ki jo je tolažila v njenih trdih zemeljskih križih in bridkostih. Bila je tudi dobrega in kaj usmiljenega srca do revežev. Bog daj narodni in krščanski gospej veftni mir in pokoj! — V nedeljo dne 17. febr. po večernicah govori g. Rožič iz Gradca v Citalnici o zgodovini in položaju slovenskih političnih strank in o novi volilni reformi. Pridite poslušat!!! Iz Haidine se nam piše: Poročali ste že v Vašem listu, da so na Gornji Hajdini zasačili tatinsko družbo in da je nekoliko teh tifikov že pod ključera. V krasni tej družbi je tudi neki Markovič. Pri zadnjih naših občinskih volitvah volil je ta človek s pooblastilom za ptujski okrajni zastop. Gospod očka Ornik pač nimajo posebne sreče s tem svojim zaupnikom. V Brežicab govorita v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne na polit. zborovanju v Narodnem domu gg. R o š k a r in dr. B e n k o v i č. Ilajdin pri Ptu|u. Dne 2. febr. je bil v Graharjevi gostilni občni zbor naše Citalnice, kjer se je izvolil nov odbor. Pričakujemo od teh mož, da zastavijo vse svoje sile v procvit našega žalibog doslej skoro čisto mrtvega bralrnega društva. Povsod beremo, da prirejajo izobraževalna društva poučne shode, in se z vso navdušenostjo poufiujejo o dnevnih vprašanjih, n hajdinsko bralno društvo priredi enkrat na leto z veliko silo srefiolov, po katerera je obifiajni ples i. dr.; in vendar bi lahko to društvo, ki je v neposredni bližini nemškutarskega Ptuja, veliko storilo v prospeh slovenskega življa. Naprej, novi odbor: Na delo, cela hajdinska fara gleda z aaupanjem na Vas! Ptnjske noriee. Nobena poštena reč dandan«j ni in ne more biti zastonj, samo trgovec in urednik Slawitsch na Ptuju in drugi njegovi bratci usiljajejo Ijudem, ki pri njih kupujejo, ,,Stajerca- zastonj. Več kmetov se je izreklo. da ne gre ve<5 v trgovina, kjer se usiljuje ta gnjusobni nemškutarski in najbolj lažnjivi list, ki zasmehuje vse, kar je nam Slovencem svetega. Priprosti ljudje začenfiajo sami uv*devati, da le plevel in trnje brez dela in truda raste! — V zadnjem času se vedno bolj opaža, kako ptujski Nemci navidez tiho, a vendar dosledno lzpodnvajo Slovence, kjerkoli se sploh da. Tako jj» nek doslej miren Neraec naenkrat odpovedal dolgo letno stanovanje Slovencu, ki ga je zastonj prosil, naj ga vendar pusti vsaj do spomladi, ko se človek lažje kam gane, a riič ni poraagalo, moral je v najhujši zimj proč, ker so tako hoteli - ptujski mogotci. Kako potrebno bi pa6 bilo skupno postopanje ptujskih Slovencev na vseh poljih, da bi vendar pokazali ptujskemu paši, da se ne damo kar žive požreti! Raznoterosti. 220 metrov visoka Mša. Zavarovalna družba MMetropolitan Compagnie" v New-Yorku namerava zgraditi 220 metrov visoko hišo z 48 nadstropji. T» bo najvišja zgradba na svetu, ki bo služila trgovskim svrham ter bodo stanovali v njej ljudje. Najvišji stolp na svetu je Eiflelov v Parizu, ki je 33f metrov visok, toda ne služi ne za trgovino, ne za stanovanje; piramide v Egiptu so 150 metrov tisoke, stolp sv. Stelana na Dunaju je 137 metrov yisok. Cela zgradba bo postavljena v. jeklenega ogrodja, a od zunaj bo obložena z mramornimi plo ščami. V nadstropja bo vodilo šest vzpenjač. StrošM so proražunjeni na 75 milijonov kron. Radovednost ni dobra. Neki orožnik je sledii nekega tatu. Na poti proti Starim Osojam je pa zar pazil, da vranja glava moli iz snega. Orožnik boteč vrano pobrati je bil pa naenkrat ujet za roko t skopec. S silo se je potem rešil skopca, kateri j« bil nastavljen za lisice. Vsled bolečin, ker so se ma skopčevi ostri zobje zadrli v roko, se ie skorai onesvestil.