Mmau
V Celjtt, dne 14 januvarja 1909.
ii /iaa { ine
St. 2.
Ishaja vsak Četrtek; »ko je ta dan praznik, pa dan poprej. — V»e pogiljatve (dopiši, reklamacije, vpraSanja iid.) je pošiljati aa naslov: lfMarodni List" v Celju. — Reklamacije so ino proste. — Uredništvo: 8chillerjeva ceata Stev. 8.
„Narodni List" stane ca celo četrt leta 1 K. Za Ameriko in Narofinina se plačuje vnaprej.
stane
leto 4 £, ca pol leta ;B K, ca druge dežele na leto 5 E 60 vin. — Posamezna Številka 10 vin;
Oglasi h računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. et*-Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni
List" v Celju.
\k iam&
h ii
Opozarjamo zopet in zadnjiKrat, da »•Stično danes Ust poslednjiHrat na ogled. Wor M tcHon enega tedna ne poslal na-ro&ttae ali pa Vsaj izjave, da KoU Ust spr^ema« in da gai to plačal, tistemu
pozor!	at/nistVo.
Politični utrinki.
vv-itiiff:«	» $ aifab
(Hinhsferska kriza — Nemški krščanski socijalci na Nižjem Avstrijskem. — Odškodnina Turčiji — 55 mlljonov kron. — Potres v južni Italiji. — Njega Veličanstvo. — Mulej Hafid.)
Ko je padlo Beckovo ministerstvo, jfc prevzel baron Bienerth z začasnim uradniškim ministerstvom nalogo, da sestavi novo takozvano parlamentarno ministerstvo t. j. ministerstvo iz članov poslanske zbornice. Vsled napetega političnega položaja na zunaj in znotraj, posebej vsled političnih razmer med Neitibi in Čehi, se mu to do danes ni posrečilo. Nemci in Čehi stoje na stališča: predno vstopita ta dva naroda v vladno koalicijo, morš biti rešeno češko-nemško vprašanje; Nemci hočejo imeti prej izpolnjene svoje narodne zahteve, Četi seveda v pretirane zahteve ne morejo privoHti. Nemci pra-Viio, da predno se ne izpolnijo njihove zahteve, ne sme zborovati Češki deželni zbor, Čeki pa zopet pravijo, da brez češkega deželnega zbora ni državnega zbora in ni vlade. Tako se Bienerthu že do danes ni posrečilo pridobiti te
stranki za sestavo mini-
/is« .J. dve največji
sterstva. Pač se slišijo glasovi, da se je celo cesar sam zavzel za rešitev tega vprašanja. Govori se tudi o tem, da se namerava ministerstvo preustrojiti v toliko, da se ustvarita dva nova »ministrska sedeža". Razdeli se trgovinsko ministerstvo v trgovinsko in prometno, kateremu slednjemu bi pripadale tudi pošte. Ustanoviti se pa misli tudi ministerstvo brez portfelja, katero bi dobili Jugoslovani kot mesto ministra-rojaka. Koliko je na "teb različnih vesteh resnice, se danes ne ve. Gotovo pa je: Jugoslovanski in posebej vsi naši slovenski poslanci morajo naj-odločnejše vztrajati na u-h te v i, da dobimo Jugoslovani v obramio naših narodnih in gospodarskih teženj svojega ministra.
*
Narodni nestrpneži in zagri-ženei najhujše vrste so oni nemški krščanski socijalci na Dunaju in Nižj. Avstrijskem, katere naši klerikalci tako silno obožujejo. Na Nižjem Avstrijskem živi jako mnogo Čehov, na deset in Stotisoč. In ti Čehi so tako predrzni, da hočejo imeti svoje češke šole, dA bi divojo deco ohranili češkemu narodu.
A že pred leti je zagrizen nemški naeijonalec Kolisko predlagal v nižje avstrijskem deželnem zbora, naj se uzakoni na vseh javnih šolah v deželi nemški kot edini učni jezik. Zakonskega načsta, ki ga je sprejel dež. zbor, cesar takrat ni potrdil. Dne 8. t. m.
pa je kršč. socijalist Axmann ponovno stavil ta predlog, ki je zopet bil sprejet.
Nemški krščanski socijalci so do-zdaj javnosti sipali peska v oči, Češ, kako so pravični vsem narodom — in naši slov. klerikalci so jim verjeli. Zdaj pa hočejo — kakor je videti — ti nemški krščanski socijalci biti bolj nemški kakor Wolf in SchOnerer in so se z vso silo vrgli v, boj proti Čehom na Dunaju in Niž. Avstrijskem Tako je krščanstvo klerikalcev, pa bodisi, da so nemški ali katerikoli klerikalci!
.	| »i i^n.vj ,-:;i> ig
55 miljonov kron odškodnine za državna posestva Turčije v Bosni in Hercegovini plača — Avstro-Ogrska Turčiji. Človek bi se malodane zasmejal na glas, če čita slavospeve na velikodušnost naše države. Kar tako z lahko roko jih podari naša država — saj jih ima. Vladni listi pravijo, da jih da zato, da bo mir na Balkanu in da se Turčiji denarno pomore. Kakor če berač da beraču desetico. 4 milijarde Jržjvnega dolga ima naša ljuba , Avstrija, a ona hoče igrati vlogo „velikodušnega", ki mu je 55 milijonov kron
—	malenkost.
Seveda ima stvar drugo ozadje. Ne velikodušnost Avstrije da to odškodnino — ampak strah Avstrije pred balkanskimi državami. Avstrijski visoki politiki dobro vedo, da Turčija ne bo — kakor so to prvotno mislili
—	kar tako meni nič tebi nič pustila Bosne in Hercegovine Avstriji. In ker so še sprva avstrijski „diplomatje"
bili rta junaška prša, da ne dajo nobene odškodnine, a jih je šila razmer k temu primorala, so hoteli to blamažo odeti s plaščem velikodušnosti in šo iznašli neka turška državna posestva v Bosni in Hercegovini, za katera da ta mora dobiti odškodnino.
Še eno drugo stran ima kajpada ta avstrijska velikodušnost: otresti se hočejo Turčije, da bi vzbudili pri velesilah mnenje o popustljivosti in miroljubnosti t^r onemogočili izp^Aitev srbskih zahtev, odnosno da bi Srbijo osamili v njenih zahtevah.
V kolikor se bo avstrijski diplomaciji, o katere spretnosti se že po celem svetu iskreno dvomi, to posrečilo, pokaže bodočnost.
*
Strašna nesreča v južni Italiji, velikanski potres, kakor ga v svojih posledicah svet ne pomni, je zainteresiral celi svet za nesrečno Italijo. Več mest porušenih, blizu 200.000 ljudi mrtvih in ne mnogo manj ranjenih — to je dogodek, ki mora vzbuditi v vsakem poštenem človeku katerekoli narodnosti najglobje sočutje do nesrečne
In to sočutje se je povsod porodilo in po eelem svetu se nabirajo prispevki v podporo nesrečnim krajem.
Le nemške častnikarske hijene v tem pretresljivem trenutku niso mogle zatajiti svojegaTlivjaštva, niso mogle zatajiti svoje znane nemške kulture in nekateri nemški časopisi se odkrito stavijo na stališče, da sedaj bi bil čas, da Avstrija obračuna z Italijo.
LISTEK.
Nos.
(Dalje.) Spisal N ,V. Gogolj. Prevedel Gregorij C.
„0 ne, čemu pa ime, tega vendar ni treba. Jaz imam mnogo znancev: Čehtarevo, soprogo državnega svetnika, Pjelagejo Grigorjevno Podtočino, soprogo štabnega oficirja ... Naenkrat bi vsi rvedeli, — kar pa Bog obvari! Napišite kar: nek kolegijski pristav, ali Se boljše: nek'major".
„A oni, ki je zbežal, "je bil vaš sluga?"
„Kakšen sloga? To bi vendar še 16 bilo nikako lopovstvo! Ali ušel mi je moj... nos ...".
„Hm, kako čudno ime! Pa vam je odnesel mnogo denarja ta gospod Nosov
„Nos, to se pravi... vi me ne razumete. Nos, moj lastni nos mi je izginil bogvedikam. Menda je vrag skle »il z menoj šale zbijati".
„A kako vam je izginil? Tega ne morem dobro razumeti".
„Kako, kako, tega tudi jaz ne vem. Toda glavna stvar je, da se zdaj vozari po mestu kot državni svetnik, Presim vas tudi, da objavite, da naj ga tisti, ki ga dobi, pripelje k meni v
najkrajšem času. Le pomislite, kako težko mi je biti brez tega tako vidnega dela telesa. Nič bi še ne rekel, če bi mi manjkal na primer mezinec na nogi, ki je v čevlju in nihče ne opazi, da ga ni. Vsak četrtek obiščem soprogo državnega svetnika Čehtarevo; Podto-čina, Pjelageja Grigorjevna, soproga štabnega čžstnika, in njena lepa hčerka sta tudi moji dobri znanki. Pomislite, kako naj sedaj... Jaz jih zdaj ne morem posetiti."
Uslužbenec se je zamislil, kar so tudi krepko stisnene ustnice pričale.
„Ne, tega ne morem objaviti objaviti v časopisu", je rekel naposled po dolgem molku.
„Kako? Zakaj?"
„Tako. List izgubi lahko svoj ugled, dobro ime. Če bi vsak takole pisal, da mu je ušel nos, no potem ... Že brez tega pravijo, da napišemo vse preveč neumnosti in lažnjivih novic"
,,A zakaj se vam zdi to neumno? To ni vendar nič neumnega!"
„Vi morda mislite, da ni. Toda čujte: prošli teden se je pripetil prav tak slučaj. Prav tako kakor vi sedaj, je prišel nek urednik in prinesel objavo, ki je stala dva rublja triin-sedemdeset kopejk. Vsa reč je bila v tem, da se izgubil pudelj črne dlake.
A kaj mislite, kaj je hotel s tem? To je bilo le norčevanje: ta pudelj ni bil nihče drug kakor blagajnik ne vem že katere tvrdke".
„Toda jaz ne iščem pudelja, ampak svoj lastni nos; to je skoro toliko kakor samega sebe".
rNe, tega ne morem na noben način objaviti!"
„Ali meni je resnično izginil nos".
„Če je res izginil, pojdite k zdravniku. Pravijo, da se dobe na svetu ljudje, ki narede nos, kakor ga kdo hoče. No, sicer pa se mi zdi, da morate biti vi človek vesele naravi in velik šaljivec".
„Prisežem, kakor gotovo je Bog svet! Prosim, če je že tako daleč prišlo, pa vam pokažem!"
„Kaj bi se razburjali!" je nadaljeval uslužbenec in nosljal tobak. „Sicer pa res, če vam ni v nadlego", je radovedno dostavljal, „bi se o tem lad prepričal."
Kolegijski pristav je vzel robec od obraza.
„Res, res, nenavadno čudno!" je menil uslužbenec. „Mesto, kjer stoji navadno nos, je gladko kakor dlan. Da, nenavadno gladko".
„No, se bodete zdaj še prepirali? Zdaj sami vidite, da je to treba dati
v list Zelo hvaležen vam bom zato in rad bi videl, da bi bil ta slučaj veseli vzrok najinega tesnega znanja." Iz tega vidimo, da se je hotel major malo ponorčevati z uslužbencem.
»Objaviti to seveda ni nič težkega", je rekel sivolasec, „toda jaz ne vidim v tem za vas nobene koristi. Če že hočete, pojdite h komu, ki zna pero sukati, da opiše vse to kakor redko naravno prikazen in spis pošljite f ^Severno Bučelo" (pri tem je še enkrat potresel tobaka v nos) v pouk mladim (pri tem si je otrl nos) ali pa, da potolažite ljudem radovednost".
Kolegijski pristav je popolnoma obupal. Povesil je oči na časopis, kjer je bilo pisano o gledaliških predstavah. Na obrazu mu je že zaigral nasmeh, ker je zagledal ime igralke, prelepe dame, in roka je posegla v žep £o denarju, da bi si kupil vstopnico za ložo. Toda misel na nos je vse pokazila.
Tudi sivolasega časnikarja je ganil težavni položaj Kovaljeva. Hoteč ma gorje nekoliko olajšati, je rekel skrbno: „Tudi meni je hudo, ker se vam je to zgodilo. Nemara bi hoteli malo po-nosljati. To prežene glavobol in vse žalostne misli." Tako modruje je ponudil Kovaijevn lično tobačnico, na
Moralna propalica je zmožna česa takega, in moralne propalice so oni nemški časnikarji, ki so zagrešili tako nečuvene nizkotnost, gazečo človekoljubje in človeško sočutje.
JB-- S HI- 'iti
Puntar in veleizdajnik Mulej Ha-fid — je danes Njega Veličanstvo Mulej Hafid, snltan marokanski. Čudna so pota zgodovin« bila in ostanejo. Ni še tega 3 mesece, kar so vse evropske velesile smatrale Muleja Hafida, ki se je uprl Abdulu Azizu, takratnemu ma-rokanskemu sultanu, in hote! sam postati sultan, za veleizdajalca. Francoska celo dobila nalogo, da je z oddelkom svoje vojske podpirala armado sultana Abdula Azisa. Toda — sultan Abdul Azis je bil v hudi bitki tepen od svojega brata Muleja Hafida, in ljudstvo je proglasilo slednjega za svojega sultana. Velesile ga spočetka niso hotele pripoznati, pred par dnevi pa je prišla vest, da so poslale. Muleju Hafidu signatarno noto, v kateri ga vajo za zakonitega sultana Marokanskega. In tako je postal rebel in veleizdajnik t^kom par mesecev — Njega Veličanstvo.
Iz političnega sveta.
Sklicanje državnega zbora.
Dunaj, 9. jan, Danes skliče predsedstvo državnega zbora prvo sejo zbornice na 2 0. t. m., in ne, kakor je nameravalo predvčeraj, na 26. t. m.
Hujskarije posl. Malika proti Slovencem.
Dunaj, 9. jan. Posl. Malik je posredoval pri Bienerthu, v notranjem in justičnem ministerstvu, naj vlada ustavi bojkotno gibanje na Štajerskem in Kranjskem proti nemškim trgovcem in obrtnikom. Trdil je, da se celo iz uradov hujska proti Nemcem. Vlada je obljubila (!) da mu ugodi. Milovanovič dal Avstriji zadoščenje?
Belgrad, 9. jan. Avstrijsko časopisje javlja, da se je srbski minister Milovanovič opravičil avstrijskemu poslaniku Forgachu radi svojega govora. Vaš dopisnik je v položaju javiti, da Forgach sploh ni zahteval opravičenja, ker dobro ve, da ga ne dobi. Srbija ni osamljena, ampak ima močne zaveznike, pred katerimi ima Avstro
katere pokrovcu je bil portret neke dame v klobuku.
Ta nepremišljeni korak je spravil Ko val jeva iz ravnotežja. „Ne vem", je srdito kričal, „kako da si dovolite take šale; mar ne vidite, da mi manjka ravno tisto, kar je potrebno za nosla-nje? Vrag vam poberi tobakl Jaz ga zdaj ne morem videti, niti vaše to-bačnice, pa čeprav bi mi prinesli tobaka najboljše vrste." To izrekši je odšel globoko razjarjen iz uredništva in se odpravil k policijskemu načelniku.
K temu je prišel Kovaljev, ko se je ravno raztegnil na postelji, zazdehal in rekel: „Aj, kako imenitno se bo spalo kaki dve urici!" Iz tega vidimo, da prihod kolegijskega pristava ni bil nič kaj o pravem času. Načelnik je bil velik prijatelj vseh lepih stvari in blaga; toda carske cekine je cenil nad vse. „To je reč," je govoril navadno, „in ni je boljše na svetu. Za jed ne vpraša, prostora vzame malo, v žepu je vedno dobro došla in če ti pade na tla, se ne razbije".
Načelnik je sprejel Kovaljeva dovolj suho in mu rekel, da po obedu ni pravi čas za preiskave; sama narava da je uredila tako, da naj se človek po obedu malo oddahne (iz teh besedi je uvidel kolegijski pristav, da načelniku niso neznani izreki starodavnih
Ogrska rešpekt, zato niti ne misli na kak nltimatum.
Popolnoma izmišljeno je, da je Milovanovič stavil termin za svoj odgovor na Forgacheva vprašanja. Forgach je izdal samo avtentičen tekst ministrovega govora, ki ga je tudi dobil. Vse drugo je laž.
Srbske zahteve.
Belgrad, 9. jan. Kot glasnik srbskega javnega mnenja zahteva belgr. vseuč. profesor Cvijič za Srbijo kos zemlje ob reki Drini, takozvano Po-drino z mesti Tuzla, Kladan in Brčka, kateri del obsega 204 tisoč prebivalcev, za Črno goro pa kos Hercegovine z mesti Bilek, Trebinje in Nevesinje s 113 tisoč prebivalci. Ti kosi obeh dežel obsegajo petino vsega prebivalstva.
Zarota proti ruskemu carju?
b Petrograd, 12. jan. Tukaj se j e razkrila v Carskojem selu nova zarot ., zoper carsko rodbino; zadnji teden je dobil car več grozilnih pisem; zadnjo noč se je izvršilo v Carskojem selu in v Petrogradu vsled tega mnogo aretacij.
Posvetovanja odseka za reformo poslovnika se vrše 18. in 19. Referent dr. Steinvvender je izdelal načrt, ki obsega v glavnem sledeče točke: 1. debate o nujnih predlogih se omejijo v toliko, da sme k vprašanju nujnosti govoriti samo predlagatelj, oziroma če jih je več, na prvem mestu imenovani; 2. glede došlih vlog odloči predsednik sam ali se prečitajo v začetku ali na koncu seje. S tem se ubije obštrukcijsko sredstvo: dobesedno preči tanje došlih vlog; 3. prvo čitan je zakonskih predlogov se je dozdaj moralo vršiti, če je le eden poslanec to zahteval; po referentovem načrtu sme predsednik predlagati takojšnjo izročitev predloge odseku, ali, če kdo ugovarja, vpraša zbornico, ki odloči « navadno večino; 4. zviša se število podpredsedniških mest od 5 na 7.
Strah pred slovanstvom. V nižje-avstrijskem deželnem zboru so vložili 8. t. m. poslanci Azmann in tovariši nujni predlog: „Učni jezik na vseh javnih nižjeavstrijskih šolah bodi nemški. „Ta predlog je bil (izvzemši soc demokrate) enoglasno sprejet. — Malo zaupanja imajo celo Dunajčani v svoje nemštvo, ker se tako obupno boje par zasebnih čeških šol na Dunaju, ko se
modrijanov), dalje da spodobnemu človeku nihče ne odtrga nosu.
S temi besedami ga je piknil naravnost v srce. Treba je pripomniti, da je bil Kovaljev zelo občutljiv človek. Vse je odpustil, karkoli so govorili o njem samem, toda odpustiti ni mogel, če se je to nanašalo na njegovo službo in stan. Načelnikov sprejem ga je tako zmedel, da je stresel z glavo in rekel z dostojanstvenim glasom: „Pri-znam vam, da ne morem po tako žaljivih besedah ničesar pristaviti...". In je odšel.
Šel je domov, komaj čuteč pod seboj noge. Bil je že mrak. Po vsem tem brezuspešnem iskanju se mu je zdelo stanovanje zelo žalostno in neprijetno. Ko je stopil v prednjo sobo, je zagledal ca usnjatem, zamazanem divanu svojega slugo Ivana, ki je ležal na hrbtu in pljuval v strop; zadel je vedno dovolj srečno na eno in isto mesto. Tako ravnodušje sluge ga je razsrdilo; udaril ga je po glavi in za-godrnjal: „Ti, svinja, se pečaš vedno s takimi neumnostmil"
Ivan je naglo skočil s svojega mesta in mu odvzel plašč.
Prišedši r svojo 3obo se je major vrgel ves izmučen in žalosten na stol in šele čez nekaj trenutkov je dejal:
vendar večina slovanskih, posebno čeških otrok še vedno odgojuje nemški, kar obenem pomeni potujčevanje.
Avtonomija Bosne. Mislilo se je, da bode srbski minister Milovanovič s svojo zahtevo po avtonomiji Bosne in Hercegovine pod protektoratom avstrijskega cesarja in kontrolo evropskih velesil osamljen. A v novejšem času se je tudi predsednik turške zborifice, Ahmed Riza, izjavil za avtonomijo obeh dežel v istem smislu, in ker je Ahmed Riza danes zaupnik Mladoturkov in turške vlade, se more smatrati to za mnenje oficijelne Turčije.
Turški bojkot in naši diplomati. Zunajno ministerstvo je izdalo 8. t. m. bilanco o naši prekmorski trgovini. Tukaj se najjasnejše vidijo posledice turškega bojkota v številkah. Od meseca januarja do novembra lanskega leta je iznašal primanjkljaj glede izvoza v primeri z uvozom 13 milijonov kron. Letos iznaša primanjkljaj za isto dobo 1751 milijonov kron. Kje leži vzrok temu nazadovanju, se jasno vidi v novemberskih številkah. V tem samem mesecu se je znižal eksport za 35'6 milijonov kron. Naši dalekovidni diplomati se lahko praskajo za ušesa, ko vidijo v tem kratkem času tako čudne posledice svoj. patrijotičnega delovanja.
Brez češkega deželnega zbora — ni državnega zbora! Češka agrarna stranka je dne 4. t. m. sklenila, izdati geslo, da brez rednega poslovanja češkega deželnega zbora tudi ne bo državnega zbora. Temu geslu se pridružujejo tudi „Narodni Listy". Nemški listi pa pravijo, da bi Nemcem češka obstrukcija v državnem zboru bila jako ljuba, češ da bi se tako Čehe v zbornici najhitreje osamilo. Nujna posledica tega bi pa bil — § 14. Zdi se nam da so to le prav pobožne želje nekaterih nemških politikov, in upamo, da bodo Čehi trezno premotrili položaj.
Avstrijski državni zbor,jse snide 20. tm. Večji del njegovega dela bo obstojal začasno v odsekovih sejah Tudi reforma poslovnika je na vidiku.
d Reforme v Bosni in Hercegovini. Na spomlad izda vlada ustavo za obe deželi. Deželni, zbor bo sestal iz virilistov in 3 kurij (l. ku-rija izobražencev in bogatašev [kako demokratsko!!], 2. mestna in 3. kurija kmečkih občin). V vsaki kuriji bodo razne konfesije volile ločeno.. Volitve bodo najbrže že maja ali junija. V po-
„Moj Bog, moj - Bog, zakaj sem tako nesrečen!? Raje bi imel, da mi manjka roka ali noga. Toda človek brez nosa ni za med ljudi, vrag ga vzemi! Če bi mi ga vsaj na vojski odtrgali ali v dvoboju; tudi to bi bilo še, če bi bil sam kriv, da sem ga izgubil, toda da je izginil kar tako, ne da bi vedel zakaj, to je preveč... Pa saj ne more biti, je nadaljeval potem ko se je malo zamislil, „saj ni mogoče, da bi mi nos izginil, ni mogoče. To se mi le sanja ali blede; mogoče je pa tudi, da sem v zmoti pil namesto vode žganje, s katerim si navadno umivam po britju brado." Da bi se prepričal, ali je pijan, se je major uščipnil tako hudo, da je kar zakričal. Ta bolečina ga je popolnoma prepričala, da je trezen in da ne sanja. Polahko se je približal k zrcalu in pomežikal z očmi misleč, da se ne mara vendarle pokaže nos na svojem mestu; toda še ta hip je odskočil rekoč; ,Kako ostuden obraz!'
To je bilo res nerazumljivo. Nič posebnega bi ne bilo, če bi izgubil gumb, ali recimo srebrno žlico, uro ali kaj podobnega, toda da je izgubil, da je izgubil nos in poleg tega še v lastnem stanovanju!... Ko je premišljal major Kovaljev vse, kar se je zgodilo zadnje dni, se mu je zazdelo, da ni nihče drugi tega kriv kakor Podtočina,
letju se dežfelni zbor snide. — Ustvarila se bo tudi odvetniška ter
■ . ....>■• trgovsko-obrtna zbornica.
Trgovinska pogodba z Bnmtfnsko
bo menda v najkrajšem času predmet pogajanj med Avstrijo in Rumunsko. Zato pozivlje glavni referent agrarne centrale vitez Hohenblum vse kmetijske korporacije, naj uplivajo z vso silo na vlado in na poslance, da se naša živinoreja in naše kmetijstvo sploh ne bosta s sklenitvijo kake nove trgovinske pogodbe še bolj oškodovali kot sta se že" doslej s srbsko pogodbo.
Važna posvetovanja na Donaju. Avstrijski 'ministrski predsednik Bie-neth je zadnje "dni mnogo konferiral z ogrskim min. pred. Wekerlom. Posvetovanja so veljala v prvi vrsti predlogi glede zvišanja davka na žganje, katero predlogo bi obe vladi čim najprej radi spravili pod streho, da bi se moglo zvišanje uvesti že s 1. septembrom. Seveda je to še odvisno od avstrijske poslanske zbornice, v kateri pa so se močne parlamentarne skupine izrekle odločno proti takemu zvišanju. Avstrijska vlada je obljubila, da bo zastavila v poslanski zboniiei ve« svoj upliv v to, da se predloga čim prej parlamentarno obravnava. Upamo, da bodo agrarni poslanci tozadevno storili svojo dolžnost v korist ljudstvu katero edino bo trpelo pod zvišanjem davka, ker je jasno, da bodo produ-centi nove davke skušali odvaliti na konzumente v obliki povišanja cen za žganje.
Češki deželni odbor — za saniranje deželnih financ. V deželnem odboru češkem je predložil dr. Eppinger vlogo na vlado, v kateri se zahteva, da vlada prevzami polovico stroškov za ljudsko šolstvo Sklenilo se je, vlogo vposlati tnai češkemu in nemškemu ministru-rojaku, da jo podpirata, ter pozvati vse deželne odbore v Avstriji, da se akciji pridružijo. —
o Na Portugalskem je položaj zelo resen. Kralj Manuel je stopil, kakor se poroča z merodajne strani, v zvezo z eksdiktatorjem Frankom, ker nima sicer nobenega moža, ki bi imel vpliv in moč, mu pomagati v težkem položaju. Franko ima baje še vedno silno privrženstvo. V opozicijonalnem taboru vlada mnenje, če imenuje kralj Frankota za diktatorja, je revolucija neizogibna.
žena štabnega častnika, ki je želela da bi on vzel njeno hčer za ženo. Sicer je on res rad ljubkoval ž njo, toda kake odločilne besede se je izogibal. Ko mu je pa gospa kar naravnost rekla, da hoče svojo hčer ž njim poročiti, se je nalahko potulil s svojimi pokloni in rekel, da je še premlad, da mora še pet let služiti, da bo star ravno 42 let. Zaradi tega se je hotela oficirka gotovo maščevati in ga osramotiti; najela je nekaj čarovnic, ker drugače ni mogoče, da bi izginil nos. Nihče ni prišel k njemu v sobo; brivec Ivan Jakovljevič ga je bril v sredo, toda v sredo in četrtek je imel še nos, to je vedel za trdno; poleg tega bi moral vendar čutiti bolečine in rana bi se brez dvoma ne mogla tako zaceliti in biti gladka kot dlan. In v glavi je koval naklepe, ali naj jo pokliče pred sodišče ali naj jo obišče in ji to dokaže. Toda te misli mu je prepodila luč, ki je svetila skozi špranje vrat in pričala, da je Ivan že zažgal svečo v sprednji sobi. Kmalu je prišel Ivan tudi v sobo, nesoč pred seboj svečo, ki je jasno razsvetlila vso sobo. Kovaljev je hitro pograbil robec in zakril z njim prostor, kjer je bil včeraj še nos, da bi ta neumni človek ne zazijal, videč gospoda brez nosa.
Dalje prihodnjič.
Dunajska „Armee-Zeitung", glasilo visokih vojnih krogov, je prinesla 7.t. m- članek, v katerem poživlja cesarja, naj pokliče svojo armado v boj proti Srbiji, češ, da je vojska neizogibna, ker nas silijo v njo Rusija, Italija. Srbija, Črna gora in Turčija. Smatramo članek za izliv prevroče krvi kakega generala, ki bi rad pokazal svoje nezmožnosti, - ker si drugače ne moremo razlagati take --neumnosti!
— Slovenska klerikalna stranka na Kranjskem se je izrekla zoper italijansko vseučilišče v Trstu in za takojšnjo ustanovitev pra-voslovne in bogoslovne fakultete slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
—	Nemški krščan ski so-ci j al isti so ravno tako zagrizeni nemški šovinisti kakor najhujši nemški radikalci. Nižjeavstrijski deželni šolski svet, ki je v njihovih rokah, je odklonil prošnjo Čehov v Dolnji Tennrovi za dovoljenje ustanoviti tamkaj privatno češko šolo.
—	Turčija. Dozdajna poštna uprava se spremeni v poštno minister-stvo. Minister dobi 60.000 frankov letne plače. — Baje se uvede na Turškem evropski koledar v državni službi.
—	V k i t a j s k i armadi se je pojavil punt Prišlo je do spopada med puntarji in vladno vojsko.
bČehi za šolstvo. Občinski svet v Kolinu je sklenil darovati za šolstvo na Nižjem Avstrijskem 100 kron in pozvati vse češke občine da store isto. — Avstro-ogrska banka bo izplačala za leto 1908. dividende 91 K, za leto 1907. je izplačala 107 K.
—	Zaupni shod mladočeške stranke je bil 10. t v Pragi. Udeležilo se ga je 450 zaupnikov iz
dežele. Poslanca Anyž in Prokop, urednika „Narodnih Listov", se nista udeležila, ker se ne strinjata s Kram&fevo politiko. Shod je izrekel Kram&fn zaupnico. — Ogrska vlada je razpustila pet stanovskih organizacij socijalnodemokraške stranke. Včeraj so delavci sklenili proti ministru Andras-syjn začeti najhujši boj in osnovati skupno politično bojno stranko, kateri lahko pripada vsak delavec. Nadalje se je sprejela deviza: sili se mora nasprotovati s silo.
— Rnsija za mirnaBalkann. Ruski poslanik v Carigradu Sinovjev je pri porti izjavil, da se Rusija ne identificira s Srbijo in da na vsak način želi vzdržati mir na Balkann. — Rnsija General Šteselj in admiral Ne-bogatov, ki sta zaprta v trdnjavi Pe-tropavlovski, sta ob novem letn prosila carja za pomiloščenje. Car bo najbrž ugodil. — Za avstroogrske-ga poslanika na Japonskem j« imenovan bivši minister baron Call.
V nedeljo, 17. t. m. ob k. uri pop. 4 SW Veti' plesni VenceH »Bralnega irnstVa" V Gaberjih.
Štajerske novice.
Zaplemba. Zadnjo številko „Nar. L." nam je nad vse ljubeznivi državni pravdnik g. dr. Bayer'iz same ljubezni do slovenskega napredka zaplenil in sicer deloma zaradi notic, katere so že prej izšle v „Narodnem dnevniku" in ki se mu tam niso zdele „pohujšljive". Razvideli smo iz tega dejstva, da je tudi pri g. dr. Bayerju pravica en dan druga kot drugi dan. Sicer se bo pa o tej zaplembi govorilo na drugem mestu. Za slovensko stvar tako vneti dr. Bayer pa naj ne misli, da nas bo z vednimi konfiskacijami mučil.
Iz Hrastnika se nam poroča, da se dolži gospoda Alojz Barbiča v Hrastniku, da je pisal ali da je v zvezi z dopisom v Narodnem listu z dne 31. dec. 1908. Izjavljamo, da gosp. Alojz Barbič ni niti dopisnik članka niti je ž njim v kakoršnikoli zvezi.
Uredništvo, v Škrlatica v Celju še ni ponehala. Pojavljajo se še vedno novi slučaji. Nam je par takih znano. — Tudi v Gabrjih in na Spod. Hudinji se ta bolezen baje spet prikazuje.
v V šoli na Svetini, kjer se je pouk radi škrlatiee in ošpic moral prekiniti, se spet poučuje.
v C. kr, davkarljski in depozltni nrad v Celju še vedno nima nikakega napisa na novem poslopju, kjer je sedaj nastanjen. Nad tem je naše kmečko ljudstvo zelo nevoljno! — Celjska davkarija rabi še tndi samonemški pečat.
v V celjskem mestnem mlinn so prišli na sled velikemu poneverjenju. Vrši se tozadevno preiskava. — Pred nekaj mesecih se je že govorilo o neki defravdaciji. — Čudno, da se kaj takega prigodi pri mestnem mlinu v Celju, katerega vendar vodijo sami strokovnjaki!
o Plesni venček priredi v nedeljo 17. t. m. v „Skalni kleti" „Bralno društvo za Gaberje, Spodnjo in Gornjo Hudinjo". Društvo je tako važnega pomena za celjsko okolico, da gotovo zasluži vsestranske podpore Celjanov in okoličanov. Zato bi bilo želeti, da se prireditve tega društva udeleže vsi Slovenci in je tako gmotno in moralno podprejo. Torej v nedeljo vsi v ^Skalno klet"!
v Ponesrečil je v kamenolomu kemične tovarne v Hrastniku Jožef Bantan, rojen leta 1870 v občini Sv. Krištof, pri razstreljevanju skal. Razletela se je namreč pri basanju dina-mitna patrona in ga na glavi in obeh rokah težko poškodovala. Levo oko je izgubljeno. Drugim delavcem se ni nič zgodilo.
o Izginil je celjski zlatninar Al-moslechner, baje, ker ne more plačati svojih dolgov.
b Iz sodne službe. Sodni avsknl-tant v Gradcu g. Adam Ban je premeščen k sodišča v Celje.
b Delniška družba združenih pivo varen Žalec-Laški trg je imela včeraj 10. t m. občni zbor. Udeležilo se ga je 35 akcijonarjev, ki so zastopali 4717 delnic z 943.400 K kapitala. Bilanca izkazuje 7270 kron 05 vin. čistega dobička. V upravni svet so izvoljeni: dr. Brenčič za predsednika, dalje dr. Karlovšek, Roš, Roblek, Sirca, Tikač.
b Šmartno v Rožni dolini. Pri zadnjih občinskih volitvah so tukaj zmagali vrli slovenski kmetje proti volji kaplana Kovačiča. Nič ne pomaga!
Slovenski obrtniki v Celja vlagajo nemške prošnje pri glavarstva in občini. Uradniki se jim tnintam za hrbtom smejijo. Več narodne odločnosti!
Zdrobilo je roko v parni pralnici „Frauenlob" v gosposki ulici v Celju neki perici med valjarji za perilo.
Nepreviden hlapec. Dne 23. nov. 1908. pripeljali so se od neke svatbe v Petrovčah svatje na petih vozovih v Celje. Vozili so se tako hitro skozi mesto, daje voz, ki ga je vodil Urleb, povozil in poškodoval Adolfa ZOchling iz Gaberja, ko je ravnokar hotel prekoračiti Rotovško ulico. Zato sta mu oba redarja Mihelak in Gračner napovedala aretacijo. Ta se je pa začel z oogami in rokami braniti in se je tudi napačno imenoval Rebevškovega hlapca. Vrgel se je na tla in se je tako silovito branil, da so ga morali slednjič na rokah in nogah zvezati in položiti na voz ter tako odpeljati v zapor. —
Zato je dobil pri okrajni sodniji v Celja 3 mesce težke ječe poostrene z enim postom mesečno. Dragi hlapci se pa bodo morali zavoljo prehitre vožnje zagovarjati pred okrajnim sodiščem.
Pozor gostilničarji v celjskem pol. okraju! Okrajno glavarstvo celjsko je ukazalo, da morajo gostilničarji v pol. okraju celjskem imeti povsod v gostilniških prostorih nabit cenik jedi in pijače. Odredba stopi 1. maja 1909 v veljavo. Orožništvo bo pazilo, da se ta odredba vestno izvršuje.
Okoliška šola v Celju je pričela zopet z rednim poukom v pondeljek dne 11. jan. t. 1.
V	premogovniku Pečovnik pri Celju so delo popolnoma opustili. Vse delavstvo je odpuščeno. Za silo so pridržali le sedem mož in uradništvo. — Sliši se, da mislijo proizvajanje v tem premogokopn sploh ustaviti.
Čemn bo služila sirotišnica nemškega društva za varstvo in oskrbo otrok v Celju? To nam je tako odkritosrčno povedal nek celjski dopisnik, ki v „marburgerci" tako bridke solze pretaka o uspehih Slovencev v Celju; sirotišnica v družbi z domom za „ nemške" vajence naj skrbi za naraščaj Nemcev v Celju! Z germanizacijo slov. obrtniških vajencev in p o m o č j o c. kr. vlade in sodnih uradnikov naj se vzdržuje degenerirano celjsko nem-štvo. Upamo, da niti tako ne bo šlo!
Dijaško semenišče v Celjn. Iz duhovniških krogov smo izvedeli, da se je večina gg. župnikov na deželi izrekla proti nameri postaviti v Celju dij. semenišče; oni želijo, naj se v Mariboru sedanje dij. semenišče razširi in ustanovi tam zasebna gimnazija.
Premembe pri učlteljstvu. Učitelj na okoliški deški šoli v Celju, g. Jnro Kislinger, prideljen je v službovanje z jan. t. 1. štiiirazrednici v Petrovčah; iz Petrovč pa je premeščen tam. suplent g. Delakorda na celjsko okoliško šolo.
V	pojasnilo. Piše se nam: Omenili ste zadnjič odlikovanja naduč. in okr. šl. nadzornika Fr. Brišnika v Brucku. Mož — piše se Brischnik — je res rodom iz Št. Jurja ob Taboru, torej slovenskega pokolenja, a čuti se čisto — Nemca. Tudi njegovi nemški gornještajerski tovariši ga imajo za svojega „stramm" — brata!
o t Frane Hanželič. Iz Hardeka pri Ormožu nam prihaja žalostna vest, da je nmrl tam v soboto gosp. Franc Hanželič v 64. letn svoje starosti. Bil je dolgoletni žapan hardeški, cerkveni kljnčar in poprej tudi podnačelnik okr. zastopa Bil je vselej vnet Slovenec in je pomagal povsod pri narodnih in gospodarskih napravah. Bil je tndi član krajn. šol. sveta Ormož-okolica in med ustanovitelji hardeške slov. požarne brambe. Naj bi mu bila po trdem delu v življenju žemljica lahka! — Pogreb se vrši jutri, 12. t. m.
Škrlatica v Sevnici. Ker se je v zadnjem času tudi tukaj pripetilo več slučajev obolenja na škrlatici, je c. kr. okrajno glavarstvo zaukazalo, da ostanejo šole v Sevnici do 7. februarja zaprte.
Razbijanje šip. Dne 1. nov. 1908 zvečer je prišlo več fantov v Primu-sovo gostilno v Arclinu nemir delat. Gostilničar je zaprl gostilno in spustil samo nekega Dobratinšeka notri. Vsled tega so menda iz jeze fantje pobili vse šipe in obtoženi Naglič je vrgel kamen v okno ter skoraj poškodoval notri pri oknu stoječega Dobratinšeka. Z ozirom na popolno pijanost dobil je samo 5 tednov zapora z jednim trdim ležiščem.
Sokol v Trbovljah. Pravila za sokolsko društvo so že vložena in kmalu se bode moglo vršiti ustanovno zborovanje. Pripravljalni odbor je pridno
na delu, podpirajo ga uprav nenavadne simpatije. V malo dneh se je nabralo za „Sokola"' čez 500 K. svota ki še vedno narašča, priglašeno je že prav mnogo članov, zato bo trboveljski „Sokol" že ob svojem rojstvu lahko prav krepko nastopil. Naj bi njegovo delo prineslo obilnega sadu!
Trbovlje. Novi občinski zdravnik g. dr. Branko Žižek je nastopil svojo službo ter stanuje v občinski (Inesovi) vili na Hrastniku. G. dr. Žižek ni le dober zdravnik temveč tudi strokovnjak v zobozdravništvn, tako da si bode marsikdo lahko prihranil dosedaj potrebno vožnjo v Celje ali .Ljubljano. Našemu prvemu slovenskemu zdravnik« želimo prav obilo sreče!
Šola v Svetini nad Celjem je od novega leta sem zatvorjena zaradi škrlatiee in ošpie.
Poučni tečaj za kletarstvo se bo vršil od 3. do 8. februarja na deželni vinorejski šoli v Mariboru. Priglasiti se je treba do 30. januarja.
Okrajni proračun v slovenjbistri-škem okraju znaša za 1. 1909 87.533 kron. Pokril se bo ta znesek s 50% okr. doklado v znesku 59.159 kron. Ostal znesek 28.373 K 55 v se pokrije s čistim dobičkom pri okr. hranilnici. (G. župnik Medved se sedaj pere po „Straži'' zaradi okr. hranilnice. No. po toči je prepozno zvoniti!)
o Občni zbor okr. odbora Nar. stranke v Ormožu se je 11. t. m. izvršil častno in lepo ob mnogobrojni udeležbi somišljenikov iz celega okraja. G. Janko Lesničar je podal kratek pregled važnejših političnih dogodkov v minulem letn; veliko razburjenje je med zborovalci vzbudilo dejstvo, da so „kmečki" prijatelji v km. zvezi glasovali za ogrsko nagodbo, katera je tudi delni vzrok letošnje vinske krize v okraju. Glede bodočih de-želnozborskih volitev se je )klenila sledeča resolucija: „Na shodu Narodne stranke dne 10. jan. v Ormožu zbrani deželnozborski volilci zahtevajo, da naj Kmečka zveza v najkrajšem časn odgovori na kompromisno ponudbo Nar. stranke. Želijo, da se naj sklene pravičen kompromis med strankama, da bodo spodnještajerski Slovenci kar najboljše zastopani v deželnem zbora. Ako pa Km. zv. ne bi ugodila tej pravični zahtevi, bodo volilci Nar. str. sami kar najodločnejše posegliv volilni boj." G. M. Stibler je predavalo po-vzdigi vinske kupčije in o ustanovljeni vinarski zadrugi v Mariboru. Razvila se je živahna debata, ki je rodila marsikateri dober nasvet in sklep. Pri volitvah v novi okr. odbor se je izreklo priznanje in zanpanje dosedajnemn okr. odborn, zlasti pa njegovemu vrlemu načelniku g. J o s. Šinku, katerega se je naprosilo, da bode tudi nadalje vodil strankino organizacijo v okraja. V odbor so se izvolili somišljeniki iz vseh stanov in krajev v okraju. Sedaj pa na Krepko odločno in neumorno delot
Občni zbor slovenjegraške podružnice Ciril-Metodove družbe dne 6. t m. je bil veličastna manifestacija narodne misli v Slovenjemgradcu in v ponosni narodni občini Šmartno. V imenu glavne družbe je govoril potovalni učitelj Ivan Prekoršek. Po zborovanju se je vršila ljudska veselica v novi restavraciji g. Kaca, ki je moralno in gmotno uspela nepričakovano dobro. Podiužnica odpošlje družbi 200 K po-kroviteljnine kot čisti dobiček slavno-sti. Čast takemu delu!
Tudi tu nastavimo vod! Ako se ozremo malo pazno po ožji naši domovini, vidimo, da je ta mnogo hiš L dr. zavarovanih pri „Donavi", pri „Assicnrazione generale", pri „F0nixu" itd. — Na tisoče in tisoče slovenskih krone gre na ta način slednje leto v nemški in laški mošnjiček. Čemu to?
Mar nimamo solidnih, dobro fandiranih slovanskih zavarovalnih družb, kot so Ui	češka" itd ?
n. pr. „Slavija", „Splošna Te drnžbe propagirajo naša kulturna stremljenja, dočim nemške in laške zavarovalnice pač dobro poznajo naš denar, v pospešitev duševnega našega napredka pa niti vinarja ne žrtvujejo. — Vsak razumnik tedaj ve, kaj mu je potemtakem storiti. Osamosvojimo se na vse strani! Ne gojimo gadje zalege v lastnem domu! Bodimo dosledni vsepovsod ter uvažujmo dejstvo, da nam je sorodnik vendar bližji, nego pa — tujec.
Iz Krčevfne pri Mariboru. Gostilničarju Alojziju Jeriču v Krčevini je umrla dne i. prosinca edina hčerka Fanika v 13. letn. Pripeljali so jo v Gradec zaradi operacije, tam pa je podlegla po dolgih mukah svoji bolezni.
Kako skrbi g. dr. Korošec za slovenske obrtnike! Odlično narodni obrtnik iz Sav. doline (ime v uredništvu na razpolago) nam pošilja dopisnico, katero mu je poslal neki mizarski pomočnik Gašpar Zupane iz Mariboia, Glasi se tako: „Zvedel sem, tla iščete mizarske pomočnike. Jaz sem sedaj brez posla, pa k Vam ne grem, ker ste velik brezverec in sluga celjskih dohtarjev kakor so mi povedali naš gospod duhovnik doktor svetega pisma Korošec. Tudi so mi povedali, da nečete plačati pomočnikov. Odgovorite mi poste re-stante Celje, če ste res tak naroden falot.Torej g. dr. Korošec se ne sramuje obrekovati in
r'
gmotno oškodovati slovenskega obrtnika, kateri slučajno ni pristaš Kmeč. zveze, ki je pa na vsak način boljši kristjan ko duhovnik, ki na tak način skuša spraviti svojega bližnjega v Škodo. To je torej tista „vera" političnih duhovnikov! G. dr. Korošec, bodite uverjeni. da vam te „skrbi" slov. obrtniki ne pozabijo! Radovedni smo samo, ali ima č. „doktor sv. pisma" tudi nemške obrtnike tako v eve-denci ? ristno.
Iz Maribora. Posestnikova hči Frančiška Križan je prinesla dne 23. grudna kakih 100 pokvarjenih klobas na trg. Tržna kontrola jo je javila okrajnemu sodišču, ki jo je obsodilo na pet dni ječe.
Dekan v Laškem je postal dr. Fr. Kruljc, doslej stolni vikar v Maribora.
Občinske doklade v mariborskem okraju. Za leto 1909 so se dovolile občinam sledeče občinske doklade: Brestenica 60%, Dobrenje 60, Bistrica pri Rušah 55, Grušova 50, Jelovec 60, Ješenca 50, Kumen 60, Orehova ves 60?, Plač 45, Slivnica 60, Skoke 69, Sla-tinski dol 56, Sv. Jakob 52, Rače 50, Dragučova 50, Vosek 50, Cršak 50, Vrhov dol 58, Špičnik 60, Pobrežje 60, Polička ves 45.
Višjih doklad pa je treba občinanj: Ciglence 72, Gornji Duplek 85, Spodnji Duplek 85, Fram 70, Gornje Hoče 135, Sv. Križ 90, Leitersberg 80, Loka 100, Jlorje 100, Pohorje 75, Sv. Peter 95, Ranče 92, Rošpoh 88, Rovte (Rdeči vrh) 88, Ruše 71, Selnica ob Muri 86, Šmolnik 75.
Krčevina pri Mariboru. Šolsko vprašanje v Krčevini in Leitersbergn se je rešilo za Slovence ugodno, kakor se je poročalo že pred mesecem po naših listih. Dosedanja ntrakvjstična šola, iz katere so hoteli izriniti slovenski pouk popolnoma, se razdeli v prihodnjem šolskem letu v slovensko štirirazred nico in nemško dvorazrednico. Poparjeni Nemci ilicer trde, da jim je zagotovljena tri-razrednica, toda računili so pri tem na slovenske otroke, katere menijo pri-
V Mariboru bi bilo zelo ko-
i> us > .•> FfvT Hvfu. 1
vabiti ali prisiliti v nemške razrede. Svojih otrok imajo Nemci komaj za enorazredno šolo.
Iz Rožpoha (Razpoka) pri Mariboru. Jeseni 1908 se je izselil iz Razpoke g. Heinrich Mallner, bivši posestnik Auberga pri Mariboru. To krasno posestvo je kupil od njega kmet Kristovič (iz ptujskega okraja), katerega smo spoznali v kratki dobi kot izobraženega trdnega narodnjaka. —• Mallner se je preselil v Pivolo pri Hočah, kjer pa je nagloma umrl dne 9. grudna. Mallnerja se spominjajo gotovo tudi v Jesenicah na Kranjskem, kjer je bil svoj čas ravnatelj tovarne. Nekdaj je deloval zelo v nemškem zmislu, v zadnji dobi pa je živel v miru.
V	Svičini nad Mariborom so ustanovili v nedeljo, dne 3. t. m. rajf-ajzenko za občine Svičina, Plač, Špičnik, Slatina, Sv. Jurij ob Pesnici in Gornja Kunigunda. Par tednov poprej je jela v sviČinskem župnišču poslovati posojilnica kmetske zveze.
Iz Bohove pri Mariboru. Pri občinskih volitvah dne 12. grudna 1908 se je izvolil sledeči občinski zastop: v prvem razredu: Janez Lebe, Janez Zel, Franc Strmšek in Franc Gselman; v drugem razredu: Franc Frangež, Alojzij Grašič, Franc Rečnik in Janez Šuc. Nekatere teh mož poznamo kot narodne in napredne in upamo, da bodo spravili v občinskem uradu slovenščino do veljave, dasi imajo zraven sebe precej štajercijancev v odboru.
Iz Arveža. Okrajni zastop je odbil prošnjo, naj prispeva s kakim večjim zneskom za vzdrževanje „Siidmarkine" ljudske knjižnice.
Volitve v okolici In trgu Št. Jur ob Ji.žni žel. Klerikalci se z vsemi silami pripravljajo, da bi dobili trg in okolico v svojo oblast. Napred-njaki, združite se in glejte, da vam ne bodo gospodarili kaki prenapeteži. Posnemajte vrle Ponkovljane in Dra-meljčane. Ako se postavite na noge, je zmaga vaša!
Taščo je umoril neki Sauseng s pomočjo svoje žene v Rineggu bi. Ra-degunde pri Gradcu. Sanseng je na pOl zmešan in surov človek, kateri je živel s svojo taščo v vednem prepiru.
V	Gornjem gradu se je osnovala „Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda". Pravila so se že predložila vladi v potrdilo. Kakor hitro do^i osnovalni odbor potrjena pravila, skliče prvi občni zbor. Med vrlimi rodoljub-kami v Gornjem gradu je veliko zanimanje za družbo in so te nabrale že lepe svote. Živele!
Ponesrečil se je pri podiranju dreves v Prekopi pri Vranskem Janez Planine. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je pa vsled dobljenih poškodb že umrl. Sodna preiskava bode pokazala, kdo je kriv te nesreče.
d Iz Sv. Petra v Sav. dol. 9. jan.
s
zjutraj je pobrala bridka smrt tukajšnjega vrlega in dobro znanega gostilničarja Marka Pirca. Umrl je v najlepši moški dobi. Bodi mu žemljica lahka!
Vinski Scjm priredi 26. in 27. jan. nemška kmetijska podružnica v Št. I[ju v Slov. goricah.
o Berlin za nemško šolstvo na Spodnjem Štajerskem. 26 let že dobivajo nemške šole in otroški vrtci na Spod. Štajerskem denarno podporo iz Berlina. Letos so dobili v Pobrežju pri Mariboru 60 kron, v Hrastniku 40, v Slovenski Bistrici 35, v Slov. gradcu 35, v Studencih, Brežicah, Sevnici, Vojniku, Rogatcu, Ormožu, Ljutomeru in Pekrah po 25, Št. Ilj in Vitanje po 24, Pragersko in Velenje po 20 K.
Časi se izpreminjajo si menda misli tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Slov. Gradcu. In zato je dovolilo najemniku lova pri Sv. Primožu nad
Muto W. Neunerju 12 (reci dvanajst) nadzornikov, oziroma zapriseženih lovcev, četudi ni svoj čas dovolilo slovenskemu najemniku za isti revir več ko dveh. Neuner je pač nadučitelj na nemški šoli: Ali je Nemec tako dober človek, da je hotel mnogim pripomoči do cenih lovskih kart, ali se pa sam ne zanese na lovce in jih je dal za-priseči, to se ne ve. Stvar ima pa še drugo lice. Vsak zapriseženi lovec ima tudi pravico trositi strap. In kakšne nesreče se lahko pripetijo, če je skoro pri vsaki drugi kmečki hiši — strihnin! Ali je vse to znano visokemu c. kr. uamestništvu v Gradcu? Če ne, naj se informira ter ukrene« potrebno, da ne bo tako neprevidno postopalo c. kr. okrajno glavarstvo v Slov. Gradcu in tako hitro menjavalo svoje naziranje
Št, Janž na Vinski gori. Tukaj razsaja kužna bolezen škrlatica, radi katere je šola že drugi mesec zaprta. Zahtevala je že mnogo žrtev.
Iz Sv. Janža pri Velenju. Naš občinski odbor se je pri svoji zadnji seji, radi žalostnih krivic ki se nam Slovencem godijo, izrekel za izključno slovensko uradovanje. Nemški dopisi se ne sprejemajo. Toraj tudi tukaj se je jelo daniti. Živel novi občinski odbor! Povsod tako naprej in zagotovljeni so nam boljši časi.
Dani se! Iz Ljubnega se nam piše: Pri nas na Ljubnem je do zadnjih časov kraljeval župnik g. Dekorti. Pri zadnjih občinskih volitvah pa n i prodrl v nobenem razredu. Posebno veselo znamenje je, da so se mu uprli kmetje okoličani. Sfrčal je mož iz občinskega odbora. Udeležba pri volitvah je bila ogromna. Nihče v našem trgu ne pomni, da bi se kedaj volitev v občinski odbor udeležilo tako veliko število volilcev. Tudi za nemškntarje ni več prostora v novem občinskem odboru. (To je zanimiva prikazen, ki se bo še drugod ponovila. Kmetje se osa-mosvojujejo!)
Podravski odsek akad. fer. društva „Prosveta" je ustanovil v Vnze-nici prepotrebno javno ljudsko knjižnico, ki je v lokalih g. župana Antona Mravljaka. Slovenci in Slovenke! Segajte marljivo ravno sedaj v zimskem času po jako poučnih in zabavnih knjigah. Izobražujte se, ker le v izobrazbi je moč in prava pot do vsestranske osamosvojitve slovenskega naroda!
Narodnega lončarja in sodarja bi nujno potrebovali v Slov. Bistrici. Obrtnikov teh strok že nekaj časa sploh ni več v Slov. Bistrici in bi torej prav lahko izhajali.
d Društvo za varstvo in oskrbovanje otrok v celjskem sodnem okraju se je komaj ustanovilo in že se vidi, da bo imelo dovolj dela. Naznanilo se mu je doslej že 8 slučajev, v katerih Hoče pomagati. Ker se je v nekaterih listih odbor netočno objavil, je to drugod vzbudilo slabo kri proti društvu, ki pa na netaktnosti dotičnih časopisov ne nosi nobene krivde. Društvo hoče s pomočjo in podporo vseh mladinoljubov delovati edino v korist narodove mladine.
d Iz Polzele. Tukaj je umrla ga. Alojzija Atteneder, mati župnika Atte-nederja, stara 81 let.
d Iz PoLele. Nekaj o naši fabriški gospodi. Zadnji čas so bili naši „fabriški gospodi" sila odurni drzni in prevzetni. Kakor se je že po časnikih poročalo, ter se že pri sod-nlji v Celju obravnavalo, so celo streljali za Slovenci ter je nek večer tovarniški čuvaj zadel nekega^ v trdi temi na tovarniško dvorišče zabredlega Slovenca, v trebuh. — Nekoč so se hoteli poskušati s ,feuerberškimi' sekirami. Pri obravnavi je neki Killian baje po krivem prisegel, radi česa se
je vložila pritožba. — A mož jo jo junaško pocedil nekam, kjer čaka boljših časov, ko ga ne bo več sodnijtka pozivnica iskala. — Sedaj so nekako bolj mirni, ker so višji gospodje tukaj — ki jih malce „aufmišajo".
a "Belo zastavo so razobesili v nedeljo ob 1. uri popoldne na jdniš-nici v Slov. Bistrici, v znamenje, da ni nobenega restanta. To se še 10 let ni zgodilo.
o Božičnica na domači Soli na Muti se je kaj lepo obnesla. Udeležilo se je je posebno veliko staršev in drugih odraslih ljudi, ki so z vidnim zanimanjem poslušali nagovor in rasne deklamacije ob okrašenem božičnem drevescu. Nato so pa bili obdarovani vsi šolarji s toplimi oblačili. Da se je moglo vse to tako lepo izvršiti, zaslužijo posebno zahvalo p. n. darovatelji in nabiratelji darov. Podpisane« sem se bil namreč obrnil do nekaterih ro-
rs	y	•,
doljubnih dam in gospodov s prošnjo, da naj bi blagovolili nabirati v krogu svojih znancev in prijateljev za božič-nico naši deci na meji. Domači rodoljubi, Vuzeničani in Vuhredčani so bili namreč omogočili s svojimi darovi prirediti primerno šolsko slavnost ob cesarjevem jubileju. In tako sem bil pri-moran obrniti se na drage mladino-ljube izven okraja. Moja prošnja je našla lep odmev, kakor kaže uspeh. Vposlali so sledeči gospodje in dame naslednje nabrane zneske: Marija Po-ljančeva Maribor 60 K, kot donesek mariborske ženske podružnice, Miloš Štibler Celje 58*10 K, nabranih v Celju in na svojih potovanjih, Dušan Senčar Rogatec 35 K, Micka Urbančeva Le-hen pri Ribnici 30*20 K, Janko Korže Slov. gradeč 21*73 K, Jelisava Zadra-vec Središče 14 K, dr. Josip Komlja-nec Ptaj 14 K, Matilda dr. Grossman-nova Ljutomer 11*40 K in kos blaga, Rudolf Vrabl Vransko 6 K. Razun teh nabirateljev in nabirateljic je darovala gospa Pahernik iz Vuhreda 15 K in g. kaplan Ivau Hauptman na Muti 4 krone. V imenu obdarovanih otrok se iskreno zahvaljujem vsem imenovanim gospodom in damam kakor tndi vs®m mnogoštevilnim darovateljem in daro-vateljicam, katerih imen mi ni mogoče imenovati. V plačilo jim bodi prijetna zavest, da so pomagali mladini in obenem narodni stvari na skrajni meji. Bog plačaj! — Anton Hren, voditelj družbine šole na Muti.
o Sv. Bolfenk p. Središču. Narod, hranilnica in posojilnica je imela v nedeljo dne 10. t. m. svoj drugi aradni dan. Prometa je bilo dosedaj 15.201*16 kron. Vlog je bilo za 8286'98 K, posojil in drugih izdatkov pa 6914*18 K, ostane torej v gotovini 1372 80 kron. Posojilnica in hranilnica vrlo naprednje.
o Javno vprašanje na c. kr. okr. glavarja v Ptuju. Učenci ormoške nemške šole rekrutirajo se gotovo iz 99 odstotkov slovenskih otrok. Da bi pa imela ta šola kljub temu nemški značaj, pišejo imena teh otrok popolnoma nemški; namen take pisave je jasen. Iz Tomažič, Čavničar, Marčec, Jurja-ševič napravijo kratkomalo — Toma-schitsch, Tschawnitschar, Marschetz, Jurjaschev^itsch. To bi skoraj svedo-čilo, da razpolagajo ti gg. učitelji s hektolitri črnila in z zelo mnogo prostim časom. Vprašamo zato gosp. okr. glavarja, ali je tako pačenje dovoljene, ali veljajo predpisi in postave samo za Slovence, za Nemce pa ne? Prosimo prav uljudno odgovora!
o Prva Slovenka kot urarska pomočnica. Iz Ljutomera se nam piše: Vrla hčerka narodnega urarja Martini Čagrana, ki je zvest naročnik „Nar. Lista", bila je na dan Sv. treh kraljev oproščena v svoji stroki in je prva slovenska urarska pomočnica. — Čestitamo očetu in hčerki prav iskreno!
Krščansko-socijalni tečaj v Šoštanju. Šaljiv kmet, naš dober somišljenik, iz Skal nam piše: Mislili smo, da s« se že končali tisti časi, ko se je kupovalo volilce s pivom in gulašem; no, kakor je pokazal zadnji „krščansko* soeijalni tečaj v Šoštanju, se tisti „zlati" časi zopet vračajo. Nad 200 obedov se nam je plačalo v Šoštanju, da bi se nam prikupil naš ljubi rojak g. profesor Verstovšek, o kateremu sem cul praviti, da je še pred par leti imenoval g. dr. Korošca hinavca in lažnjivca, a je sedaj njegov politični prijatelj. Iz ljubezni do nas gotovo ne I Kmetje smo veseli, če kaj novega čujemo, magari od tega gospoda profesorja; samo razumeti ga moramo in pa toliko pošten mora biti, da si ne misli, da se mi damo za jedno župo in kos govedine kupiti! Konec zborovanja Je bil zelo zanimiv: gg. Krohne in Maks sta nam kazala, kako se duhovnike, ki ne spadajo na politične shode, iz sobe vrže. Hvala lepa — morda še pridemo kedaj do praktične vaje! Saj deielnozb. volitve so blizu in sitnih kaplanov povsod dovolj!
a Is Sevnice ob Savi. Tudi v tem trgu so pričele nemške trdnjave pokati. Zloglasni »Hotel" edino središče vsenemcev je te dni prešlo iz rok gospe Mrazove v lastnino gospoda Jn-vančiča posestnika na Zidanem mostu.
b Zasnlo je 18 letnega zidarskega učenca Štefana Ertla, doma od Sv. Marjete na Dravskem polju, ko je z drugimi delavci odkopaval pobočje pred hotelom „Alwies" pri Mariboru, kateri prostor rabi Južna železnica za polaganje novega tira. Sodnijska komisija, ki je s preiskovalnim sodnikom dr. Reiserjem takoj prišla na lice mesta, je dognala, da so bile varnostne na-redbe nezadostne.
b Poskušen samomor. V Gradcu se j« ustrelil v soboto v mestnem parku vpokojeni stotnik Moric pl. Kaiserfeld. Našii so ga s smrtnonevarno rano na desnem senca bliža Franckovega spomenika. Stotnik Moric vitez Kaiserfeld je bil jedia sin prejšnjega štajerskega deželnega glavarja Morica viteza Kaiser-felda, kateri j«, predno je postal čistokrvni Nemec, slišal na lepo slovensko ime Blagotinšek. Kaiserfeld je napisal na listič: _Jaz se ločim prostovoljno s tega sveta zaradi težke živčne bolezni".
a Pozor pred žganjem! Dne 9.
t m. našli so 18 letnega Hvale Franca v Št. Petra pod Sv. gorami mrtvega ob cesti. Fant si je preveč žganja privoščil ter je po noči domu gredoč v pijanosti tako nesrčeno v sneg padel, da si iz njega ni mogel več pomagati in da se je zadušil.
a Občinske volitve v novi občini Tezno pri Mariboru, ki so se vršile zadnji petek, so končale z nemško zmago.
v Legar nastopa zopet v nekaterih občinah, v zadnjem času pojavil se je eden slučaj tudi v Vojniku. Škr-latica zmiraj bolj razsaja vkljnb prizadevanju merodajn h oblastev, ki se pač premalo brigajo za popolno zatiranje nevarnih nalezljivih 'bolezni.
v Iz Frama pri Mariboru (Občinske volitve, Ciril in Metodov nabiralnik. odhodnica). Pred kratkim so bile -pri nas občinske volitve, za katere se je vršil hud boj. Sijajno so zmagali slovenski naprednajki s svojimi kandidati v vseh treh razredih proti kandidatom g. župnika, ki je po volitvah klaverno tožil, da so se »združili nem-škutarji in štajercijanci s slovenskimi liberalci proti veri". Kdo se ne smeje ? Ne, ne g. žapnik ni nam bilo treba take pomoči; nemškutarji in štajercijanci so s svojimi kandidati ravno tako propali ko vaši izvoljenci z vami v red. Saj vendar niste pričakovali, da bi vo-
lili zavedni napredno misleči narodnjaki v občinski zastop može, ki bi kimali na vaše povelje!
v Uradni dan eelj. okr. glavarstva se vrši v Šmarju pri Jelšah 14. januarja, v Trbovljah 25. januarja, na Vranskem 18. februarja. — V Celjn so ti uradni dnevi vsako sredo in soboto izvzemši praznike.
d Mestno hranilnieo (šparkaso) v Brežicah revidirata v prisotnosti c. kr. okrajnega glavarja dva računska nradnika iz Gradca. Radovedni smo, kakšen bo uspeh te revizije posebno ali bodeta računska uradnika oziroma politična oblast zasledovala, ali se po-sojuje denar v smislu pravil ali ne in če je posebno denar varovancev v tem zavodu varno naložen.
Občinske volitve v Dobrini pri Žetalah so se vršile častno za narodno stvar: izvoljeni so odločni narodni možje, za žHpana pa zaslužni do-sedajni župan g. A. Pek lic. Ptujsjri Straschill se je mešaj* nekaj v volitve, pa je sramotno propadel.
Iz Šoštanja. V zaporu tukajšnje okr. sodnije se je včeraj zjutraj obesil za hlačni pas dobro znani hud nem-škutar Štefan MOlh iz Družmirja. Bil je dalje časa v preiskovalnem zapora, ker je bil obtožen več zažigov lastnih poslopij. Prej v Št. Vidu in slednjič v Družmirju, ko je spravil celo vas v nevarnost. Po dokončanem zaslišanju si ga je državni pravnik zaželel v Celje ter je bilo odrejeno, da ga zjutraj s prvim vlakom orožnik odpelje. MOlh kot prebrisan trgovec je uvidel, da ni drage pomoči in se je rajši ponoči obesil. Zjutraj ob 5. uri so ga našli mrtvega. Pred 3 tedni je skušal pobegniti, in le s silo ga je na cesti ujel sodni sluga ter ga s pomočjo kovača Druksa zopot spravil pod ključ. Kaj reče k temu g. dr. Trtnik? Morda je paušal za premog premal. da se je MtJlha pustilo na sprehod, da ni zmrznil? Jednemu slovenskemu jetniku se je baje to že zgodilo.
Misjon imajo od 13,—20. januarja pri Št. Petru v Sav. dolini. Pridejo
00.	jezuiti iz Ljubljane. V Št. Petru imajo namreč kmalu obč. volitve in treba je še nekaj volilcev ujeti!
Ljutomerska okrajna posojilnica je eden najstarejših denarnih zavodov, ki so pod revizijo celjske ,.Zadružne Zveze". — A glej ga spaka! Po mlač-nosti in nebrižnosti ljutomerskih in okoliških naprednjakov je prišlo v minulem letu načelstvo in nadzorstvo te posojilnice v klerikalne roke. Ni se torej preveč čuditi, da se je v seji dne
1.	avg. 1908. sklenil izstop iz „Zveze slov. posojilnic v Celja" (!) in pristop pod revizijo klerikalne ljubljanske »Zadružne Zveze". No, ta korak pa je bil malo prenagljen in nepremišljen, kar priča razsodba celjskega okrožnega; sodišča na pritožbo ondotne ..Zadružne zveze". Omenjeni sklep načelstva in nadzorstva z dne 1. avg. je namreč razveljavljen. Do takih sklepov ima pravico občni zbor, ne pa samo načelstvo in nadzorstvo posojilnice, ki je to sklenilo povrh še o nepravem času in se malce zmotilo tudi z naslovom celjske „Zadružne zveze". — Dasi se je tedaj prvi tak poskus ponesrečil, vendar se je vočigled neagilnosti ljutomerskih naprednjakov upravičeno bati, da nasprotniki drugič zmagajo.
Kako delajo slovenski klerikalni „kmečki" poslanci agrarno politiko? Pri zadnjem glasovanju o pooblastilnem zakonu za uvoz srbske živine v Avstro-Ogrsko so se odstranili vsi kranjski in goriški klerikalci, dočim so štajerski glasovali proti, edino le za to, ker je glasoval proti tudi posl. Roblek. Stvar je zanimiva; lansko zimo se je dolžilo in obrekovalo Robleka, da je on „za-krivil" ta uvoz in se je imenovalo na-
prednjake »izdajalce kmečkih koristi" — dasi se N. str. nikoli ni izjavila za to pogodbo! Letos pa štajerski klerikalci še mirno sede s kranjskimi in goriškimi »izdajalci km. koristi" v je dnem klubu, v katerem baje vlada popolna edinost glede »načel" (in glede varanja slovenskih kmetov). Svoje iz-dajalstvo hočejp sedaj klerikalci prebarvati z melioracijskim fondom in star. zavarovanjem, zakona, ki bi bila lahko tudi brez koncesij nemškim fa-brikantom sklenjena v najkrajšem času. No mi nimamo nič proti temu, ako se na ta način demoralizira iste, ki danes še stoje v taboru Km. zveze! Nosi pa taka politika tako jasno-pečat nemorale in nepoštenosti, da se mora normalen človek čuditi, kako jo morejo delati in odobravati „br$pitelji" verskih in narodnih svetinj slovenskega ljudstva! — Vkljnb temu pa izdajstvo kranjskih in goriških klerikalcev ni pomagalo mnogo: poobl. postava velja le za 3 mesece in pogodba z Rumu-nijo je izključena iz te postave. Začel se bo nov boj in menda tudi nova — kTavja kupčija. Kmetje pazite!
Iz Maribora. Regulacija Pesnice v mariborskem okraju se nadaljuje v letu 1909 od Cirkniškega pritoka do točke 400 m pod mostom okrajne ceste v Št. Lenart. Po načrtu bode stalo delo 120.000 kron z novim mostom vred. Okraj prispeva po odloku deželnega odbora kakor doslej z 10%-
Iz Maribora. Živinoreja. Okrožje „Šentiljske kmetijske podružnice" se je proglasilo za marijadvorski plemenski okraj, ker uspeva v njem najbolje marijadvorska goveda. To okrožje ob-s ga občine Št. Ilj, Gradiško, Dobrenje, Sv. Jurij ob Pesniei, Gor. Sv. Knngoto, Plač, Špičnik, Slatinski dol, Svičino, Cirknico, Jarenino, Sv. Jakob v Slov. goricah, Kanižo, Poličko vas, Na Ranči, Vrtiče, Vukcivski dol Cršak in Selnico ob Muri.
a Bratov denar je dvigal iz
posojilnice Jakob Šuhel iz Pečovja pri Celju. Svojo doto 1200 K je tekom treh mesecev zapil po raznih gostilnah. Nato je izmaknil svojemu bratu Ivanu hraniino knjižico in je vzdignil že okoli 400 K. Ko je ta zapazil, da mu manjka knjižica, je naznanil stvar okrožnemu sodišču, katero je dalo Jakoba Šuhla zapreti, ko je zopet prišel po denar.
a Zopet nemško veleposestvo padlo! Grad Hartenstein pri Slovenj-gradcu (posestvo meri 346 oralov) je kupil g. Ivan Knez iz Ljubljane za 72 tisoč kron.
a Za uboge na Vranskem je volil dne 2. avgusta 1908 na Vranskem umrli Jakob Brinovc znesek po 1000 K, kojega obresti se naj vsako leto na dan njegove smrti razdelijo.
15 tisoč kron za plemstvo! Šo-štanjski Hans Woschnagg bi rad dobil plemstvo. Mož se je peljal v Slovenj-eradec in ponudil tam okr. glav. 15 tisoč kron kot fond za ustanovitev hiralnice v okraju, če dobi plemstvo. Pa so se njegovi tisočaki zavrnili in Hans v Slovenjgradec, Hans iz Slo-venjgradca!
Iz Ljutomera. Kje bode gnjezdil čuk? Dekan Jurkovič je odpovedal »Bralnemu društvu" prostore v svoji vili. Moral je pač imeti zelo tehtne vzroke za to . . Sedaj Smo pa radovedni, kje bo gnjezdil in skovikal »čuk"?
Drobne mariborske novice. Ustreliti se je hotel v javnem stranišču v Melju 18 letni pisar Samjch. Prepeljali so težko ranjenega v bolnišnico. — Zginil je prostak Sauer od 47. pešp. Najbrž je pobegnil.
Kupujte narodni kolek!
Novice iz dragih s!oy. kraje?.
Velikanski shod za slovensko vseučilišče se je vršil dne 10. t. m. v Ljubljani. Udeležilo se ga je do 3000 ljndi obeh s*rank.
d Ljudski shodi za slovensko vseučilišče so se vršili preteklo nedeljo razen v Ljubljani tudi v Velikih Laščah in v Kostanjevici. V Cerkljah na Gorenjskem se je vršil velik kmetski shod, kij se je peč%J s starostnim zavarovanjem za kmete, pa tudi sprejel odločne resolucije zoper imenovanje Bela rja.
Zadnje Schwarzove nakane. Pre-denj zapusti Schwarz Kranjsko, namerava po Marchetovem receptu uriniti v Kranjsko vladno uradništvo po nem-škutarstvu proslulega komisarja Peter-nella iz Dalmacije, kateri se je naveličal dalmatinskega zraka. Poslanci pozor!
Kranjski deželni zbor se je sešel dne 8. t. m. in je rešil že mnogo gra^ diva. V prvi seji je prišlo do burnih prizorov, ko je vstopil v zbornico deželni predsednik Schwarz. Malo je manjkalo, da ni sfrčal na zrak.
o Deželni poslanec Ivan Lavren-čič f. Po kratki bolezni je v Vrhpolju pri Vipavi na pljučnici umrl 11. t m. Ivan Lavrenpič, ki je bjl pri lanskih deželnozborskih volitvah izvoljen za poslanca v kmečkih občinah sodnih okrajev Idrija in Vipava. Že njegov oče je bil deželni poslanec istih okrajev, dokler mu niso 1. 1901. iztrgali mandata naprednjaki izvolivši Iv. Božiča iz Podrage. Lavrenčič, po stanu gostilničar, je bil fanatičen klerikalec. • N. v m. p.!
Važne premembe v vladni slnžbi na Kranjskem — Po Belarju — Dq-tela. Vladni svetnik pri deželni vladi kranjski marki G o z a n i, referent deželne komisije za agrarne operacije je šel na lastno prošnjo v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan glavar v Radovljici O ton pl. Detel a, bivši k^ij-didat združenih Nemcev in klerikalcev pri zadnji deželnozborski volitvi za mestno skupino Radovljica—Kamnik— Tržič. Vlada ga je nagradila za rene-gatsvo s tem, da je preskočil okrajnega glavarja Parmo in vladnega svetnika P i r c a.
Občinski svet ljubljanski je v
svoji sobotni seji dovolil 1000 K za nesrečne Kalabreze in Sicilijagce, spre-jekp r o t e s t proti temu, dasekranj-ski nemški ljudski svet vmešava v justične razmere in to z nspehom kakor se vidi pri spremembi osobja deželnega sodišča (glej naše poročilo). — Sprejela se je resolucija, v kateri se zahteva, da m i n i-sterstvo javnih del in notr. zadev občuje s slovenskimi obrt. zadrugami le slovenski. — Dovoli se družbi sv. Cirila in Metoda 1500 K podpore, »Podpornemu društvu za slov. visokošolce na Da-naju" 200 K, Slov. plan. društvu 1000 K, Zavodu sv. Nikolaja v Trstu 1000 K, Slov. filharmoniji 20.000 K in nemškemu filharm. društvu 400 K. Slednji z ozirom na to, da Kranjska hranilnica da edino pod tem pogojem Glasbeni Matici enako podporo.
7. redni strankin zbor jugoslov. socijalne demokracije se vrši 31. jan., 1. in 2. febr. v Ljubljani. Referentje so I. Mlinar, E. Kristan, I. Kocmur, dr. Tuma in Ant. Kristan.
Ravnateljstvo kler. „Zadružne Zveze" prevzame mesto dr. Pegana dr. Pogačnik, načelnik klerik. telovadnih odsekov.
b Izvoljen je v Istri v km. volilnem okraju Voiosko-Podgrad za dež. poslanca dr. I. Poščič.
Isterska deželna razstava se bo
priredila v Kopra 1. 1910. Izvolil se je že pripravljalni odbor. Razstave se udeležijo Hrvati in Italijani.
' Vinske eene v Istri rastejo. Poskočile bodo cene vinu baje tudi po drugih vinorodnih krajih.
b Umrl je v Celovca vladni svetnik Jože Kronik, nekdanji celovški okrajni glavar. Doživel je lepo starost 91 let. Bil je vnet Slovenec.
Gospodarski paberki.
Kriza v hmeljarstvu.
Napisal državni poslanec Franjo Boblek.
Hudo gospodarsko krizo, ki pretresa sedaj one kraje južnega Štajerja, kjer je hmelj glavni vir dohodkov kmetijstva, so provzročile izredno nizke cene hmelja v zadnjih letih.
Hmeljarstvo je dajalo nekdaj onim, ki so se umno pečali z njim, dokaj lepe dobičke. — Ta dobiček pa se je od leta do leta zmanjševal, ker so se pole? ras očih pridelovalnih stroškov povprečne cene hmelja vedno bolj in bolj nižale in v zadnjih dveh letih tako nizko padle, da ne pokrijejo več pridelovalnih stroškov, da ima toraj hmeljar le izgubo.
Vzroki izredno nizkih cen hmelja so globokoležeči, pojmi o teh vzrokih so v krogih naših hmeljarjev zelo zmedeni, za to si hočemo to vprašanje natančneje ogledati.
Kakor pri vsakem se tudi pri hmelju ravna cena po razmerju ponudbe in povpraševanja.SJfeftfe>M>:
Če se kateregakoli blaga ponuja več, kakor se ga potrebuje ali zahteva, pada cena temu blagn; če pa blaga primanjkuje, in ga kupci ne morejo toliko nakupiti, kakor bi ga rabili, potem se cena dviguje.
Poleg tega jeklenega gospodarskega zakona še pridejo pri hmelju nekatere posebne okolnosti v poštev, ki so vzrok, da so cene hmelja v raznih letih tako zelo različne. Hmelj se ne drži dolgo. Njegova uporabna vrednost se zmanjša že po preteku enega leta na polovico ali eno tretjino. V novejšem času se pač rabijo v vedno rastoči meri razni več ali manj popolni načini konzerviranja hmelja, ki naj bi ma ohranili njegovo porabno vrednost vsaj za 2—3 leta, pa konzerviranje da nes za trg še ni odločilno.
Dalje je hmeljska rastlina podvržena raznim boleznim in škodljivcem in za vremenske uplive zelo občutljiva; zato je tudi množina vsakoletnega pridelka zelo različna. Nasprotno je pa zopet poraba hmelja mnogo bolj enakomerna, kakor njega pridelovanje in menjajoče razmerje teh dveh faktorjev je glavni vzrok tako zelo menjajočih cen hmelja.
Sedanjih nizkih cen neposredno kriva je pa svetovna nadpro-d akcija hmelja; — pridelalo se ga je mnogo več, nego se ga more porabiti.
Hmelj se rabi edino pri varjenju piva. Sicer je izdelovanje piva v zadnjih 26 do 30 letih silno napredovalo, tndi se je pivovarniška obrt ukoreninila in razširila vsled upeljave umetnega hlajenja tudi v toplih in trop ičnih deželah, kjer je bilo radi pomanjkanja ledu doslej izdelovanje piva nemogoče — vendar pa je rastla produkcija hmelja v še večji meri kakor njega vporaba.
Pri hmelju kot blagu male teže, a povprečno velike vrednosti, ne pridejo p. evozni stroški toliko v poštev kakor pri drugih pridelkih, nimajo toraj na njegovo ceno posebne razmere posameznih krajev ali dežel odločujočega vpliva, marveč je njegova cena mnogo bolj kakor pri kateremkoli drugem pridelku odvisna od svetovne produkcije oziroma porabe.
Ne le, da se je obseg hmeljišč v nekaterih deželah zelo razširil; zvišala se je množina pridelka vsled intenzivnejšega obdelovanja zemlje tudi v onih deželah, kjer se hmeljišča nele niso zvečala, ampak celo zmanjšala. Obseg hmeljarstva se je povečal v naši mo narhiji na Štajerskem, na Ogrskem in posebno zelo na Češkem, potem v Rusiji in v ogromni meri v Zjedinjenih državah severne Amerike.
Žatečki okoliš na Češkem je pridelali pred 20 leti povprečno 70.000 centov, sedaj pa pridela okoli 200.000 centov na leto; v združenih državah Amerike se je pridelalo leta 1901 le 350.000 centov, potem pa vsako leto več in leta 1906 že 620.000 centov.
Na drugi strani se je, kakor že povdarjamo, v nekaterih deželah vkljub skrčenju hmeljišč vsled intenzivnejšega obdelovanja povprečna množina pridelka zvišala.
Tako se je v zadnjih 20 letih v Nemčiji obseg hmeljišč znatno skrčil a povprečna množina pridelka je ostala ista. Tudi na Angleškem so se zmanjšala s hmeljem zasajena zemljišča od 71.327 akrov leta 1885 na 38.916 akrov v lanskem letu. Vendar pa ni skupna množina pridelka v isti meri padla, ker se je vsled boljšega obdelovanja redovitnost hmeljišč zvišala. Pridelalo se je n. pr. v letih 1882 do 1886 povprečno na akru le 6'89 centov, v letih 1894 do 1898 že 874 ctv. in v zadnjih petih letih že 9'44 centov. — Pri rastoči konjunkturi, pri vsestranskem napredku v obrtih, v industriji in svetovnem prometu je bila tudi poraba piva in z njim hmelja tolika, da ni postala nadprodukcija hmelja in njene posledice posebno občutne, zlasti ne, ker je hmelj leta 1903 in 1904 le slabo obrodil, imel vsled tega višjo ceno in tako hmeljarje še k daljnemu razširjenju nasadov in k boljšemu pridelovanju vspodbudil.
Ko pa je pred dvemi leti nastala denarna in gospodarska kriza v severni Ameriki in v Nemčiji, v deželah, toraj, katere poleg Anglije pridelajo in vpo-rabijo na celem svetu največ hmelja, prišla je kriza tudi nad hmeljarstvo, Izdelovanje in poraba piva v teh deželah se je izdatno skrčila, k čemur je rastoče protialkoholično gibanje tudi nekoliko pripomoglo.
Tako je toraj prišlo do sedanje krize v hmeljarstvu.
In kaj sedaj ?
Edino sredstvo za zboljšanje cen hmelja je, da se ga pridela le toliko, kolikor se ga rabi, da se torej spravi pridelovanje hmelja v pravo in ugodno razmerje z njega uporabo.
Dokler se glavni vzrok sedanjih slepih cen, kričeče in nezdravo nesoglasje med pridelovanjem in konznmom ne odpravi, bo tudi hmeljarstvo propadalo.
Propadalo bo v prvi vrsti tam, kjer je prodajna cena v primeri s pridelovalnimi stroški najnižja; propadalo bo tam, kjer se prideluje ali vsled neugodne zemlje, ali vsled slabega obdelovanja ali vsled zanikernega ravnanja le blago slabe vrste, ki se plača le po najnižjih cenah če najde še sploh kupca.
Ni sicer upati, da bi hmeljarji raznih dežel in narodov, uvidevši potrebo, kar na mah skrčili in zboljšali svoje hmeljarstvo. Pa k temu jih bo počasi privedla sila.
Hmeljarstvo na Slovenskem ni sicer v najboljšem, gotovo pa tudi ne v najslabšem položaja.
Res je, da niso cenenašemn hmelju nikdar tako visoke, kakor pri čeških boljših vrstah, vendar pa so pridelovalni stroški pri nas nižji in je rodovitnost rastline pri nas večja, kakor na Češkem. Tudi je naš pridelek — skrbno spravljen — prav dobre kakovosti.
Obupati toraj slovenskim hmeljarjem ni treba.
Pač pa morajo naši hmeljarji gledati bolj kakor doslej, da bodo pridelovali le blago n aj bol jše vrste; kajti le od takšnega smemo upati, da ga prodam;? po kolikortoliko ugodni ceni. Pridelovanje, obiranje in sušenje se mora vršiti z največjo skrbnostjo, izginiti morajo vsa o n a h m e 1 j i š ča, kjer raste le hmelj slabe vrste, debelih razmršenih kobul, ki imajo le malo moke, a neprijetni duh.
Izginiti' bodo pa tudi -morali vsi oni hmeljarji, kateri ne znajo s hmeljem ravnati ali iz zan kernosti nočejo tega znati, ker taki zanikerneži škodujejo ne le sebi, ampak, kar je hujše, celemu okraju.
Našehmeljarstvovzdržalo se bo le takrat, ako si bozbla-gom najboljše vrste privabilo kupce in pridobilo svojem« pridelku dobro imevsvetovni trgov ini.
Koledar za kmetovalca 1809. Uredil J. Legvart založil J. Bonač v f jubljani. Izšel je letos že četrtokrat. Vsebina obstoji med dragim iz različnih razpredelnic iz kratkih prav dobrih člankov čez vse važne kmetijske panoge in iz zapisnika. To je edini slovenski žepni koledar za kmetovalca in se vsakemu posestniknnajto pleje priporoča Cena K 160.
o Posojilnica v Vojniku napredovala je vkljub mnogim bližnjim novim posojilnicam in vkljub temu, da posluje v našem trgn že mnogo starejši nemški „Vorschussverein , tudi v ravno minolem letu vsestransko, očiten dokaz, da uživa vsestransko zaupanje. Letos je dosegla in prekoračila prvokral pol milijona letnega prometa: 505.432 K 43 v. proti 419.713 K 84 v. v lanskem letu. Hranilnih vlog je dobila to leto 141.880*37 K (lani 112.779*86 kron), vzdignilo se je 108.700*95 kron (lani 104.989*34 K); posodilo se je na novo 78.241— K (lani 47.728— K); vrnilo se je 34.712 K (lani 33.391 K). Naloženega denarja pri drugih zavodih ima okroglo 38.000 K; vseh udov šteje sedaj konci leta 547 proti 529 v lanskem letu. Posojilnica ima okroglo 8000 K rezerve ter v sredi trga dve lepi skupaj se držeči hiši, v katerih so nastanjeni naši narodni obrtniki in druge slovenske rodbine.
Hranilne vloge obrestuje posojilnica po 41/27o ter plačuje rentni davek sama, tako da dobijo vložniki svoje popolne obresti. Od posojil zahtevajo se 572 % Proti vknjižbi ali 6% na osebni kredit. Prošnje za posojila na-pravljajo se vedno brezplačno ter so tudi drugi stroški kar najmanjši. Uradni dan je vsako sredo, a v nujnih slučajih se opravi pri načelniku g. A. Brezovniku lahko vsak dan.
Dopisi.
Dram I je. Ob časn vesoljnega potopa je imel Noe v svoji barki med štirinogatimi živami tudi osla, kateri je tako rigal, da so ga vsi ljudje slišali. Menda si naš dopisnik „Slovenskega Gospodarja" prilastuje tudi tako moč, ne pomisli pa siromak, da se njegov glas še tako daleč ne sliši kakor če lovec zajca vstreli. Dopisnik mi ponuja kar štiri nose, imam pa enega, kateri mi dobro služi. Prvi nos, katerega mi ponuja, naj pritisne na čelo našemu Ogrizku, da bode pravičen in ne bo po zvijači iskal vzrokov za prizive. Drngi nos naj pritisne Ogrizkn na usta, da bode govoril in pisal le resnico, ki je še priprostemn človeku ljuba. Resnica jfc pa, da je Ogrizek sam ponižno prosil za orožnike, ker si drngače ni upal imeti shoda; da so pa bili orožniki nepotrebni, vedo vsi. Tretji nos naj pritisne Ogrizku na njegovo pamet, da bode sprevidel, da stvar še ni rešena in da se mora po vsej pravici rešiti kmetom na dobro povsod, kjer je dokazano, da se je bernja plačala. Vsem prejšnim kaplanom se je prostovoljna bernja dovolila. Ljudem pa ki si samolastno prisvajajo te pravice, pri tem pa po dve nedelji blagoslova ne privoščijo ljudstvu, ne damo bernje. Četrti nos naj pa pritisne Ogrizku na njegovo desno roko, da se bode po prsih trkal rekoč: *kriv sem, kriv sem, silno kriv sem". Ali ni to zvito? Tajnik slučajno pozabi enega volilca v imenik vpisati.
Ogrizek pride imenik pogledat ter pravi: ta pa ni noter. Tajnik vzame pero in pravi: na vašo željo ga vpišem, pravzaprav pa bi tega ne smel brez komisije. Ogrizek tajniku zagotovi, da se ne bo pritožil; tajnik vpričo njega onega volilca v imenik vpiše. A žnpnik se je vendar pritožil. Ali ni to zvito? In zdaj se je moralo volilno postopanje vnovič začeti. Morebiti se dopisniku v ,,Slovenskem gospodarju'1 sline cedijo po „mastni" plači tajnikovi, kateri to službo opravlja poleg velikih skrbi s trgovino in s posestvom, le za blagor
občine; pripomogel je že marsikaj v prid občini sporazumno z občinskimi odborniki, kar vsak človek, ki ni hinavec, lahko potrdi. — Tukaj podpisani nvidevam, da nisem zastonj dobival pred Ogrizekovim prihodom pisem od Črešniških faranov, naj se branimo Ogrizeka kakor p. ... Žal mi je, da sem vsa tista pisma zažgal. ker zdaj sem prepričan, da so vsebovale resnico Visoko spoštujem duhovnike, kajti pravi duhovnik se briga za svoj poklic, ne pa za politiko črez mero. Naj bo za danes zadosti; mogoče bo Ogrizek zopet zakuril zoper mene; zagotovim mu, da mi ne zmanjka gradiva ta ogenj pogasiti.
Anton Mastnak, župan.
Sv. Peter « Sav. dolini.
„Slov. Gospodarju" ni treba biti preveč ponosnemu na dopise v št. 48. in 49. z dne 3. in 10. decembra 1908. Za dopisnika smatramo našega župnika tako dolgo, da se javi pravi dopisnik. Ali ni sramotno, da se nas odločne Slovence na tako grd način obrekuje; prišteva se nas k žganjepivcem in se nam daje ostudne priimke! (Sramotno!) Na drugi strani pa dopisnik ne vidi nklerikalcev", ki leže po njivah in jarkih kakor mrliči, — a duhati jim je žganje iz nst. Nabrali so se ga najhitreje pri g. Jurju Hrovatn; on baje čita samo „Slov. Gospodarja" in ^Domoljuba". Oblatiti hočete g. Sed-mineka. ker se je udeležil občinske volitve v Grižah. Ali nima mož volilne pravice? Mož Vam menda zato ni povolji, ker se ne pasti na vajetih voditi. Pravite mu, da je škoda za izgubljen čas, katerega je mož žrtvoval v Griže, češ, drži raje kmetsko posojilnico, da ne bode nazadovala. In vidite, ona napreduje vkljub temu, da se je mož malo pomudil v Grižah. Opozorimo Vas gospodine, da pometite najprej pred svojim pragom, potem še-le pred drugim! Ne bodemo Vam rekli, da ne znate izkoriščati časa; saj pošiljate pridno svoje agitatorje med ljudi. Nedavno ste poslali tndi v Podlog k Sedminekn dva Vaša namestnika, gg. Trglava in Ušena; na mah sta se pridružila še dva podloška ministranta. Zdaj so se začele govorance špogati po gostilni, da še kaj takega Podlog ni doživel. Čadimo se gospodom, da so se tako izborno naučili govoriti. Tudi sv. misijon bomo najhitreje uporabili v agitacijo za tukajšnje občinske volitve. Nismo še dosedaj vedeli, da se lahko tndi sv obredi uporabljajo za politiko.
Hočemo pa 8i zapomniti odločene dneve za sv. misjon in poslušati le verske nanke. Za drugo nimamo poslnha.
Več občanov!
Iz Št. Petra pod sv. g o« rami. V kratkem se vrše pri nas občinske volitve. Zvezarji se trudijo na vse načine, da bi v naši napredni obširni občini zmagali ter dosegli svoje sebične namene; v to svrho lazijo okoli volilcev in nabirajo pooblastila. S temi agitatorji in priganjači hočemo se podrobneje baviti po volitvah.
Napredni volilci, ne dajte se t* nos voditi od tujcev in od ljudi, ki nimajo nobenega srca za občinsko upravo in občni blagor.
Na dan volitve vsi naši na volišče, da častno zmagamo! Kandidati naši se Vam bodo pravočasno naznanili.
Iz Brežic. Brežka mestna hranilnica (šparkasa) ne daje več nobenih posojil. Zakaj ne? Plavijo da nimajo denarja, ker ljudstvo preveč dviga svoj vloženi denar.
Odkar se je začelo to gibanje in se slovensko ljudstvo zaveda svoje dolžnosti, sedijo v nemški šparkasi v Brežicah ob uradnih dnevih navadno vsi člani ravnateljstva, češ ljudje bodo mislili, ti gospodje reprenzetirajo šparkaso.
Pa vse to nič ne pomaga; saj poznamo reprezentanco teh gospodov in kakor bi lahko začeli pri županu Falesehini-ju, ki plačuje od svojega posestva davka 1 K 40 vin. tako bi lahko nadaljevali tudi pri ostalih.
Vlagatelji, ki dvigajo svoj denar, se pač teh gospodov, če delajo še tako resne obraze, ne ustrašijo.
Ni pa lepo, če se pusti stranke, ki pridejo po denar, čakati celo dopoldne in še dalje, da bi se mogoče le naveličale in odšle brez denarja.
Opozarjamo dotične stranke, ki hočejo dvigniti denar, da se ni treba od gospodov pri šparkasi pustiti voditi za nos, ampak da lahko vsakdo vsak uradni dan točno zahteva svoj denar.
Kmetijska podružnica v Žalcu je imela dne 6. prosinca 1909 v gostilni g. Hodnika svoj občni zbor.
Navzočih je bilo 70 kmetovalcev.
Predsednik, drž. poslanec g. Fr. Roblek je v daljšem govoru očrtal te-žkoče ustanovljenja nove podružnice in na kratko orisal njeno petmesečno delovanje, spodbujajoč vse kmetovalce k trajnemu delu. Tajnik kmet. podružnice g. nadnčitelj Slane iz Petrovč se spominja v uvodu svojega poročila vseh onih mož. kakor drž. poslanca g. Robleka. župana Širca. nadnčitelja g. Petričeka in vrlega kmeta g. Ocvirka, ki so sprožili misel o ustanovitvi podružnice za žalski okoliš. Gosp. Vinko Steiner, pos. sin iz Gorice je s posnemanja vredno delavnostjo storil pri osrednjem odboru vse potrebne korake, da se je ustanovitev te prepotrebne podružnice uresničila. V nadaljnem govoru opozori na druge stanove, ki so si vsled organizacije in združenja priborili moč in veljavo in dosegli boljše gmotno stanje in je priporoča kmetom v posnemanje, ter našteje ugodnosti, katere nudi kmetu kmet. podružnica. — Iz natančnejega tajniškega poročila je razvidno krepko gibanje v podružnici. V tej kratki dobi so se vršile 3 odborove seje in je podružnica priredila 3 dobro obiskane shode in sicer v Veliki Pirešici, v Grižah in Gotov-Ijah, kjer so se vršila poučna predavanja o važnih panogah kmetijstva in predlagala in pretresovala razna kmetijska vprašanja. Podružnica je vložila pri osrednjem odboru prošnjo za posredovanje, da se dovoli prisilno klanje živine brezpogojno, ter se od vlade nakupljena klaja med od suše oškodovane posestnike razdeli na podlagi po-družniških poizvedb in odpiše davek v vseh od suše prizadetih krajih. Priporočal se je nakup umetnega gnoja in je prevzela podružnica posredovanje naročil; za ude se je naročil tudi eden vagon otrobov za polovico cene. Da se izvežbajo naši poljedelci v pravilnem izsuševanju mokrotnih travnikov, je podružnica vložila prošnjo na osrednji odbor kmet. družbe, da posreduje pri dež. odboru, naj se priredi s pomočjo deželne in državne podpore izsuševalni tečaj in sicer v okrožju žalske podružnice. Razven teh važnejših točk podružničnega delovanja je naštel tajnik fie razne druge sklepe odborovih sej, posredovanja, predloge, z eno besedo vsestranska prizadevanja podružnice, koristiti svojim udom.
Koncem svojega poročila izraža tajnik željo, naj bi se od podružnice odvračala vsa politična in sporna vprašanja in da bi se pri podružnici sešli možje brez razlike političnega mišljenja v skupno delovanje za domače kmetijstvo. Današnji v vsakovrstnih stiskah nahajajoči se kmet bode našel v kmet podružnicah pomoč in zavetje, njegovo srce bo na novo oživelo, prešinila ga bo samozavest in veselje do kmetovanja. Tajnik konča svoje poročilo z željo, da bi kmet. podružnica nspešno delovala sebi v korist, drugim pa v zgled.
Iz blagajnikovega poročila se posname, da je imela podružnica 268 K dohodkov in 267 K 07 vin. stroškov. Prebitek znaša torej 93 vin.
V svojem predavanju o živinoreji priporoča pot. učitelj g. Jelovšek iz Gradca muropoljsko govedo, graja prezgodnje spuščanje bikov in razmotriva vse nedostatke današnje živinoreje ter uasvetuje razne načine postopanja, da se zboljša živinoreja. Za svoj zanimiv in vsestransko poučen govor je žel burno pohvalo.
Nato se je vršila volitev in vpisovanje udov, ter se je izvolil prejšnji predsednik, tajnik, blagajnik in odborniki. V nadomestni volitvi v odbor sta izvoljena odbornikom g. Guzej Štefan, posestnik v Grižah in Razboršek Jernej, posestnik v Dobrišji vesi.
Delegatom za občni zbor kmetijske družbe v Gradcu se predlagajo s g. Roblek, Slane, Steiner. G. F. Fridrih predlaga namesto g. Slanca drugega delegata, toda za njegov predlog glasujeta vkljub vsem naporom razven njega samega, samo dva navzoča. Obvelja torej prvi predlog.
Razni predlogi o streljanju vran, nakupu mrjascev itd. se vzamejo na znanje in bo podružnica v dosego teh teženj storila vse potrebne korake.
G. predsednik zaključi občni zbor po 3 urnem zborovanju z zahvalo vsem udeležencem in za zaupanje, izkazano z zopetno izvolitvijo prejšnjega odbora, želeč podružnici in s tem kmetovalcem vsestranski napredek.	c.
Iz Gotovelj. V ^Slovenskem Gospodarju" je zopet začel kaj ljubeznjivo blatiti, znani dopisnik napredne Go-tovljane. Jezi ga zopet, ker delajo pridni možje po poti napredka in samopomoči. Letošnjo jesen so priredili že več shodov, kjer se je mnogo razpravljalo o zboljšanju kmetijstva. Ker je pri nas glavna panoga hmeljarstvo, moramo na to ozir jemati, z drugimi panogami kmetijstva se pa toliko pečati, da pri tem hmeljarejstva ne odškodu-jemo, ki je marsikateremu na noge pomagalo in za ktero je pri nas zelo ngodna zemlja.
Previdno začnemo pa tudi na zboljšanje drugih kmetijskih strok večjo pozornost obračati, sosebno kar se tiče živinoreje in mlekarstva. Sebična osebica pa to z nevoščljivostjo opazuje, zmučka dopis v Gospodarja, in ga neizrečeno veseli, če more ugledu naprednih Gotovljanov kaj škodovati.
Pisatelj, kterega po večni modrosti njegovi pri vseh njegovih častnih šar-žah še z dobrimi, občinskimi in cerkvenimi službami podpiramo, pa se zato iz svojih ljubih vaščanov norčuje, dela neumne dovtipe, vse to zmaže v blatno cunjo, in prav po krščansko obrekuje svoje ljube sosede v Gospodarju, napada tudi vrlo posojilnico,^kterajima vsestransko zaupanje, sanja o celjskih doktorjih in naprednih listih, kteri bi po dopisnikovem mnenja brez podpore Gotovljanov še živeti ne mogli. _
Pripozna nam torej, da smo vseeno mogočni in bogati, da igramo imenitno vlogo v javnem življenju, čeprav smo neki pred desetimi leti še po polju gnoj sušili, da ni bilo treba iz gozdov stelje. Preveč se pa tudi nismo urezali, imamo pa danes lepe gozde. Drugič naj še pa g. dopisnik gre gozde pregledati
Nova Štifta pri Gornjem gradu. Gosp. dopisniku v letošnjem „Slov. Gospodarju" št. 1. od nas odgovorim sedaj zadnjič sledeče; Kdor ne zna citati, oziroma razumeti, kar čita; kdor najde v vsakem jajca dlako, ktero hoče na vsak način še cepiti in kdor ne more in noče vedeti, kaj je mir staremu, za v delu za narod osivelemu človeku, tiii.n a jpbli ne
pečam več v javnosti. Škoda zlatega časa in prostora v novinah, ki bi se raje porabil za kaj boljega. — Ako kteremu teh ljubih mojih „prijateljev" ni kaj prav, naj se obrne —drage volje — na moje predpostavljene gosposke, ako še le ne bode miru, bom si ea vedel poiskati. Dovolj mi je, da sem dosegel to. da vsaj vem, kdo je, ta ljubi moj ^prijatelj", ki mi želi „prav mnogo let in miru!" Z Bogom! Ivan Kelc, nadučitelj.
Razne novosti.
Bojkot žita in mlinarskih izdelkov iz Nemčije so sklenili švicarski nemški mlinarji na shodn v Oltenu.
Narodno organizacijo nemških uradnikov v planinskih deželah, torej tudi pri nas, nameravajo ustanoviti Nemci. S tem hočejo seveda doseči, da bi nemško uradništvo pri naših sodni-jah in pol. uradih še bolj germanizi-ralo in teptalo naše jezikovne pravice ko dosedaj. Mislimo pa tudi. da bo naš odpor od dne do dne večji.
Potres y južni Italiji.
d Število žrtev v Južni Italiji.
Iz Rima se o izgnbah v potresnem ozemlju končno poroča: mrtvih je v Messini 108.000, v Reggio di Calabria 31.000 v Palmi 4500, v Milettu 2300, v Bagnari 800, v Villi San Giovanni 3700, v Pelaru 3300, v Scilli 2800, torej skupno 156.400. Ako računamo število žrtev v majhnih krajih na 3000 ter še prištejemo mrtve v S " ^ "'emiji, narase število žrtev na 160.000. K temu pretresnemu številu pride še po priliki toliko ranjencev; a število mrtvih se še pomnoži za one, kateri so podlegli v času prevožnje v bolnice v Rim, Napolj ali Palermo.
Pozabljen kraj nesreče.
• .3
Milan, 6. jan. „Corriere della Sera" brzojavljajo iz Katanije: \as Locadi s približno 600 prebivalci, ki je 22 km oddaljeno od Mesine, je bila t>ri rešilnem delu popolnoma pozabljena. Štiri dni so čakali nesrečniki, ki so ostali pri življenju, zunaj na prostem, napol nagi in sestradani brezuspešno pomoči. Včeraj je prišel eden begunec popolnoma izmučen v Kata-nijo, nakar so takoj poslali rešilno moštvo v vasico.
Rešilna dela in roparji.^
Meslna, 6. jan. 10 tisoč mornarjev in vojakov dela v Mesini, da rešijo one, ki so še živi med razvalinami, da mrliče izkopavajo in pokopavajo. Sam nadškof in mnogo drugifr duhovnikov pleza po razvalinah okrog, da dajejo umirajočim zadnjo versko tolažbo in mirijo žive. Roparji so na več mestih zažgali, da bi povzročili strah in imeli lažji posel. Več ko 100 roparjev in tatov so že postrelili.
Darovi inozemstva.
Požun, 8. jan. Mestni generalni zbor je daroval za nesrečnike 1000 K.
Budimpešta, 8. jan. Magistrat je stavil generalnemu zboru predlog, da se italijanski vladi izrazi sožalje in da se daruje za ponesrečence 30.000 K.
Šopronj, 8. jan. Mestni generalni zbor je daroval za ponesrečence v Južni Italiji 1000 K.
Segedin, 8. jan. Magistrat je dovolil za nesrečnike v Mesini 4000 K.
Bruselj, 8. jan< Belgijska komora je dovolila za reveže v Južni Italiji 100.000 frankov, mestno zastopstvo bruseljsko 10 000 frankov in antwer-pensko 20.000 fiankov.
Carigrad, 8. jan. Včerajšnji mini-sterski svet je sklenil, danes poslati ponesrečencem pri potresu v Siciliji 11	z rke, ki jo priredi
tukajšnja mestna prefektura po celem Turškem, 200.000 frankov. Če bi ta zbirka ne pokrila onega zneska ntrpi ostalo vlada.
Rim, 11. jan. V Reggiju so začenja novo življenje. Prebivalci stanujejo po noči v šotorih. Vojaštvo in delavci so že očistili velik del cest. Včeraj so našli živa nekega moža in mlado dekle, katera sta se rešila v neko vinsko klet.
Rim, 11. jan. Včeraj je bil v Mesini zopet potres. Morski val je odtrgal 200 m dolg zid pri keju. Voda odnesla veliko množino žakljev z moko in tri železniške voze, v kateri, je bil živež.
Mesina, 11. jan. Proti poldnevu so izkopali izpod razvalin 43 let starega mesarja Bensaja, ki je bil 14 dnij pokopan pod razvalinami brez vsake hrane. Moral je gledati, kako so mu počasi umirali žena in 4 otroci. Bensaja počuti razmeroma dobro.
Senat.
o Rim, 12. jan. Uradni list bo še danes objavil zakon o odredbah za kraje, ki jih je uničil potres. Zakonski predlog sta sprejeli obe komori in jo je že tudi potrdil kralj.
Sunki se ponavljajo.
o Mesina, 12. jan. Tudi včeraj je bilo vreme zelo slabo. Dež je lil curkoma in tako oviral vsako delo. Sunki se še zmiraj ponavljajo. Ob 4 uri 30 min in ob 7. uri 15 min. so čutili ljudje dva močna sunka, ki pa nista povzročila nobenega strahu, ker se je prebivalstvo že privadilo na potresne sunke. Mnnicipalno kazalo civilnega stanu je popolnoma uničeno,; vendar so še ohranjeni prepisi pri sodišču. V četrtek se bo sešlo vojno sodišče in bo sodilo 14 oseb, ki so obdolženec tatvine in ropa.
Triletna deklica še žira pod razvalinami.
Reggio di Calabria, 12. januar.
Opoldan se je posrečilo nekemu infan-terijskemu poročniku s pomočjo dveh gasilcev izkopati neko triletno deklico še živo izpod razvalin.
Zadnja poročila.
v Deželnozborski volilni red za Štajersko še vedno ni dobil cesarjeve sankcije, ampak ga je ministrstvo vrnilo deželnemu odboru v korekturo. Finančno ministerstvo je namreč našlo nek paragraf, ki govori o tem, da so volilni dokumenti pristojbin prosti, ter zahteva spremembo paragrafa. Deželni od£pr ima k sreči od deželnega zbora pooblastilo, da sme male spremembe z vrši ti sam. Vendar pa se bo sankcija zakona za par tednov zavlekla.
v Olikani nemški krščanski soci-jalcl. V nižje avstrijskem deželnem zboru je kršč.-soc. poslanec Silberer imenoval srbskega kralja „podlega morilca", srbskega prestolonaslednika pa „smrkovega nšivca". Samoobsebi u-mevno psovanje take brezpomembne osebe kakor je Silberer v javnosti ne pomeni nič, pokažemo le na dejstvo kot tako, da si naši ljudje ustvarijo pojem o resnico- in pravicoljubnosti ter o olikanosti nemških kršč.-socijal-cev, katerim se — posebno njih vodji Luegerju — naši slovenski klerikalci tako radi obešajo za frak.
a Tajništvo »Narodne stranke" in „Zveza narodnih društev" bodeta imela odslej svoje uradne prostore v dosedanjem uredništvu „Narodnega lista" Rotovške ulice št. 12. — V isti sobi bo tudi na razpolago članom naprednega kluba veliko število revij in raznih listov. Vršila se bodo tam tudi predavanja za klubove člane.
a Občinske volitve v obč. Ma-rijagradec pri Laškem trgu se vrše 27. januarja ob 8. uri dop. v obč. pisarni. Kmetje izvolite si odločno naroden obč. odbort
Not potres t Italiji.
b Iraola, 13. jan. JToieoj ob i. nri 43 min. so čutili tukaj precej močen potresni sunek. Prebivalstvo se je zelo prestrašilo in večinoma zApustilb stanovanja. Nekatere hiše in cerkveni oboki imajo razpoke.
Genova, 13. jan. Nocoj ob l. uri 45 min. so tukaj čutili valovajoč po-tresni sunek, ki je trajal 4 sekunda b Milan, 13. jan. Sinoči ob 1. uri &0 min. je bil tukaj lahen potres.
b Rim, 13. jan. Sinoči se je čutil v več mestih severnega in srednjega Italijanskega potres kakor v Florenčl, Padovi, Pisi, Lucca, Pistoiji, Raveni, Peiuefciji, Ferari, Veroni, Reggio nel fimilia, Beluni, Rimini in drugih krajih.
b Reka, 13» jan. Tukajšnja potresna opazovalnica je nftznačila ob 1. *ri 22 min. zjutraj 15 sek. trajajoč potres v fteki. Mnogi trde, da so po prvem močnem suhlo Še čutili lahnejše sunke.__
Zveza narodnih društev.
Odbor bralnega društva v Gaber jih
se je sledeče sestavil: predsednik; Pušnik; podpredsednik: Grilec; odborniki: Konečnik, Bobek, Šarlah, Pfeifer, Kevač, Heiligstein; namestniki: Žagar, Sadu, Omladič.
d Izobraževalno druitvo v Št. Petru v Sav. dolini vabi na svoj II. občni 2bof, ki bo v nedeljo, 17. januarja ob 3. uri pop. v prostorih g. Žganka v Št. Petra.
d Narodna čitalnica na Vranskem izvolila si je pri občnem zboru dne 6. t m. za 1. 1909 sledeči odbor: Karel Sehlrentner, predsednik: Franc Schaur, podpredsednik Ivan Kramaf, tajnik in blagajnik; dr. Rih. Karba, knjižničar;
Franc Kolšek, Simon Meglič in Franjo Oset, odborniki. V tem letu čitalo se je 921 knjig. Društvo je naročeno na „Slov. Narod", »Narodni Dnevnik", „Slovenca", „Slovana", „Ljub. Zvon", „Dom in svet", „Družbo sv. Mohorja" in pSlov. Matico".
o Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Ruše in okolico
priredi svojo običajno veselico prih. bedeljo pri g. Novaku v Rušah. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca v Rnšah in sosednih krajih je, da se jafr-tovo udeleži te veselice. Pokazali bomo z udeležbo, da se zavedamo velikega pomena naše prekoristne šolske družbe. Sicer pa bo nudila veselica presenetljiv užitek.
. o Narodna čitalnica v Žalcu ima
svoj redni občni zbor v ponedeljek 18.
rodna i
— • "J - 1 ODCni Mitsvr* T [/VUUUUljgA JL KJ.
t m. ob 8. nri zvečer t gostilni Rob-lekovi z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se bo zborovalo pol ure pozneje ob vsakem številu društvenikov.
o Jurovci pri Ptuju. Kmet. bralno društvo v Jurovcih pri Ptuju ima v nedeljo dni i7. t. m. svoj občni zbor s tamhuranjem, tombolo in petjem v gostilni g. Rižner ob 3. uri popoldne. Prosta zabava se vrši tndi v gostilni g. Gomilscheg. K obilni udeležbi vabi odbor.
o Slov. delavsko podporno društvo v Hrastniku ima dne 24. jan. t. 1. ob 3. nri popdldafa Svbj redni občni , zbor v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Čitan je zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Volitev novega odbora. 4. Sprejemanje novih članov. 5. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
o Sv. Marjeta riiže Ptuja. „ Bralno društvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja" ima 24. prosinca t. 1. po večernicah v bralni sobi svoj občni zbor z običajnim sporedom. Društvo misli zaspati. Vzdra-mimo ga zopet!
Ob prebitki iifcubi nepozabnega očeta, Starega očeta, tasta gospoda
Jožefa Čiželc,
nadučltelja v pokoju, itf&MM za fanogobrojne dokaze soCutja vsem jMjMtfjefl, sorodnikom in znancem prisrčno zahvalo. Pdiebej se najudanejše zahvaljujemo kozjanskemu
Mark0 Toma««* za goror in vodstvo spreVoda, dalje častiti dukovšCini domače in sosednih župnij za spremstvo, nadalje
C •	O , t izreano zaravnisKo pozornost za časa dolge
Mfflfc	Srčna hvala g. Jos. Barletu. c. kr. hbtarju in županu v
-	nradnižtVu kozjanskemu za prečastoo spremstvo.
iBKteoo še tftBtaljojemo domaču učiteljttvu za vso naklonjenost, nadalje vsem
gospem in gospodična* učiteljicam za častno Udeležbe, gospodom pevcem za ganljivi žaiostinki in končno vsem faranom za take mnogobrojno udeležbo pri fcgrebu.
P listanj, dne 12. jas. 1909.
Žalujoči ostali.
i maš V ,r «>tsatt <»««•;
Listnica uredništva,
Vie cen j. naročnike prosimo, naj nam blagohotno oprtete, če prvi dve letošnji Številki nista takšni, kakor bi si jih želeli. NaS urednik ifta i>ri nNarodnem dnevniku" in trenutno tvdi s svojimi zadevami toliko posla, da slftro ne more zmagovati. Delajte vsi na čim večje razSirjanje lista, da se bo iroglo pomnožiti n»8e nredniitvo, ki bo tispeSno zmagovalo ogromno delo. Naprej, v.li somišljeniki.
Rog. Slatina: Brez podpisa — v koš! ©01: Istotako! Trbovlje, Griže, v Št. Peter p. Sv. g., Gradec: Pride vse na vrsto!!!
Listnica upravništva.
G. Z. Sarajevo : Pavluša stane 50 vin. ▼ nar. gospod. K 1. Pozdrav iz domovino!
jLOtenjske steviiKe.
Gradeo, 14. jan. 1908: 84, 63, 16. 89, 72 Dtonaj- * „ „	74, 6, 14. 60, 12.
Zahvala.
Podpisani Franc Cajner sem dal zavarovati svojo ženo Ano Cajner pri bauki „Slaviji" za 3000 K dne 24. avgusta 1907.
Moja žena pa je umrla že dne 23. oktobra 1908, da sem torej plačal zavarovalnino zanjo le dvakrat v skupnem zneskn krog 300 K. Vzlic temu mi je banka MSlavija", kakor že v naštetih podobnih slučajih, takoj in brez vsakega odbitka izplačala polni znesek 3000 K. Zahvaljujem se ji torej javno za njeno kulant-nost ter priporočam vsakemu zavednemu Slovencu, naj da zavarovati sebe in svoje otroke pri njej; ona je izmed vseh zavarovalnih zavodov najcenejša, v vsakem oziru nnjku-lantnejša vsled visokega rezervnega fonda popolnoma zanesljiva, vrliutega pa slovanski zavod, kakoršnega podpirati je po dogodkih 20. septemhra 1908 vsakega Slovenca najsvetejša dolžnost.
Šmartno pri Gorn. Gradu, dne 29. dec. 1908.
6 1
Franc Cajner.
Hi ddiov io m v si. Jirji ob i i
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih mlinov in žag najboljšega sistema — tudi za male vode. — lJelo izdelujem solidno in po ceni. Na zalitevaflje so spričevala na razpolago.
9 25-1
T najem se da trgovina
dobro idoča z mešanim blagom v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem pri državni cesti.
Naslov pove upravništvo tega lista. 10 3-1


na račun
se takoj sprejme. — Ponudbe na upravništvo „ Narodnega lista".
n
Najboljši češki ndktpftif.
Ceno posteljno perje!
1	kg sivega, pulje-nega 9 K, boljšega
2	K 40 h; polbelega 2K80h; belega 4K; belega, puhastega 5 K
M10 h; 1 kg velefinega,
___ -jmvr snežnobelega, pulje-
nega s K 40 D; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 ke. dobi franko.
Zgoiovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga. 11«
cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po_10 K 19 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za nengajajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benlsch, Deschenitž, St. 773, Šiimava, ČsSko. 8 25-1
i-;'.—"iJ-Mkb
Ženitev
ali možitev ne sni« zmotiti nobene slovenske neveste ln nobehga ženina, da Ki šla kam drugam balo kupovat, kakor v narodno trgovsko hlfto na debelo in drobno R. Stermeckf, Celje, kjer je velikanska zaloga finega volnenega blaga za nevestine obleke, s4kn* in kamgarna za m«ike obleke, svilnenih robcev, belega platna za perilo in rjuhe in različnega dru-gegamaoufaktnrnega blaga.
Velikanska zalogi, čudovito nizke cen«.
2 32-2
5000 kron zaslužka
!am vsakomur, ki mi dokale, da moja čudežna zbirka	fiH
300 komadov za samo gld. 250
ni priložnosti kupi in sicer: 1 pristna iviearaka patent žepna ura, sistem Roskopf, natančno idoCa in to«no regul. z pismeno 3 letno to-varnsko garancijo. 1 amerikanska slata-doubie verižica, 2 amer. zlata-double prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlaC. garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumhi). t amar. žepni nožiC 5 delni. 1 eleg. svilnata kravata, barva po želji, najnovejša fazona, 1 krasna kravatna igla z simili-brilantom, 1 divna damsfta broža, zadnja novost, 1 koristna potovalna toaletna garnitura, 1 eleg. pristni potteffi«ne iz usnja, 1 par amerik. bputonov z imit. dragulji, 1 i at. angl. vremenski barometer, 1 salonski album z 36 umetniškimi in najlepšimi razglednicami sveta, 1 krasni ovratni ali lasni kolir iz pristnih orijentalskih biserov, 5 indijskih prerokovalnih hudickov zabava vsake družbo in še 250 komadov raznih predmetov, ki so v vsaki hiši koristni in nenadomestni. so gratis. Vse skupaj z eleg. sišt roskopf-patent žepno uro, ki je. sama vredna dvakrat toliko, stane sama gld. 2 50. — Dobi se proti povzetj« ali fcroti vnaprej plačilu (tudi v znamkah) pri S. Urbaeliu, svetovna razpošiljalsica.
Krakov 16.
NB. Pri naročilih 2 paketov tie priloži gratis 1 prima angl. britva ali 6 finih lanenih robcev. Za nebdgovarjajoče se vrne denar brez odloga, torej vsak riziko izključen.
JOiiŠ Oft

50 radarji
se sprejme takoj v velikem rudnik« za svita premog pri Gradcu. Dober zaslužek, radniška stanovanja.
Vpraša se pri: inži Mat. Želesny * Celju (poitni predal 46).	-335 10-8
Odpoved pooblastila.
Zakonca Leopold in Marija črnko, posestnika v Digošah pri Mariboru, imata skupnost svojega premoženja. Marija Črnko pa je svojemu možn Leopoldu sodno odpovedala zakonito pooblastilo, npravijati njeno premoženje.
Vsled tega Leopold Črnko nima več pravice brez izrecnega privoljenja svoje žene iz tega skupnega premoŽenja karkoli prodati, zamenjati ali ha drugi način odsvojiti in tudi ne io premoženji obreineniti. Kdor bi vkljub temu sklepal ž njim pogodbe, Je v nevarnosti, da bode se pogodba od 'itarije Črnko kot neveljavna razdrla. Da bode se vsakdo vedel po tem ravnati, se to javno ' *	i 8-3
Vabilo k
»Hranilnice in posojilnice v Gotovljah,
pegistr>ovane zadruge as neomejeno zaves
ki se bode vršil
. -i u	ti	"
t soboto, dne 30. prosinca 1909, ob pol 4. uri popoldne t
v zadružni pisarili t GotoTljah.	--
Dnevni redi
1.	Poročilo načelstva in odobrenje računskega zaključka za leto 1908.
2.	Sklep o porabi čistega dobička.
3.	Slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi vljudno vse svoje zadružnike
Načelstvo.
Največja in najcenejša izbep
in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
Uvnn | Predno si kupite uro, ■	• oglejte si mojo veli- (
kan8ko zalogo pravih Švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, | budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenikef katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izboma in točna.
Rafael Salmič
6 52
v Celju, ,
dom'.