UČINKOVITOST SOCIALNEGA VPLIVANJA PRI OKOLJSKEM
OZAVEŠČANJU IN VEDENJU V POVEZAVI Z VODO
AVTORICA
dr. Ka ta ri na Po laj nar Hor vat
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,
Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija;katarina.polajnar@zrc-sazu.si
DOI:10.3986/GV89202
UDK:911.3:628.1.033:502.12
COBISS:1.01
IZVLEČEK
Učin ko vi tost so cial ne ga vpli va nja pri okolj skem oza veščanju in ve de nju v po ve za vi z vodo
Spodbujanjeokoljskeozaveščenostiinspreminjanjeokoljskegavedenjastakoncepta,kiv sodobnih razpravah
čedaljepogostejeprihajatav ospredjeinpredstavljatatemeljtrajnostnonaravnanedružbe.Človeknamreč
s svojimrazmišljanjemindelovanjemvsakodnevnodegradirapitnovodokotnaravnodobrinoters tem
intenzivnovplivananjenorazpoložljivostinkakovost.Enaodmožnihrešitevjeuporabametodsocialnega
vplivanja,s katerimispodbujamospremembomiselnostiinvedenja.V prispevkusetakoukvarjamoz vprašan-
jem,v kolikšnimerisoomenjenemetodeuspešnepripodpiranjučlovekovihokoljevarstvenihteženjin
spremembivedenjav povezaviz vodo.Usmerjenoinformiranjeinizobraževanje,pisnazaobljuba, opomniki
innagrajevanjesoseizkazalekotuspešenpristop.Polegtegasejekot učinkovitmedijzanjihovoupora-
boizkazalsvetovnisplet,sajzagotavljadostopdovelikegaštevilaljudi,hkratipaomogočauporabometod
socialnegavplivanja,prilagojenihvsakemuposameznikugledenanjegovelastnostiinpotrebe.
KLJUČNEBESEDE
okoljskageografija,okoljskovedenje,ozaveščenost,socialnovplivanje,voda
ABSTRACT
The ef fi cacy of social inf luen ce in en vi ron men tal awa re ness and be ha vi our re gar ding wa ter
Theconceptsofencouragingenvironmentalawarenessandchangingenvironmentalbehaviouraregai-
ningrecognitionincurrentdiscussionsandarethefoundationofa sustainably-orientedsociety.People’s
mentalityanddailyactivitydegradedrinkingwaterasa naturalresource,whichprofoundlyaffectsitsavai-
labilityandquality.Oneofthepossiblesolutionstothisistheusesocialinfluencemethodsthathelpchange
mentalitiesandbehaviour.Thearticleexplorestowhatdegreethesemethodscanbesuccessfulinsuppor-
tingman’s environmentalprotection tendenciesand inchangingbehaviour regardingwater.Directed
informationandeducation,commitments,remindersandrewardshaveshowntobea successfulapproach.
Theinternethasalsoproventobeanefficientmedium,asitcanreacha greatnumberofpeople,while
alsoenablingtheuseofsocialinfluencemethodsthatcanbeadjustedtoeachindividualaccordingtotheir
characteristicsandneeds.
KEYWORDS
environmentalgeography,environmentalbehaviour,awareness,socialinfluence,water
Uredništvojeprispevekprejelo10.julija2017.
37
Geografski vestnik 89-2, 2017, 37–49 Razgledi
RAZGLEDI
1 Uvod
Večina okolj skih iz zi vov, s ka te ri mi se soočamo, so po sle di ca člo ve ko ve ga ne ga tiv ne ga okolj ske -
ga ve de nja (Gard ner in Stern 2002; Du Nann Win ter in Ko ger 2004; Vlek in Steg 2007). Že vse od
se dem de se tih let pre te kle ga sto let ja se ra zi sko val ci uk var ja jo s preučeva njem raz ličnih pri sto pov za
spod bu ja nje oko lju pri jaz ne ga ve de nja in po sle dično zmanjševa nje ne ga tiv nih vpli vov na oko lje, ki
jih s skup nim ime nom ime nu je mo so cial no vpli va nje. Spra va so ak ci je za spod bu ja nje okolj ske oza -
veščeno sti te me lji le na poeno stav lje ni dom ne vi, da je po manj ka nje zna nja ena iz med naj po go stejših
ovir za ude ja nja nje oko lju pri jaz ne ga ve de nja (Koll muss in Ag ye man 2002). Ven dar se je kma lu iz -
ka za lo, da izo braževa nje, pri ka te rem po sa mez ni ku zgolj po sre du je mo iz bra ne in for ma ci je, ni ved no
do volj učin ko vi to za spre mem bo le-tega (Staats, Wit in Mid den 1996; Shultz 1999: po Abra ham se in
Matt hies 2013). Izo braževa nje na mreč po zi tiv no vpli va na spre mem bo po sa mez ni ko vih pre pričanj
in sta lišč, le v manjši meri pa vpli va na spre mi nja nje posa mez ni ko vih vred not in norm ter s tem na spre -
mem bo v okolj ski za ve sti in v ve de nju (Po laj nar Hor vat 2015). Ra zi ska va (Staats, Wit in Midden 1996)
o učin ko vi to sti ob sežne državne ak ci je v Združenih državah Ame ri ke, ka te re na men je bil zviševa -
nje ozaveščeno sti o pod neb nih spre mem bah in možnih ukre pih za nji ho vo blaženje, je tako na pod la gi
an ket pred in po iz ve de nih ak ci jah si cer po ka za la iz boljšanje zna nja o pod neb nih spre mem bah in spre -
mem bo sta lišč v po zi tiv nem smi slu, ven dar pa pri tem ni prišlo do spre mem be v ve de nju, pred vsem
za ra di ovir kot je ne pri prav lje nost odre ka nju bo di si udob ja, časa ali de nar ja. Ljud je ima jo to rej do
oko lja po go sto od tu jen od nos in ne ma lo krat se znaj de jo v pri mežu os ta lih neo kolj skih prio ri tet ozi -
ro ma de lu je jo po načelu: »Nobenegasmislanima,daposvojihnajboljšihmočehskrbimzaokolje,če
teganepočnejotudidrugi« (Po laj nar Hor vat 2015). Svo je vlo ge in po me na last nih de janj se ne za ve -
da jo, ob tem pa se ne ma lo krat tudi okolj sko oza veščeni ljud je uja me jo v zan ko kolek tiv ne okolj ske
apa ti je (Po lič 2002). Hkra ti so ljud je po go sto pre več krat ko ročno us mer je ni, da bi raz mišlja li o dol -
go ročnih po sle di cah svo je ga ve de nja za naš pla net, zato so po go sto pre ma lo okolj sko ak tiv ni (Po laj nar
Hor vat 2012).
Na pod la gi ugo to vi tve, da zgolj po da ja nje splošnih in for ma cij, us mer je nih v širšo po pu la ci jo, brez
vna prej pri la go je ne ga pri sto pa, po go sto ne pri pe lje do us trez nih re zul ta tov, so ra zi sko val ci raz vi li več
me tod so cial ne ga vpli va nja za spod bu ja nje oko lju pri jaz ne ga ve de nja.
V ra zi ska vi se na ve zu je mo na ne ko li ko preob li ko va no de li tev Mes sick in Bre wer ja (1983), ki ločuje -
ta med in for ma cij ski mi in struk tur ni mi stra te gi ja mi. Na eni stra ni so in for ma cij ske stra te gi je, s ka te ri mi
spre mi nja mo po sa mez ni ko vo mo ti va ci jo, zaz na va nje, znanje in nor me ozi ro ma oza veščenost, ne da
bi ob tem spre mi nja li zu na nje oko liščine, v ka te rih so ve denj ske od ločitve spre je te. Na dru gi stra ni so
struk tur ne stra te gi je (Steg in Vlek 2009), s ka te ri mi spre mi nja mo oko liščine, v ka te rih se spre je ma jo
ve denjske od ločitve ozi ro ma v ka te rih se ve de nje ure sničuje (Mes sick in Bre wer 1983; Steg in Vlek 2009).
Raz lične vr ste stra te gij, tako in for ma cij ske kot struk tur ne, se soočajo z raz lično stop njo us pešno sti, pri
čemer so us pešnejši ti sti pri sto pi, ki so se stavlje ni iz več raz ličnih vrst stra te gij, bo di si iz bra nih in for -
ma cij skih ali struk tur nih, bo di si kom bi na ci je obeh, saj se lah ko na ta način us pešneje pri la go di jo tako
lju dem kot da nim raz me ram (Abra ham se in Matt hies 2013). Tako je bis tve ne ga po me na, da do bro poz -
na mo in hkra ti ra zu me mo, kaj je ti sto, kar vodi lju di k  ne ga tiv ne mu od no su do oko lja ter oko lju
ne pri jaz ne mu de lo va nju, saj smo le na ta način lah ko us trez no us po sob lje ni za načrto va nje stra te gij,
ki pos pešuje jo raz voj okolj ske oza veščeno sti in ve denja ter ob li ko va nje po li tik, ki to spod bu ja jo.
Osred nji na men pričujočega dela je ugo to vi ti ali lah ko z iz bra ni mi me to da mi so cial ne ga vpli va nja
do sežemo de jan ske spre mem be v okolj ski oza veščeno sti in ve de nju v sme ri traj no sti na pri me ru po -
trošnje vode v gos po dinjs tvu ter ka te re me to de so pri tem us pešnejše. Zato smo iz ved li ra zi ska vo, pri
ka te ri smo po sa mez ni kom, ki so se pro sto volj no vključili v sku pi no Ekologičen, tako z in for ma cij ski -
mi kot tudi struk tur ni mi stra te gi ja mi, skušali dvig ni ti okolj sko ozaveščenost v po ve za vi z rabo vode
ter spre me ni ti nji ho vo ve de nje v sme ri traj no sti. Pred in po iz ved bi ome nje ne ga so cial ne ga vpli va nja
smo s po močjo ob sežnega an ke ti ra nja me ri li de jan ske spre mem be v ve de nju.
38
Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Učin ko vi tost so cial ne ga vpli va nja pri okolj skem oza veščanju in ve de nju …
2 Me to de so cial ne ga vpli va nja
Ob sta ja več različnih opre de li tev so cial ne ga vpli va nja, ki se raz li ku je jo gle de na vse bi no in vpliv,
ki ga ima po sa mez na me to da na ve de nja (De Young 1993; Vlek 2000; Gard ner in Stern 2002; Gel ler 2002).
Kot rečeno smo v ra zi ska vi upo ra bi li ne ko li ko preob li ko va no de litev stra te gij Mes sic ka in Bre wer ja (1983),
ki ločuje ta med in for ma cij ski mi in struk tur ni mi stra te gi ja mi. In for ma cij ske stra te gi je lah ko opre de -
limo tudi kot meh ke ukre pe, ka mor med dru gim uvrščamo izo braževa nje, opo mi nja nje, pred hod no
do ločitev ci lja, zaobljube, po vrat ne in for ma ci je in po dob no. Po dru gi stra ni pa lah ko struk tur ne stra -
te gi je opre de li mo kot trde ukre pe (Abra ham se in Matt hies 2013), ki zah te va jo spre mem be bo di si
v teh ničnem smi slu bo di si v spod bu dah. Med učin ko vi te in for ma cij ske stra te gi je sodi izo braževa nje
po meri, ka te re ga glav ni na men je čim bolj učin ko vi to in us mer je no po sre do va nje in for ma cij in s tem
spod bu ja nje nje go ve po zor no sti in zain te re si ra no sti. Pri tej me to di po sa mez nik prej me po se bej nje -
mu pri la go je ne in for ma ci je (Kreu ter s sodelav ci 1999). Člo vek je ra zum no bit je, ki si ste ma tično iz bi ra
med vr sta mi in for ma cij, ki jih prej me. Zato je bolj smi sel no, da po sa mez nik prej me le zanj bis tve ne
in for ma ci je, kot pa da ga obre me nju je mo s pre ve li ko ko ličino splošnih in for ma cij. Po leg po sredova -
nja bolj ve ro do stoj nih in for ma cij, so se stro kov nja ki us me ri li v kre pi tev po ve zav med sta lišči in ve de njem.
Ne ka te re ra zi ska ve so po ka za le, da, kljub us trez nim sta liščem in zna nju, ta ne po sred no ali sa mo dej no
ne vo di jo k oko lju pri jaz ne mu ve de nju (Gardner in Stern 2002). Ljud je se vse lej ne ve de jo tako, kot
jim na re ku je jo nji ho va okolj ska za vest in os ta li de jav ni ki ve de nja, čeprav vedo, na kakšen način je tre -
ba de lo va ti in da ni ni ka kršnih ovir, ki bi pre prečeva le oko lju pri jaz no ve de nje. Raz vi le so se stra te gi je,
s ka te ri mi po sa mez ni ka opo zar ja mo na to, kaj mu na re ku je nje go va okolj ska za vest. K temu ga spod -
bu ja mo na raz lične načine, med ka te ri mi iz po stav lja mo pred hod no za ve zo in spod bu do. Za ve za je ust na
ali pi sna zaob lju ba ozi ro ma za pri se ga za spremem bo ve de nja. Običajno jo upo rab lja mo v po ve za vi s pred -
hod no do ločit vi jo ci lja (na pri mer za ve za o zmanjšanju po ra be vode za 5 %). Poz na mo dve vr sti za ve ze.
Na eni stra ni gre za oseb no za ve zo sa me mu sebi, s ka te ro spod bu di mo po sa mez ni ko ve oseb ne norme
ozi ro ma mo ral ne ob ve ze, na dru gi pa za jav no za ve zo, s ka te ro spod bu di mo po sa mez ni ko ve sub jek -
tiv ne nor me (pričako va nja po sa mez ni ko vih po memb nih vpliv nežev), ki po sta ne jo od ločilen de jav nik
okolj ske ga ve de nja (Abra ham se in Matt hies 2013). Po mne nju ne katerih ra zi sko val cev vpli va za ve za
na spre mem bo ve de nja z zniževa njem spoz nav ne ga nes klad ja (cognitivedissonance) (Fe stin ger 1957),
ki na sta ne v pri me ru, ko po sa mez ni ko va pre pričanja ali sta lišča niso sklad na z nje go vim ve de njem. Če
se po sa mez nik za veže k ude ja nje nju iz bra ne ga ve de nja brez ka kršne ko li zu na nje pri si le ali mo re bit ne
na gra de, v večji meri tudi de jan sko spre me ni svo je ve de nje. Nav da ja ga na mreč občutek sa mo stoj ne
od ločitve, na sta le na pod la gi last nih no tra njih mo ti vov (Gard ner in Stern 2002). Spod bu da je način
in for mi ra nja po sa mez ni kov, običajno s krat ki mi spo ročili, s ka te ri mi us mer ja mo na do ločeno ve denje
v da nih raz me rah ozi ro ma opo zar ja mo nanj (Abra ham se in Matt hies 2013). Gre za eno stav no opo mi -
nja nje o pri mer nem ve de nju (na pri mer »Zapirajvodomedumivanjemzob!«). Nji ho va upo ra ba te me lji
na pred po stav ki, da je po sa mez nik že po no tra njil po zi tiv na sta lišča ozi ro ma po zi tiv ne na me re za oko -
lju pri jaz no ve de nje, ven dar mu za nje go vo ude ja nje nje pri manj ku je do ločena spod bu da. S spod bu da mi
pre sežemo sa mo dej ni po jav oko lju ne pri jaz ne ga ve de nja, ki se običajno po ja vi za ra di po sa mez ni ko -
vih izra zi tih na vad (Abra ham se in Matt hies 2013). Po sa mez ni ka k de ja njem naj laže pri pra vi mo tako,
da ga k temu na go vo ri mo. Na men slo ga nov, kot so »Porabimanj!«, ni izo braževa nje, tem več opo zar -
ja nje lju di, da se bolj pri mer no ve de jo. Na ta način pre sežemo no tra nje ovi re, de ni mo po zab lja nje ali
le no bo, ki po sa mez ni ku pre prečuje jo ude ja nja nje oko lju pri jaz ne ga ve de nja (Gard ner in Stern 2002).
Ra zi ska ve kažejo, da so bolj kot splošne spod bu de, ki se po ja vi jo na ključno, učin ko vi te cilj ne sku pi ni
pri la go je ne kon kret ne spod bu de, ob li ko va ne na vlju den način ter po sre do va ne na pri mer nem me stu
ob skrb no načrto va nem času (Gard ner in Stern 2002; Abra ham se in Matt hies 2013). Kljub vse mu ne -
ka te ri opo zar ja jo na raz me ro ma krat ko ročen vpliv spod bud pri okolj skem ve de nju (na pri mer Bell
s so de lav ci 2001) ter na dejs tvo, da so spod bu de učin ko vi tejše pri ude ja nja nju eno stav nejših ve denj (Gel -
ler, Wi neet in Eve rett 1982).
39
Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi
V pri me rih, ko je oko lju pri jaz no ve de nje po ve za no z večjimi odre ka nji (v smi slu večjih stroškov,
večje po ra be časa, večjega na po ra ali zmanjšanje udob ja …) ali oteženo za ra di do ločenih zu na njih ovir,
ki pre prečuje jo nje go vo iz va ja nje, lah ko z iz bra ni mi struk turnimi stra te gi ja mi spre mi nja mo spod bu -
de, na pod la gi ka te rih se ve de nje ude ja nja (Steg in Gif ford 2008). Na ta način kre pi mo mo ti va ci jo za
oko lju pri jaz no ve de nje in ga skušamo na re di ti pri vlačnejšega (Thøger sen 2005). Na men struk tur nih
stra te gij je to rej nepo sred no spre mi nja nje spod bud, s čimer po sred no vpli va mo na po sa mez ni ko vo zaz -
na va nje ter mo ti va cij ske de jav ni ke in po sle dično na nje go vo ve de nje (Steg in Vlek 2009). Ob sta ja več
načinov spre mi nja nja ve denj skih spod bud: raz po ložlji vost in ka ko vost iz del kov ter sto ri tev, uve lja vitev
za kon skih pred pi sov in ce nov na po li ti ka (Steg in Vlek 2009; Bol der dijk, Leh man in Gel ler 2013). Raz -
po ložlji vost in ka ko vost iz del kov ter sto ri tev lah ko spre me ni mo s fi zičnimi, teh ničnimi in or ga ni za cij ski mi
spre mem ba mi. Na ta način lah ko do sežemo, da oko lju ne pri jaz no ve de nje po sta ne manj pri vlačno ali
celo one mo gočeno (pri mer je za prt je ožjega mest ne ga sre dišča Ljub lja ne za mo tor ni pro met), oko lju
pri jaz no ve de nje pa pri vlačnejše, kot je bila na pri mer ne dav na uve lja vi tev za bojnikov za ločeva nje em -
ba laže in pa pir ja v vsa kem ljub ljan skem gos po dinjs tvu. Pri mer učin ko vi te spre mem be spodbud je tudi
na kup oko lju pri jaz nih iz del kov, kot je na kup ener get sko varčnega hla dil ni ka, s čimer v pre cejšnji meri
zmanjšamo okolj ski vpliv; storitev, ki jo iz de lek oprav lja, pa os ta ja nes pre me nje na. Na sled nja možnost
spre mi nja nja ve denj skih spod bud so za kon ski pred pi si (na pri mer z za ko nom pre po ve da no od la ga nje
od pad kov v na ra vi, ki je tudi ka zen sko sank cio ni ra no), na pod la gi ka te rih se spre jemajo ured be, v ka -
te rih so ja sno opre de lje ni ukre pi, s ka te ri mi sank cio ni ra mo kršite lje. Spod bu de okolj ske ga ve de nja lah ko
spre mi nja mo tudi s ce nov no po li ti ko. Us pešni me to di ce nov ne po li ti ke sta zvišanje stroškov oko lju ne -
pri jaz ne ga ve de nja na eni stra ni in znižanje stroškov ve de nju, ki je oko lju pri jaz no.
Pri struk tur nih stra te gi jah gre na nek način za na gra je va nje oko lju pri jaz nih de janj in kaz no va nje nepri -
jaz nih (Steg in Vlek 2009). Raz li ku je mo na gra de in kaz ni, ka te rih teo ret sko ozad je te me lji na dejstvu,
da smo ljud je mo ti vi ra ni na pod la gi obe tov, ki sle di jo po končanem de ja nju, kar z dru gi mi be se da mi pomeni,
da stva ri počnemo za ra di po zi tiv nih po sle dic, izo gi ba mo pa se početju ti stih z ne ga tiv ni mi po sle di ca mi
(Bol der dijk, Leh man in Gel ler 2013). Nagrade so pri jet ne po sle di ce, s ka te ri mi spod bu ja mo oko lju pri -
jaz no ve de nje, med tem ko so kaz ni ne pri jet ne po sle di ce, s ka te ri mi sank cio ni ra mo oko lju ne pri jaz no ve de nje
(Bol der dijk, Leh man in Gel ler 2013). Po Gel ler je vem (2002) mne nju so pri spod bu ja nju okolju pri jazne -
ga ve de nja na gra de učin ko vi tejše kot kaz ni, saj so po ve za ne s po zi tiv ni mi čus tvi in sta lišči, ki pod pi ra jo
ve denj ske spre mem be. Na dru gi stra ni so kaz ni manj učin ko vi te, saj po ra ja jo ne ga tiv na čus tva in sta lišča,
izo gi bal no ve de nje, v do ločenih pri me rih pa lah ko pov zročijo celo od por jav no sti. Pri po sa mez ni ku lahko
us tva ri jo občutek iz gu be svo bo de, kar se izra zi v de lo va nju, ki je nas prot no z zažele nim. To vrst ni pro ces
ime nu je mo psi ho loški od por (psychologicalreactance) (Brehm 1966) ozi roma pro ti nad zor (countercontrol)
(Skin ner 1953). V zad njem času se pri spod bu ja nju us trez ne ga okolj ske ga ve de nja uve ljav lja jo družbeni
me di ji. So nova ob li ka splet nih me di jev, ki se od tra di cio nal nih raz li ku je jo v tem, da omo gočajo večjo
po ve za nost med uporab ni ki. Opre de li mo jih lah ko kot sku pek splet nih a pli ka cij, ki omo gočajo us tvarja -
nje in iz me nja vo upo rab niških vse bin (Ka plan in Haen lein 2010). So vses plošno do stop ni in omo gočajo
pri la go dlji ve teh ni ke med se boj ne ga ko mu ni ci ra nja. Nji hov začetek lah ko posta vi mo v leto 1971, ko je bilo
po sla no prvo spo ročilo prek elek tron ske pošte. Od ta krat se je naše po ve zo va nje s sve tom le še stop njevalo.
Med se boj na ko mu ni ka ci ja prek sve tov ne ga sple ta ni bila še ni ko li tako eno stav na in širo ko do stop na kot
dan da nes (O’Dell 2011). Za družbene me di je so značilne na sled nje last no sti, za ra di ka te rih so po sta li priljub -
ljen in ne po grešljiv del našega vsak da na (May field 2008; Brad ley 2010): med se boj no so de lo va nje, od pr tost,
ko mu ni ka ci ja, skup nost, po ve za nost, večpred stav nost, trans pa rent nost, neod vi snost, ne pred vi dlji vost.
3 Me to de
Ra zi ska vo o učin ko vi to sti me tod so cial ne ga vpli va nja pri spre mi nja nju oza veš če no sti in ve de nja
v po ve za vi z vodo smo iz ved li na ob moč ju Mest ne ob či ne Ljub lja na med 11. mar cem in 11. de cem -
40
Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Učin ko vi tost so cial ne ga vpli va nja pri okolj skem oza veščanju in ve de nju …
brom 2010. Ob se ga la je dva ob sež nej ša sklo pa: an ke ti ra nje in so cial no vpli va nje. Ra zi ska va je po te kala
na splet nem por ta lu Ekologičen (med mrežje 1). Prvo ob dob je (11. ma rec–5. maj 2010), je ob se ga lo osebno
in splet no an ke ti ra nje o rabi vode v gos po dinjs tvu. Us pe šno oprav lje nih je bilo 690 an ket. Na men je
bil ugo to vi ti, kak šno zna nje in kak šne na va de po se du je jo an ke ti ran ci gle de preu če va ne te ma ti ke. Sode -
lu joče v ome nje ni an ke ti smo po va bi li v na dalj njo ra zi ska vo, ki se je prav tako od vi ja la prek splet ne ga
por tala Ekologičen (med mrežje 1), in si cer z vključit vi jo v splet no sku pi no Eko lo gičen, ka te re na men
je bil red no spod bu ja nje čla nov k varčnemu ve de nju v gos po dinjs tvu. Žal je bilo med an ke ti ran ci majh -
no za ni ma nje za vključitev v sku pi no; za to se jih je odločilo zgolj 95. Med temi je bilo 32,6 % moških
in 67,4 % žensk. Gle de na sta rost no struk tu ro so pre vla do va li sta ri med 25 in 44 let (57,9 %), sle di li so
sta ri med 45 do 64 let (24,2 %), sta ri med 15 in 24 let (13,7 %) in sta ri več kot 65 let (4,2 %). Udeležence
sku pi ne Eko lo gi čen smo spod bu ja li k varčeva nju z vodo na dva načina: z in for ma cij ski mi in s struk -
tur ni mi stra te gi ja mi. V ok vi ru in for ma cij skih stra te gij smo naj večji pou da rek na me ni li us mer je ne mu
in for mi ra nju o oko lje vars tve ni prob le ma ti ki in značil no stih ve denj v po ve za vi z vodo ter izo braževa -
nju v ob li ki nas ve tov. In for mi ra nje in izo braževa nje, ki je po te ka lo med 24. ma jem in 24. no vem brom
2010, smo pri la go di li preučeva ni sku pi ni in s tem do se gli večjo učin ko vi tost. Ob li ko va li smo šest nasvetov
(pre gled ni ca 1), pri čemer je uvod ni nas vet vključeval tudi po drob nejše in for ma ci je o preučeva ni prob -
le ma ti ki. Vsak nas vet vse bu je nje go vo po drob nejšo pred sta vi tev in na vo di la za varčno ve de nje
v po ve za vi z vodo. Po leg tega smo z us mer je ni mi osebni mi na go vo ri skušali ude ležence še do dat no mo -
ti vi ra ti k varčeva nju. Vsi nas ve ti so bili ob iz bra nih da tu mih (pre gled ni ca 1) po sla ni čla nom sku pi ne
prek elek tron ske pošte, po leg tega pa smo jih sočasno ob ja vi li tudi na splet nem por ta lu Eko lo gičen (med -
mrežje 1) ter na nji ho vi Facebookovi stra ni.
Preglednica1:Razreznasvetovzavarčnovedenjev povezaviz vodov gospodinjstvu.
24. 5. 2010 1. Ne traj nost ni so dob ni na čin živ lje nja in raba vode v gos po dinjs tvu.
1.1 Kaj lah ko na re di mo sami?
31. 5. 2010 2. Pe re mo in po mi va mo na EKOLOGIČEN na čin.
7. 6. 2010 3. Umi vaj mo se z gla vo.
14. 6. 2010 4. Vsa ka kap lji ca vode šte je, šte je, šte je …
21. 6. 2010 5. Ko li ko vode od te če v praz no?
28. 6. 2010 6. Ne one sna žuj, raje var čuj!
V ok to bru 2010 smo v ok vi ru projek ta INCOME iz de la li splet ni kviz z na slo vom »Ali znam varčeva ti
z vodo?« (medmrežje 2), ka te re ga na men je oza veščanje in izo braževa nje lju di o rabi vode ozi ro ma prever -
ja nje zna nja o rabi vode. Člane sku pi ne smo prek elek tron ske pošte in družbe ne ga omrežja Facebook
po va bi li k reševa nju kvi za in s tem k pre ver ja nju zna nja, ki so ga pri do bi li z nas ve ti o rabi vode.
Pred sa mim začet kom us mer je ne ga in for mi ra nja in izo braževa nja smo upo rabili me to do pi sne zaob -
lju be kot po sa mez ni ko ve ob ve ze, da bo v na sled njih šes tih me se cih de lo val oko lju pri jaz no. Upo ra bi li
smo me to do oseb ne zaob lju be in na ta način vpli va li na po sa mez ni ko vo oseb no nor mo, s čimer se počuti
ob ve za ne ga, da de lu je oko lju pri jaz no. Vsa ke mu članu smo prek elek tron ske pošte po sla li do pis z zaob -
lju bo v elek tron ski ob li ki in po drob nejša na vo di la za upo ra bo. Ude ležence smo pro si li, naj si zaob lju bo
na ti sne jo na pa pir, se pro sto volj no od ločijo o nje nem pod pi su in nam v 14 dneh po sre du je jo od ločitev. 
V do se da njih ra zi ska vah so cial ne ga vpli va nja na po dročju spre mi nja nja okolj ske ga ve de nja so se
opom ni ki iz ka za li kot zelo učin ko vi ta me to da (Gard ner in Stern 2002). Člane sku pi ne smo z iz bra ni -
mi opom ni ki, ki so jih pre je li prek elek tron ske pošte, po dveh in pe tih dneh od ob ja ve po sa mez ne no vi ce,
spo mi nja li na oko lju pri jaz no ve de nje v gos po dinjs tvih. Po leg tega smo opom ni ke sočasno ob jav lja li
na Facebook stra ni sku pi ne Eko lo gičen.
41
Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi
Po leg in for ma cij skih stra te gij smo upo ra bi li tudi struk tur ne stra te gi je, in si cer na gra je va nje, ki je
po te ka lo tri krat. Gre za teo ri jo družbene iz me nja ve, po ka te ri naj bi se ose ba, ki ne kaj dobi, čuti la dolžno
ne kaj tudi vr ni ti. Po da ri li smo sto oko lju pri jaz nih na ku po val nih vrečk, de set so lar nih pol nilcev pod -
jet ja Eko dom in bioresonančno terapijo v Energijski točki. Po končanem so cial nem vpli va nju smo
z udeleženci sku pi ne Eko lo gičen po no vi li an ke ti ra nje o rabi vode v gos po dinjs tvu in pri mer ja li re zul -
ta te.
Pred in po upo ra bi iz bra nih me tod smo me ri li ve de nja v po ve za vi z vodo s šest naj sti mi spre men -
ljiv ka mi (pre gled ni ca 2) na tri sto penj ski (da/del no/ne) ali na pet sto penj ski or di nal ni les tvi ci.
Preglednica2:Spremenljivkezamerjenjevedenjav povezaviz vodov gospodinjstvu.
1. Ali ste v zad njih še stih me se cih zmanj ša li po ra bo vode?
2. Kako po go sto pu sti te te či vodo, med tem ko si umi va te zobe?
3. Kako po go sto pu sti te te či vodo, med tem ko se mi li te med pr ha njem?
4. Kako po go sto pu sti te te či vodo, med tem ko roč no po mi va te po so do?
5. Kako po go sto pri pit ju upo ra bi te po vsem čist ko za rec?
6. Ko li ko krat na te den upo rab lja te pral ni stroj, ko je/ni poln?
7. Ko li ko krat na te den upo rab lja te po mi val ni stroj, ko je/ni poln?
8. Ko li ko krat na te den se pr ha te/ko pa te?
9. Ko li ko ča sa se pr ha te? (1 – več kot 15 mi nut, 2 – od 11 do 15 mi nut, 3 – od 6 do 10 mi nut, 4 – od 3
do 5 minut, 5 – manj kot 3 mi nut)
10. Ali ste v zad njih še stih me se cih v prho dali na me sti ti zrač nik za ni zek pre tok, ki vodi pri me ša zrak?
11. Ali ste v zad njih še stih me se cih vgra di li eko loš ki stra nišč ni spla ko val nik?
12. Ali ste v zad njih še stih me se cih pre ve ri li, ali v sta no va nju kje uha ja voda?
13. Ali ste v zad njih še stih me se cih ti sto po so do, ki ste jo po mi va li roč no, po mi va li v po mi val nem ko ri tu, pod
te ko čo vodo pa jo samo splak ni li?
14. Ali ste v zad njih še stih me se cih zmanj ša li rabo či stil, pral nih praš kov, meh čal cev ali koz me ti ke?
15. Ali ste v zad njih še stih me se cih v stra nišč no školj ko me ta li stva ri, ki bi lah ko za ma ši le od tok vode ali
zastru pi le vodo?
16. Ali ste v zad njih še stih me se cih vgra di li in di vi dual ni šte vec za mer je nje po ra be vode v sta no va nju?
4 Re zul ta ti in raz pra va
Po končanem šest me sečnem ob dob ju upo ra be iz bra nih me tod so cial ne ga vpli va nja za spod bu ja -
nje oko lju pri jaz ne ga ve de nja v po ve za vi z vodo so ude leženci izra zi li po zi tiv nejše de lo va nje kot pred
iz ved bo so cial ne ga vpli va nja, za kar se je v pri mer ja vi z ob dobjem pred iz ved bo so cial ne ga vpli va nja
opre de li la šes ti na (14,7 %) več. De lež ti stih, ki so se opre de li li ne ga tiv no se je znižal za do bro dvaj se -
ti no (6,3 %) (pre gled ni ca 3). Fried ma nov test, s ka te rim smo ugo tav lja li sta ti stično po memb nost raz lik
med obe ma mer je nje ma, je po ka zal sta ti stično značilno raz li ko pri spre men ljiv ki o varčeva nju z vodo. 
Pit na voda je bo gas tvo, ki ni neiz črpno. Ma lok do raz mišlja o tem, ko li ko vode po ra bi za po sa mez -
no gos po dinj sko opra vi lo in ko li ko bi jo lah ko pri varčeval že z majh no spre mem bo svo je ga ve de nja.
Če bi vsak pre bi va lec v Slo ve ni ji zmanjšal dnev no po ra bo vode za en li ter, bi v letu dni pri hra nil okrog
mi li jon ku bičnih me trov dra go ce ne te kočine, brez ka te re ni živ lje nja (Bur ja 2007). Če za pre mo pipo
42
Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Učin ko vi tost so cial ne ga vpli va nja pri okolj skem oza veščanju in ve de nju …
vse lej, ka dar vode ne po tre bu je mo, lah ko pri hra ni mo kar do 80.000 li trov vode na leto, kar lah ko pri -
mer ja mo s ko ličino vode, s ka te ro napol ni mo pla val ni ba zen (Bur ja 2007). Zato nas je za ni ma lo, v ko likšni
meri so ude leženci spre me ni li svo je ve de nje, in si cer v ko likšni meri so začeli za pi ra ti vodo (pre gled -
ni ca 4), ko je pri po sa mez nih opra vi lih ne po tre bu je jo. Ude leženci so po iz ved bi social ne ga vpli va nja
v naj večji meri začeli za pi ra ti vodo med tem, ko si umi va jo zobe in ko se mi li jo med pr ha njem; spre -
mem ba v sred njih vred no stih (Δx–) pri obeh ve de njih je 0,19. Pri ročnem po mi va nju po so de je bila
spre mem ba v sred njih vred no stih 0,12. V naj manjši meri pa so spre me ni li ve de nje v po ve za vi z upo -
ra bo po vsem čis te ga ko zar ca, saj je spre mem ba v sred nji vred no sti zgolj 0,07. Fried ma nov test je po ka zal
sta ti stično značilno raz li ko v tr di tvah pred in po mer je nju zgolj pri ve de nju po ve za nem z za pi ra njem
vode med opra vi li.
Ude ležence smo v ok vi ru iz bra ne ga vpli va nja oza veščali o tem, kako pomemb no je, da pri pra nju
pe ri la ali po mi va nju po so de s po močjo stro jev pa zi mo na ko ličino pe ri la ali po so de, ki ju želi mo opra -
ti. Le ma lo krat na mreč raz mišlja mo o tem, ko li ko vode po trošimo, v ko li kor pe re mo ali po mi va mo z na
pol praz ni mi apa ra ti. Udeleženci so po iz ved bi so cial ne ga vpli va nja po eni stra ni ko ličino pranj s pol -
ni mi apa ra ti po višali (pre gled ni ca 5); sred nja vred nost pri upo ra bi pol ne ga pral ne ga stro ja je 2,88,
po mi val ne ga pa 5,44. Po dru gi stra ni pa so v pre cejšnji meri znižali ko ličino pranj, ko stro ji niso pol -
ni. Sred nja vred nost pri upo ra bi del no pol ne ga pral ne ga stro ja je 1,36, po mi val ne ga pa 1,40. Po leg tega
se je tudi zmanjšalo šte vi lo ude ležen cev, ki pere in po mi va z del no pol ni mi gos po dinj ski mi apa ra ti, kar
je pre cej spod bu den poda tek. Pri večini ude ležen cev se je spre mem ba ve denj iz ka za la kot sta ti stično
značilna, kar do ka zu je izračunan Fried ma nov test ob vsa ki od preučeva nih spre men ljivk (pre gled ni -
ca 5). Na da lje nas je za ni ma lo, v ko likšni meri so ude leženci sku pi ne Eko lo gičen spre me ni li svo je ve de nje
v po ve za vi z last no hi gie no. Re zul ta ti kažejo, da je ko ličina pr hanj os ta la prak tično ena ka ozi ro ma se
je celo za ma len kost po višala, med tem pa se je znižal čas pr ha nja, ki je bil po končanih me to dah v pov -
prečju manj kot 3 minute. Po dob no kot pr ha nje je šte vi lo ko panj os ta lo ena ka, prav tako se ni spre me ni lo
šte vi lo ude ležen cev, ki se ko pa jo. Izračuna ni Fried ma nov test za vsa ko spre men ljiv ko kaže na sta ti stično
nez načilne raz li ke v spre mem bi pričujočih preučeva nih ve denj.
Po go sto se ne za ve da mo, da lah ko z raz ličnimi ukre pi, ki ne zah te va jo pre ti ra ne ga odre ka nja udob -
ju, z vodo pri varčuje mo. Tako nas je za ni ma lo, v ko likšni meri so ude leženci po iz ved bi so cial ne ga vpli -
va nja iz ved li raz lična deja nja, po ve za na z varčeva njem vode v svo jem gos po dinjs tvu. Zno traj po sa mez nih
pri me rov smo vključili tudi ne ka te re manj običajne z na me nom ugo to vi ti, s kakšno sku pi no lju di in
nji ho vih ve denj ima mo oprav ka (pre gled ni ca 6). Po končnih me to dah je do bra pet naj sti na (7,4 %) ude -
ležen cev dala v prho na me sti ti zračnik za ni zek pre tok, ki vodi pri meša zrak, pri čemer je raz li ka sta -
ti stično značilna (p < 0,001), prav tako pa so tri je ude leženci v zad njih šes tih me se cih vgra di li eko loški
stra niščni spla ko valnik (p > 0,05). V pri mer ja vi z de ležem ti stih, ki so pred me to da mi pre ver ja li ali jim
voda kje uha ja, se je ta po višal za sla bo de se ti no (21,4 %) (p > 0,05). Za do bro de se ti no (13,1 %; p < 0,001)
se je po višal de leža ti stih, ki so ti sto po so do, ki so jo pomi va li ročno, po mi va li v po mi val nem ko ri tu,
pod te kočo vodo pa jo le splak ni li, za sla bo dvaj se ti no (18,2 %; p < 0,001) pa se je po višal de lež ti stih,
43
Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi
Preglednica3:Spremembev vedenjuprirabivode(legenda:1 –ne,2 –delno,3 –da)(Anketao rabi
vode…2010;Spletnaanketao rabivode…2010).
sta lišče čas šte vi lo 1 2 3 x– SD Fried ma nov
an ke ti ran cev test
Ali ste v zad njih pred 95 8,4 % 22,1 % 69,5 % 2,61 0,64 χ2 = 5,452
šes tih me se cih vpli va njem
zmanjšali po ra bo
vode? po vpli va nju 95 2,1 % 13,7 % 84,2 % 2,80 0,49 p < 0,01
44
Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Učin ko vi tost so cial ne ga vpli va nja pri okolj skem oza veščanju in ve de nju …
Pr
eg
led
ni
ca
4
:S
pr
em
em
be
v
 p
ov
ez
av
iz
 z
ap
ira
nj
em
v
od
em
ed
o
pr
av
ili
(l
eg
en
da
:1
–
ni
ko
li,
2
–
re
dk
o,
3
–
ob
ča
sn
o,
4
–
po
go
sto
,5
–
ve
dn
o,
6
–
br
ez
o
dg
ov
or
a)
(A
nk
et
a
o 
ra
bi
v
od
e…
20
10
;S
pl
et
na
a
nk
et
a
o 
ra
bi
v
od
e…
20
10
,P
on
ov
itv
en
a
sp
let
na
a
nk
et
a
o 
ra
bi
v
od
e…
20
10
).
sta
 liš
če
ča
s
šte
 vi
 lo
1
2
3
4
5
6
x–
SD
Fr
ied
 m
a n
ov
an
 ke
 ti r
an
 ce
v
te
st
Ka
ko
 p
o g
o s
to
 p
u s
ti t
e
pr
ed
95
2,1
%
6,3
%
9,5
%
25
,3
%
56
,8
%
/
4,2
8
1,0
1
χ2
= 
5,4
52
te
či 
vo
do
, m
ed
 te
m
 ko
vp
li v
a n
jem
si 
um
i v
a te
 zo
be
?
po
 vp
li v
a n
ju
95
/
1,1
%
11
,6
%
26
,3
%
61
,1
%
/
4,4
7
0,7
4
p 
< 
0,0
1
Ka
ko
 p
o g
o s
to
 p
u s
ti t
e
pr
ed
 
95
8,4
%
11
,6
%
7,4
%
20
,0
%
52
,6
%
/
3,9
7
1,3
5
χ2
= 
3,4
57
te
či 
vo
do
, m
ed
 te
m
 ko
vp
li v
a n
jem
se
 m
i li
 te 
m
ed
 pr
 ha
 nj
em
?
po
 vp
li v
a n
ju
95
4,2
%
6,3
%
13
,7
%
21
,1
%
54
,7
%
/
4,1
6
1,1
4
p 
> 
0,0
5
Ka
ko
 p
o g
o s
to
 p
u s
ti t
e
pr
ed
 
95
3,2
%
12
,6
%
26
,3
%
31
,6
%
26
,3
%
/
3,6
5
1,0
9
χ2
= 
3,4
49
te
či 
vo
do
, m
ed
 te
m
 ko
vp
li v
a n
jem
ro
čn
o p
o m
i va
 te 
po
 so
 do
?
po
 vp
li v
a n
ju
95
3,2
%
11
,6
%
23
,2
%
29
,5
%
32
,6
%
/
3,7
7
1,1
2
p 
> 
0,0
5
Ka
ko
 p
o g
o s
to
 p
ri 
pi
t ju
pr
ed
95
14
,7
%
17
,9
%
29
,5
%
31
,6
%
5,3
%
1,1
%
2,9
5
1,1
4
χ2
= 
0,2
00
up
or
a b
i te
 p
o v
se
m
 či
st
vp
li v
a n
jem
ko
 za
 re
c?
po
 vp
li v
a n
ju
95
12
,6
%
17
,9
%
30
,5
%
30
,5
%
7,4
%
1,1
%
3,0
2
1,1
4
p 
> 
0,0
5
ki so zmanjšali upo ra bo ke mičnih sred stev. Zmanjšal pa se je tudi de lež ti stih, ki v stra niščno školjko
mečejo stva ri, ki bi lah ko za mašile od tok (za 8,2 %; p > 0,05). Na zad nje smo ude ležence pov prašali še
o tem, ali so v zad njih šes tih me se cih vgra di li in di vi dual ni šte vec za mer je nje po ra be vode v gos po -
dinjs tvu, pri čemer se je za pri tr dil ni od go vor izrekla do bra de se ti na (12,6 %) (pre gled ni ca 6).
5 Sklep
Rezul ta ti vlo ge iz bra nih me tod so cial ne ga vpli va nja, us mer je ne ga in for mi ra nja in izo braževa nja,
pi sne zaob lju be, opom ni kov in na gra je va nja na de jav ni ke ve de nja kažejo na nji ho vo pre cejšnjo us pešnost
tako v po zi tiv nejšem od no su do oko lja, večji pri prav lje no sti za oko lju pri jaz no ve de nje kot tudi v us -
trez nejšem rav na nju sa mem. Kot upo rab no se je us mer je no in for mi ra nje in izo braževa nje iz ka za lo pri
kre pi tvi zna nja, saj so po sa mez ni ki po ka za li pre cej višjo stop njo poz na va nja preučeva nih vse bin po iz -
ved bi so cial ne ga vpli va nja. Po leg tega se je iz ka zalo kot us pešno tudi pri kre pi tvi zaz na ne ga ve denj ske ga
nad zo ra, to rej po sa mez ni ko ve ga last ne ga občutka spo sob no sti ude ja nja nja oko lju pri jaz ne ga ve de nja
in pre pričanja o raz po ložlji vo sti sred stev za ude ja nja nje takšnega ve de nja. Vzrok za ome nje no je najverjet -
ne je v pre cejšnjem pou dar ku, ki smo ga pri so cial nem vpli va nju na me ni li sez na nja nju ude ležen cev
z re la tiv no eno stav ni mi in drob ni mi ukre pi v gos po dinjs tvu, s ka te ri mi lah ko pri po mo re mo k iz boljšanju
sta nja oko lja ter ka te re lah ko z mi ni mal nim naporom opra vi vsak po sa mez nik brez upo ra be ka kršnih
koli do dat nih sred stev ali stroškov. S tem smo po sa mez ni kom omo gočili pre cejšen pre skok v od no su
do last nih zmožno sti in sa moučin ko vi to sti. Re zul ta ti so hkra ti po ka za li spre mem bo v pri prav lje no sti
za okolju pri jaz no ve de nje ter v ve de nju sa mem, kar kaže na to, da so me to de so cial ne ga vpli va nja ude -
ležence re snično spod bu di le k ukre pa nju. Kot upo rab na se je iz ka za la tudi pi sna zaob lju ba, saj je bil
od ziv ude ležen cev na njo zelo po zi ti ven. Hkra ti so se kot us pešni iz ka za li tudi opom ni ki, saj se je ob
nji ho vi ob ja vi, še po se bej na družbe nem omrežju Facebook, po go sto raz vi la živah na raz pra va o te mati -
ki. V nas prot ju od os ta lih pa se je kot manj us pešno iz ka za lo na gra je va nje, saj ude ležen cev oseb ne ga
an ke ti ranja, še po se bej ti stih ne zain te re si ra nih, ob nje go vi na ja vi ni pre pričalo k so de lo va nju v ra ziskavi.
45
Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi
Preglednica5:Spremembev povezaviz rabovodepripranjuperilainpomivanjuposode(Anketao rabi
vode…2010;Spletnaanketao rabivode…2010;Ponovitvenaspletnaanketao rabivode…2010).
sta lišče čas šte vi lo x– SD Fried ma nov
an ke ti ran cev test
Koli ko krat na te den pred vpli va njem 67 2,76 1,57 χ2 = 1,588
upo rab lja te pral ni po vpli va nju 67 2,88 0,96 p > 0,05
stroj, ko je poln?
Ko li ko krat na te den pred vpli va njem 15 1,63 1,10 χ2 = 5,321
upo rab lja te pral ni po vpli va nju 11 1,36 0,67 p < 0,01
stroj, ko ni poln?
Ko li ko krat na te den pred vpli va njem 77 4,68 1,88 χ2 = 11,571
upo rab lja te po mi val ni po vpli va nju 77 5,44 1,41 p < 0,001
stroj, ko je poln?
Ko li ko krat na te den pred vpli va njem 22 2,80 0,44 χ2 = 4,000
upo rab lja te po mi val ni po vpli va nju 5 1,40 0,89 p < 0,05
stroj, ko ni poln?
46
Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Učin ko vi tost so cial ne ga vpli va nja pri okolj skem oza veščanju in ve de nju …
Preglednica6:Spremembepriposameznihdejanjihv povezaviz rabovode(legenda:0 –ne,1 –da,
2 –brezodgovora)(Anketao rabivode…2010;Spletnaanketao rabivode…2010,Ponovitvenaspletna
anketao rabivode…2010).
spre men ljiv ka čas šte vi lo 0 1 2 x– SD Fried ma nov 
an ke ti ran cev test
Ali ste v zad njih šes tih pred 95 100,0 % 0,0 % / 0,00 0,00 χ² = 7,000
me se cih v prho dali vpli va njem
na me sti ti zračnik za po vpli va nju 95 92,6 % 7,4 % / 0,07 0,26 p < 0,01
ni zek pre tok, ki vodi
pri meša zrak?
Ali ste v zad njih šes tih pred 95 98,9 % 1,1 % / 0,01 0,10 χ² = 3,000
me se cih vgra di li eko loški vpli va njem
stra niščni spla ko val nik? po vpli va nju 95 95,8 % 4,2 % / 0,04 0,20 p > 0,05
Ali ste v zad njih šes tih pred 95 31,6 % 68,4 % / 0,68 0,46 χ² = 3,000
me se cih pre ve ri li, ali vpli va njem
v sta no va nju kje uha ja po vpli va nju 95 10,2 % 89,8 % / 0,89 0,42 p > 0,05
voda?
Ali ste v zad njih šes tih pred 95 30,5 % 69,5 % / 0,69 0,46 χ² = 12,000
me se cih ti sto po so do, vpli va njem
ki ste jo po mi va li ročno, po vpli va nju 95 17,4 % 82,6 % / 0,82 0,44 p < 0,001
po mi va li v po mi val nem
ko ri tu, pod te kočo vodo
pa jo samo splak ni li?
Ali ste v zad njih šes tih pred 95 33,7 % 66,3 % / 0,66 0,47 χ² = 13,762
me se cih zmanjšali rabo vpli va njem
čis til, pral nih praškov, po vpli va nju 95 15,5 % 84,5 % / 0,84 0,43 p < 0,001
mehčal cev ali koz me ti ke?
Ali ste v zad njih šes tih pred 95 77,9 % 22,1 % / 0,22 0,41 χ² = 3,556
me se cih v stra niščno vpli va njem
školj ko me ta li stva ri, ki po vpli va nju 95 86,1 % 13,9 % / 0,14 0,38 p < 0,05
bi lah ko za mašile od tok
vode ali za stru pi le vodo?
Ali ste v zad njih šes tih pred 95 / / / / / /
me se cih vgra di li vpli va njem
in di vi dual ni šte vec po vpli va nju 95 85,3 % 12,6 % 2,1% 0,13 0,33 /
za mer je nje po ra be 
vode v sta no va nju?
Eden iz med raz lo gov je mor da tudi v tem, da so bile na gra de iz ključno oko lje vars tve ne na ra ve in v tem
ozi ru niso pri teg ni le širšega kro ga lju di, ki jih okolj ska te ma ti ka za ni ma v manjši meri. Ugo to vi li smo,
da splet pred stav lja učin ko vit me dij za upo ra bo me tod so cial ne ga vpli va nja.Nudi na mreč možnost do -
se ga nja so raz mer no ve li ke ga šte vi la lju di, hkra ti pa omo goča za go tav lja nje me tod so cial ne ga vpli va nja
ozi ro ma stra te gij, pri la go je nih vsa ke mu po sa mez ni ku gle de na nje go ve značil no sti in po tre be. Z us -
mer je ni mi me to da mi so cial ne ga vpli va nja, ki te me lji jo na prak tičnem pri sto pu lah ko to rej do sežemo
do bro ra zum lji vost in oza veščenost, kar vodi v us trez ne premike tudi v prak si. Eden iz med us trez nih
načinov je ned vom no im ple men ta ci ja me tod so cial ne ga vpli va nja v izo braževal ni si stem, saj so mla -
di ti sti, ki so naj bolj dov zet ni za spre mem be, hkra ti pa pred stav lja jo na jučin ko vi tejši me dij za pre nos
to vrst nih idej na sta rejše.
6 Viri in li te ra tu ra
Abra ham se, W., Matt hies, E. 2013: In for ma tio nal stra te gies to pro mo te pro-en vi ron men tal be ha vi our:
Chan ging know led ge, awa re ness and at ti tu des. En vi ron men tal Psycho logy: An In tro du ci ton. Chic hester.
An ke ta o rabi vode v gos po dinjs tvu. Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na, 2010.
Bell, P. A., Gree ne, T. C., Fis her, J. D., Baum, A. 2001: En vi ron men tal Psycho logy. Fort Worth.
Bol der dijk, J. W., Leh man, P. K., Gel ler, E. S. 2013: En cou ra ging pro-en vi ron mental be ha vi our with re -
wards and pe nal ties. En vi ron men tal Psycho logy: An In tro du ci ton. Chic he ster.
Brad ley, A. J. 2010: A new defi ni tion of So cial Me dia. Med mrežje: http://blogs.gart ner.com/ant hony_
brad ley/2010/01/07/a-new-de fi ni tion-of-so cial-me dia/ (10. 10. 2013).
Brehm, J. W. 1966: A Theory of Psycho lo gi cal Reac tan ce. New York.
Bur ja, A. 2007: Vze mi te manj, imej te več: zbir ka na mi gov za neško dlji vo živ lje nje. Mi ni strs tvo za okolje
in pro stor, Mi ni strs tvo za zdrav je, Urad Re pub li ke Slo ve ni je za ke mi ka li je. Ljub lja na. Med mrežje:
http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/vzemite_manj_
imejte_vec_01.pdf (10. 10. 2012).
De Young, R. 1993: Chan ging be ha vi our and ma king it stick. The con cep tua li za tion and ma na ge -
ment of conser va tion be ha vi our. En vi ron ment and Be ha vi our 25-3. DOI: https://doi.org/
10.1177/0013916593253003
Du Nann Win ter, D., Ko ger, S. M. 2004: The Psycho logy of En vi ron men tal Prob lems. New York.
Fe stin ger, L. 1957: A Theory of Cog ni ti ve Dis so nan ce. Stan ford.
Gard ner, G. T., Stern, P. C. 2002: En vi ron men tal Prob lems and Hu man Be ha vi our. Bo ston.
Gel ler, E. S. 2002: The chal lan ge of in crea sing proen vi ron men tal be ha vi our. Hand book of En vi ron men -
tal Psycho logy. New York.
Gel ler, E. S., Wi nett, R. A., Eve rett, P. B. 1982: Pre ser ving the En vi ron ment: New Stra te gies for Beha -
vi our Chan ge. New York.
Ka plan, A. M., Haen lein, M. 2010: Users of the world, uni te! The chal len ges and op por tu ni ties of Social
Me dia. Bu si ness Ho ri zons 53-1. DOI: https://doi.org/10.1016/j.bus hor.2009.09.003
Koll muss, A., Ag ye man, J. 2002: Mind the gap: Why do peo ple act en vi ron men tally and what are the
bar riers to pro-en vi ron men tal be ha vi our? En vi ron men tal Edu ca tion Re search 8-3. DOI: https://doi.org/
10.1080/13504620220145401
Kreu ter, M. W., Far rell, D., Ole vitch, L., Bren nan, L. 1999: Tai lo red Health Mes sa ges: Cu sto mi zing Com -
mu ni ca tion with Com pu ter Tech no logy. New York.
May field, A. 2008: What is so cial media? Med mrežje: www.re pro max.com/docs/113/854427515.pdf
(10. 10. 2013).
Med mrežje 1: http://www.eko lo gi cen.si (29. 11. 2010).
Med mrežje 2: http://www.life-income.si/template/flash/kviz.html (29. 11. 2010).
Mes sick, D. M., Bre wer, M. B. 1983: Sol ving so cial di lem mas: A re view. Re view of Per so na lity and Social
Psycho logy 4.
O’Dell, J. 2011: The Hi story of So cial Me dia. Med mrežje: http://mas hab le.com/2011/01/24/the-hi story-
of-so cial-me dia-in fo grap hic (10. 10. 2012).
Po laj nar Hor vat, K. 2012: Ob li ko va nje mo de la raz vo ja okolj ske oza veščeno sti in oko lju pri jaz ne ga vedenja.
Geo graf ski vest nik 84-2.
47
Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi
Po laj nar Hor vat, K. 2015: Oko lju pri jaz no ve de nje. Geo ri tem 26. Ljub lja na.
Po lič, M. 2002: Od nos do oko lja, ve denj ske in so cial ne pa sti. Pa ni ka 7-1.
Po no vi tve na splet na an ke ta o rabi vode v gos po dinjs tvu. Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU.
Ljub lja na, 2010.
Schultz, P. W. 1999: Chan ging be ha vi our with nor ma ti ve feed back in ter ven tions: A field ex pe ri ment
on curb si de recyc ling. Ba sic and Ap plied Psycho logy 21-1.
Skin ner, B. F. 1953: Scien ce and Hu man Be ha vi our. New York.
Splet na an ke ta o rabi vode v gos po dinjs tvu. Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na, 2010.
Staats, H. J., Wit, A. P., Mid den, C. Y. H. 1996: Com mu ni ca ting the green hou se ef fect to the pub lic:
Eva lua tion of a mass me dia cam paign from a so cial di lem ma pers pec ti ve. Jour nal of En vi ron mental
Ma na ge ment 46-2. DOI: https://doi.org/10.1006/jema.1996.0015
Steg, L., Gif ford, R. 2008: So cial psycho logy and en vi ron men tal prob lems. Ap plied So cial Psycho logy:
Un der stan ding and Ma na ging So cial Prob lems. Cam brid ge.
Steg, L., Vlek, C. 2009: En cou ra ging pro-en vi ron men tal be ha vi our: An in te gra ti ve re view and re search
agenda. Jour nal of En vi ron men tal Psycho logy 29-3. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jenvp.2008.10.004
Thøger sen, J. 2005: How many con su mer po licy em po wer con su mers for su stai nab le li festy le? Journal
of Con su mer Po licy 28-2. DOI: https://doi.org/10.1007/s10603-005-2982-8
Vlek, C. 2000: Es sen tial psycho logy for en vi ron men tal po licy ma king. In ter na tio nal Jour nal of Psycho -
logy 35-2. DOI: https://doi.org/10.1080/002075900399457
Vlek, C., Steg, L. 2007: Hu man be ha vi our and en vi ron men tal su stai na bi lity: prob lems, dri ving for ces and
re search to pics. Jour nal of So cial Is sues 63-1. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1540-4560.2007.00493.x
7 Sum mary: The ef fi cacy of so cial inf luen ce in en vi ron men tal awa re ness
and be ha vi our re gar ding wa ter
(tran sla ted by the aut hor)
The con cepts of en cou ra ging en vi ron men tal awa re ness and chan ging en vi ron men tal be ha vi our are
gai ning re cog ni tion in cur rent dis cus sions and are the foun da tion of a su stai nably-orien ted so ciety. Peo -
ple with their ant hro po cen tric world views and ma te rially in ten se activi ties de gra de drin king wa ter as
a na tu ral re sour ce on a daily ba sis and pro foundly af fect its avai la bi lity and qua lity with their mind set
and ac ti vity. One of the pos sib le so lu tions to this is to use so cial inf luen ce met hods, which help chan -
ge men ta lities and be ha vi our. The ar tic le ad dres sed the que stion to what de gree the se lec ted
met hod–di rec ted in for ma tion and edu ca tion, com mit ments, re min ders and re wards–can be suc cess -
ful in sup por ting man’s en vi ron men tal pro tec tion ten den cies and in chan ging be ha viour re gar ding wa ter.
The re are se ve ral de fi ni tions of so cial inf luen ce, de pen ding on the inf luen ce that a cer tain met hod
has on be ha vi our (De Young 1993; Vlek 2000; Gard ner and Stern 2002; Gel ler 2002). The re search adopts
a slightly mo di fied Mes sick and Bre wer (1983) stra tegy de fi ni tion. It di stin guis hes bet ween in for ma -
tion stra te gies, which are used to chan ge an in di vi dual’s mo ti va tion, per cep tion, know led ge and norms
or le vel of awa re ness wit hout adap ting the ex ter nal cir cum stan ces in which the se de cisions were made,
and bet ween struc tu ral stra te gies (Steg and Vlek 2009), which al ter the cir cum stan ces in which be ha -
vi ou ral de ci sions are made or in which the be ha vi our is rea li zed (Mes sick and Bre wer 1983; Steg and
Vlek 2009). In for ma tion stra te gies can also be de sig na ted as soft mea su res and inc lu de edu ca tion, re -
min ders, pre de ter mi ned goals, com mit ments, feed back, etc. On the ot her hand, struc tu ral stra te gies
can be re gar ded as hard mea su res (Abra ham se and Matt hies 2013), which re qui re chan ge in the tech -
nical area or in the in cen ti ve.
Af ter a six-month pe riod of im ple men ting se lec ted met hods of so cial inf luen ce, the par ti ci pants
ex pres sed a more po si ti ve at ti tu de to ward the en vi ron ment and rea di ness for en vi ron men tally friend-
ly be ha vi our than be fo re the imple men ta tion of so cial inf luen ce; around a sixth (14,7%) more peo ple
48
Ka ta ri na Po laj nar Hor vat Učin ko vi tost so cial ne ga vpli va nja pri okolj skem oza veščanju in ve de nju …
op ted in fa vour com pa red to the pe riod be fo re the im ple men ta tion of the so cial inf luen ce. The sha re
of tho se who op ted out was de crea sed by just over a twen tieth (6.3%). The Fried man test, which was
used to de ter mi ne the sta ti sti cal sig ni fi can ce of the dif fe ren ces in both mea su re ments, in di ca ted a sta -
ti sti cally sig ni fi cant dif fe ren ce for the va riab le on wa ter con ser va tion. Di rec ted in for ma tion and edu ca tion
pro ved to be suc cess ful for strengt he ning know led ge, as the in di vi duals ex pres sed a no tably hig her le -
vel of know led ge of the stu died con tents af ter the so cial inf luen ce was im ple men ted. It was also qui te
suc cess ful in strengt he ning the per cei ved be ha vi ou ral con trol, which is the indi vi dual’s own per cei ved
abi lity to act in an en vi ron men tally friendly man ner and their con vic tion that suf fi cient funds are avai -
lab le to per pe tua te that be ha vi our. The rea son for this is most li kely in the no tab le emp ha sis that was
pla ced on in for ming the par ti ci pants using re la ti vely sim ple and mi nor mea su res in the eco nomy, which
can be im ple men ted to im pro ve the sta te of the en vi ron ment and which can also be per for med by each
in di vi dual with mi ni mal ef fort wit hout the need for any kind of ad di tio nal funds or costs. Through
this, the par ti ci pants were able to ac hie ve a sig ni fi cant shift in per cei ving their own abi li ties and ef fi -
ciency. The re sults also point to a chan ge in their wil ling ness to act in an en vi ron men tally friendly way,
which in di ca tes that the so cial inf luen ce met hods en cou ra ged the par ti ci pants to act. Com mit ment also
pro ved to be use ful, as the par ti ci pants reac ted very po si ti vely to it. Anot her suc cess ful tool were the
re min ders; of ten ti mes when they were po sted, es pe cially on Fa ce book, a li vely de ba te on the to pic fol -
lo wed. In con trast, re wards tur ned out to be less suc cess ful, as the par ti ci pants of the per so nal sur vey,
es pe cially tho se who were unin te re sted, were not con vin ced by the in cen ti ve enough to take part in it.
One of the reasons for this might be that the re wards were of an exc lu si vely en vi ron men tal pro tec tion
na tu re and the re fo re could not draw in a wi der circ le of peo ple who are less in te re sted in en vi ron men -
tal is sues. We conc lu ded that the in ter net is an ef fi cient me dium for in tro du cing so cial inf luen ce met hods.
On one hand, it al lows re searc hers to reach a re la ti vely lar ge num ber of peo ple, whi le it also enab les
them to use so cial inf luen ce met hods or stra te gies that are ad ju sted to each in di vi dual de pen ding on
their charac te ri stics and needs. Using di rec ted met hods of so cial inf luen ce ba sed on the prac ti cal ap proach
can the re fo re be used to im pro ve un der stan ding and awa re ness, which can lead to the cor res pon ding
shifts in prac ti ce as well. One of the ap pro pria te ways to ac hie ve the goal of en vi ron men tal awa re ness
is un doub tedly to im ple ment so cial inf luen ce met hods into the edu ca tio nal system, sin ce young peo -
ple are most sus cep tib le to chan ge and are also the most ef fec ti ve in trans fer ring such ideas to ol der
peo ple.
49
Geografski vestnik 89-2, 2017 Razgledi