LIST LJUDSTVU V POUK ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32—, polletno din 16'—, četrtletno din 9 —, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 Cene lnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —» četrt strani din 500'—, l/» strani din 250—, »/«• strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— Nadaljevanje razgovorov za sporazum s Hrvati Zadnjo soboto, 15. aprila, se je zjutraj pripeljal iz Beograda v Zagreb g. Dragiša Cvetkovič, ministrski predsednik in notranji minister. Na postaji so ga pričakovali in pozdravili: vršilec dolžnosti bana savske banovine g. dr. Stanoje Mihaldžič, mestni župan, poveljnik v Zagrebu nastanjene vojske ter številni časnikarji. G. predsednik se je odpeljal s kolodvora v zagrebški banski dvorec, kamor je dospel ob devetih dopoldne voditelj Hrvatov g. dr. Vladko Maček. Takoj so se nadaljevali pred Veliko nočjo pričeti razgovori za sporazum s Hrvati, ki so trajali do enajstih. Predsednik vlade in dr. Maček sta izmenjala svoje misli in se bodo razgovori nadaljevali. — V soboto popoldne je od- potoval ministrski predsednik v Rogaško Slatino, dr. Maček se je odpeljal na svoje posestvo v Kupinec, kjer je ostal do ponedeljka, ko so se nadaljevali razgovori. V Rogaški Slatini so se sešli v soboto zvečer: predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič v spremstvu zagrebškega podbana g. dr. Mihaldžiča, predsednik senata g. dr. Anton Korošec v spremstvu g. bana dr. M. Natlačena in g. prometni minister dr. Mehmed Spaho. — V nedeljo so predsednik vlade, predsednik senata in prometni minister počastili v Celju v hotelu »Evropa« na občnem zboru zbrane slovenske novinarje. Časnikarji so sprejeli z velikim navdušenjem odlične goste, ki so se zadržali dalj časa v njihovi sredi. Pooseveitova poslanica Hitlerju in Plussoliniiii Predsednik Zedinjenih držav Franklin Roosevelt je mogočno posegel z mirovnim predlogom v razvoj svetovne politike. Poslal je namreč 14. aprila brzojavno poslanico Adolfu Hitlerju kot voditelju nemške države. V tej znameniti poslanici poudarja miroljubnost vseh držav in vseh narodov, tudi nemškega naroda. Nova vojna bi pomenjala strašno nesrečo ne samo za neposredno prizadete države, marveč za ves svet. Jasno je, da lahko voditelji velesil, ki imajo v rokah oblast v svojih državah, opustijo grožnje in preprečijo katastrofo. Stvari miru bi se storila neprecenljiva usluga in mir med narodi se bo zagotovil za daljšo dobo, če bi svet dobil zagotovila o tem, kakšna bo sedanja in bodoča politika nemške vlade. Ker te politike ne poznajo, živijo vlade raznih držav v nesigurnosti in bojazni. Ali ste pripravljeni zagotoviti, tako vpraša svečano Roosevelt Hitlerja, da vaše sile teh držav ne bodo napadle niti vplivale nanje v tem smislu, da bi smatrale, da je nastala nevarnost za njihovo neodvisnost? Te države so naslednje: Finska, Letonska, Estonska, Litva, Švedska, Norveška, Danska, Nizozemska, Belgija, Velika Britanija, Irska, Francija, Portugalska, Španija, Lich-tenstein, Luxemburška, Poljska, Madžarska, Romunija, Jugoslavija, Rusija, Bolgarija, .Grčija, Turčija, Irak, arabske države, Sirija, Palestina, Egipt in Iran. Tako zagotovilo, ki bi moralo biti določno izraženo ne samo za sedaj, temveč za daljšo dobo, bi moralo biti takega značaja, da Strašna nesreča v Švici Pri Fidazu v Švici ob južnem pobočju gore Flimserstein se je v minulem tednu sprožil skalni in snežni plaz in zagrmel v globino, kjer je zasul otroško okrevališče »Sončni dom«. Ob času nesreče je bilo v bi z njim bila podana resnična možnost za trajnejši mir. Kot zadostni čas, za katerega bi veljalo to jamstvo, se določi doba vsaj deset let ali pa celo 25 let. Če bo taka izjava od vaše vlade podana, bom vse omenjene države pozval, naj dajo meni prav taka zagotovila za vas, ki jih vam bom tudi sporočil. Takšna medsebojna zagotovila bodo nedvomno takoj silno pomirjevalno vplivala na ves svet in bodo privedla do olajšanja položaja in novega mirnega sožitja. V naslednjem mirnem ozračju naj bi se ~>otem vršila med državami pogajanja, pri katerih bi Zedinjene države sodelovale. Pri teh pogajanjih naj bi se razpravljalo predvsem o takoj izvedljivih in najbolj učinkovitih načinih, kako bi se svet osvobodil oboroževalnih bremen, ki ga vedno bolj tirajo v gospodarski prepad. Drugo vprašanje, o katerem bi se moralo razpravljati, pa se tiče mednarodnega trgovinskega prometa, ki naj bi se razvil tako, da bi bila vsakemu narodu na svetu dana možnost pod enakimi pogoji nastopiti na vseh svetovnih tržiščih kot kupec in prodajalec in napredovati k sreči in blagostanju. Ta poslanica je bila v soboto, 15. aprila, od zunanjega ministra Ribbentropa izročena Hitlerju v Monakovem. Poslanica z enako vsebino je tudi bila poslana italijanskemu ministrskemu predsedniku Musso-liniju. Vse omenjene države iskreno želijo, da bi Rooseveltovo posredovanje doseglo popoln uspeh. domu 17 otrok. Rešilo se je s pobegom iz hiše ob bobnenju plazu osem otrok, ostalih devet je pokončala strašna nesreča. Nesreča je vzbudila po vsej Švici veliko žalost. Sredozemlje in MlMn v ospredju Velikonočni prazniki so po svojem bistvu in namenu prazniki miru. Nad njimi plava kot nekak nebeški blagoslov Zveličarjev pozdrav: »Mir vam bodi!« Kakor drugi zemljani, so tudi evropski diplomati hoteli porabiti te praznike za oddih in odmor v kakšnem mirnem zatišju. Pa so se njihove lepe nade kmalu razblinile v bridko razočaranje. Vojaška zasedba Albanije je vplivala kot alarm, ki je takoj poklical diplomate nazaj na uradna mesta. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je komaj prispel na Škotsko, kjer je nameraval prisluškovati spevom miru iz angelskih sfer, že se je moral vrniti v London. In angleška poslanska zbornica se je morala nenadno zbrati v četrtek velikonočnega tedna. Na tej seji je angleški ministrski predsednik sicer obširno govoril o italijanski akciji v Albaniji in vojaški zasedbi Albanije, jako pa je bil vzdržen v svoji končni sodbi, češ, da so poročila o teh dogodkih protislovna. Usmeril pa je svoje mnenje v to-le sodbo: »Ni dvoma, da bomo pozneje o vsem tem dobili mnogo točnejša obvestila, kakor jih moremo dobiti danes. Nikomur pa ni treba med tem časom dvomiti, da je italijanska zasedba Albanije vzbudila v vsem svetu zelo težak vtis. Ta najnovejša uporaba sile je globoko pretresla javno mnenje v vseh državah.« Kljub vsemu razočaranju, ki ga je korak italijanske vlade v Albaniji vzbudil med člani angleškega parlamenta, je Chamberlain poudaril potrebo po dobrih odnošajih med Veliko Britanijo in Italijo. Glede na vprašanje, ali in v koliki meri se italijanski korak v Albaniji sklada z določbami angle-ško-italijanskega sporazuma od 16. aprila 1938, je ministrski predsednik ponovil tole izjavo angleškega veleposlanika v Italiji lorda Pertha in angleškega zunanjega ministra HaJifaxa: »Sedanji položaj zelo lahko in v zelo krepki obliki spravi v negotovost status quo (dosedanje stanje) v Sredozemskem morju, kar predstavlja zelo važen činitelj v italijansko-angleškem sporazumu. Jadransko morje predstavlja brez dvoma del Sredozemskega morja in italijanska vlada ne more trditi, da nas zadnji dogodki v Albaniji ne zanimajo.« V zvezi s tem je Chamberlain določno izjavil naslednje: »Angleška vlada pripisuje poseben pomen ohranitvi miru in statusa quo tako na Sredozemskem morju, kakor tudi na Balkanskem polotoku; ona ne želi, da se ta mir moti z oboroženo silo ali grožnjo. Z ozirom na to je angleška vlada sklenila, da se bo v primeru, če pride do kakršnega koli koraka, ki bi očitno ogrožal neodvisnost Grčije ali Romunije. ali v primeril, da bi vladi teh dveh držav prišli v tak položaj, da bi morah poseči po svojih obrambnih silah, smatrala za obvezano, priskočiti romunski in grški vladi na pomoč z vsemi svojimi silami.« Istovetno jamstveno izjavo za Grčijo in Romunijo je podal francoski ministrski predsednik Da-ladier v svojem govoru, ki ga je imel istega dne, to je v četrtek, 13. aprila.; Ker je Albanija soseda Jugoslavije, je popolnoma razumljivo zanimanje za stališče, ki ga zavzemajo glede na najnovejše dogodke politični činitelji v Beogradu. O tej stvari daje beogradsko glasilo JRZ »Samouprava« naslednje pojasnilo: »Jugoslaviji se je posrečilo, da si je pridobila na vseh svojih mejah samo iskrene prijatelje in lojalne (zveste) sosede. Tako so ji bile prihranjene, kar se bo tudi v bodoče zgodilo, vse nervoze in vse nevarnosti, ker ona ne išče ničesar tujega, ona ne želi sodelovati v nobenih blokih, ona ne želi sodelovati v nobeni evropski akciji, ki bi ji ne bil namen organizacija miru na svetu in zasi-guranje poštenega in konstruktivnega sodelovanja med narodi. V času, ko je vsa Evropa v novem razburjenju in ko odmevi tega nespokojstva in te nervoze prodirajo tudi v našo državo, je treba vedno imeti v vidu, da je Jugoslavija obkrožena od prijateljev ter da more, vodeč politiko iskrenega sodelovanja za ohranjenje evropskega miru, mirno in spokojno gledati v svojo bodočnost. Danes predstavlja Jugoslavija oazo miru na jugovzhodu Evrope in bo tudi v bodoče vodila jugoslovansko mednarodno politiko, kar pomenja, da bo vedno skrbno pazila na zaščito jugoslovanskih interesov, ne da bi se vmešavala v mednarodne zapletljaje.« po Aibonige Prve posledice pobega albanskega kralja Zoga Pobeg albanskega kralja Zoga z družino m (spremstvom je odvrnil od vladarja narod, ki je bil prepričan, da bo osnoval kralj s svojo telesno stražo ali gardo odpor napram Italiji. Skoro brez odpora je zasedla vso Albanijo. Po zasedbi albanske prestolice Tirane se je pripeljal vanjo v letalu italijanski zunanji minister grof Ciano, kateremu se je že predstavila od italijanske oblasti imenovana nova albanska vlada pod predsedstvom Džaferja Ipi. Nova začasna vlada je sklicala ustavotvomo skupšično dne 12. aprila, popoldne. Seji je predsedoval predsednik albanskega parlamenta Gafer-jadi, ki se je zahvalil Mussoliniju, da je poslal Albancem ca pomoč svojo vojsko. Zbrani odličniki so odobrili predsednikovo zahvalo. Omenjeni zahvali je sledil predlog zakona o osebni zvezi med Albanijo in Italijo. Ali z drugimi besedami: albanska ustavotvorna skupščina je ponudila albansko kraljevsko krono italijanskemu kralju in abesinskemu cesarju. Predlog o osebni zvezi je bil soglasno sprejet. Prečitana so še bila imena članov nove vlade, na kar je sporočil, zastopstvo skupščine najnovejše sklepe italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu, kateri se je za to priliko ponovno pripeljal v Tirano z letalom. Nova albanska vlada pod predsedstvom Šefket Verlacija, katero je imenovala ustavotvorna skupščina, je prevzela 13. aprila oblast in so začeli njeni predstavniki delovati v vseh državnih ustanovah. Po prevzemu oblasti od strani nove vlade se je vrnil 13. aprila italijanski zunanji minister grof Ciano v letalu iz albanske prestolice Tirane nazaj v Rim. Na seji korporaeijske skupščine, ki je bila v četrtek ob desetih zvečer v Rimu, je skupščina sprejela ponudbo albanskega zastopstva italijanskemu kralju in cesarju, naj sprejme albansko krono. Zato je Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe zaradi tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi več-¡tedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« (grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno ¡ena časa »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj Jia tešče ali zvečer, preden greste k počitku. O4I. rc£. S. br. 30,474/35. albansko zastopstvo, ki je bilo sestavljeno iz najuglednejših predstavnikov, prišlo v nedeljo v Rim in izročilo italijanskemu cesarju albansko kraljevsko krono". Ob tej priliki so bile v Rimu velike slavnosti. Po vsej Italiji so bile ta dan razobešene italijanske in albanske zastave." Radi zasedbe Albanije zajamčene meje Grčiji in Romuniji Zasedba Albanije je potisnila v ospredje vprašanje ravnovesja treh velesil na Sredozemskem morju in se čutita hudo prizadeti Anglija ter Francija. Radi albanskih dogodkov sta bila sklicana 13. aprila angleški in francoski parlament. Angleški hi francoski ministrski predsednik sta podala obširni poročili o zasedbi Albanije. Zaključek poslanskih zbornic v Londonu in Parizu je: Anglija in Francija jamčita pomoč Grčiji in Romuniji, ako bi kdo ogrožal meje teh dveh držav. Jamstvena obveza za Grčijo in Romunijo je enaka kakor ona za Poljsko. Da dobi angleško-francosko jamstvo Grčiji vso resnost, se je zbralo med sredo-'zemskim otokom Malta in grškim Jonskim morjem 180 angleških vojnih ladij. To brodovje bi naj za primer, da bi se lotila Italija kakega grškega otoka, z vso naglico zasedlo vsa grška pristanišča. Poleg angleških ladij križarijo po Sredozemskem morju v znak demonstracije proti Italiji francoske vojne ladje, katerim so se pridružile še nekatere sovjetske, ki so priplule iz Črnega morja skozi Dardanele in Bospor. Madžarska se vedno bolj oklepa Rima in Berlina. Kakor znano, Italija in Nemčija že par let nista več članici Društva narodov v Ženevi. Iz Zveze narodov je izstopila tudi Madžarska-, katera se bo ravno ta teden še tesneje naslonila na Rim in Berlin. Predsednik madžarske vlade grof Te-Jeky in zunanji minister Czaky sta odpotovala 17. aprila na uradni tridnevni obisk v Rim, iz Rima pa na podoben obisk v Berlin. Razgovori v Rimu in v Berlinu se bodo nanašali na stališče^ ki bi ga zavzela Madžarska ob kakem evropskem sporu. Ogromne človeške žrtve španske državljanske vojne. Po najnovejši statistiki je zahtevala španska državljanska vojna na obeh straneh en milijon 200 tisoč mrtvih. Od tega je 450.000' vojakov in 750.000 ne vojakov. »Nova doba«, celjsko JNS glasilo, se je podala na zgodovinsko polje, hoteč razsvetliti (v številki dne 14. aprila) vprašanje, zakaj je biio slovensko ljudstvo tako dolgo brez narodne zavednosti in kateri so bili glavni činitelji pri vzbujanju narodne zavesti. Člankarju se je zgodila nezgoda, ki jo narodna pesem ponazoruje na fantiču, ki čez Sav'co v vas hodi, pa plavat' ne zna. Kdor hoče pisati o zgodovini, mora v njej biti podkovan. Pisec članka v »Novi dobi« pa kaže veliko nepoznanje predmeta, ki o njem piše. Že samo ta-le sodba o slovenskem človeku: »Dolga suženjska doba je vse preveč upognila hrbtenico in zrahljala kolena našega človeka, ki je bil vzgojen v slepi pokorščini do oblasti in v usodnih trenutkih ni pokazal dovolj odločnosti v obrambi svojih narodnostnih pravic« — je v tej splošnosti pretirana in neupravičena. Ta slovenskega človeka podcenjujoča sodba je postala bistvena vsebina žurnalističnega magacina tega lista, ker tudi v naslednjem članku trdi, da »si proti tujcu drznemo komaj upogibati hlapčevski hrbet«. Če bi res bilo slovensko ljudstvo hlapčevska tolpa »upognjenih hrbtenic in klecajočih kolen«, bi ne bilo ohranilo svoje narodnosti v tako težkih okoliščinah, kakor redko kateri drugi narod. Ko člankar razpravlja o glavnih činiteljih pri vzbujanju narodne zavesti med Slovenci, pušča popolnoma v nemar slovensko duhovščino. Je pa zgodovinsko dejstvo, da ima slovenska duhovščina v tem pogledu največje zasluge in da brez nje slovenskega naroda ne bi bilo. Člankar pa na vso moč hvali učiteljstvo in njegove zasluge na narodnem, gospodarskem m prosvetnem področju. Vsa čast tistim učiteljem, ki so res tako delali. Člankar pa bi ne smel pozabiti, da je bilo v prejšnji državi pred svetovno vojno v učiteljskih vrstah tudi mnogo takih ljudi, ki so se odtujili slovenski narodnosti ter so kot nemskutarji z »upognjeno hrbtenico in klecajočimi koleni« služili raznarodovanju slovenskega ljudstva, osobito mladine. Ako JNSarji govorijo, pišejo in nastopajo tako pristransko in krivično, kako bi moglo potem priti do narodne koncentracije, za katero se »Nova doba« zavzema v drugem članku ? Ali si že obnovil naročnino? „Slov. Gospodar" slane: za vse leto 32 din, za pol leta 16 din, zri četrt leta 9 din. eassaasKKBmmMammBaanamamUM^mmm» Sv. oče o miru. Papež Pij XII. je imel na velikonočno nedeljo v cerkvi sv. Petra slovesno sv. mašo. Po evangeliju je imel pridigo, v kateri je razpravljal o perečem vprašanju miru ter izvajal naslednje misli: Mir sloni, kakor je že rekel sv. Avguštin, na pravem redu. Ne more pa se imenovati pravi red sedanji položaj na svetu, ko toliko milijonom manjka poštenega dela, katero človeka ne samo preživlja, marveč mu tudi zagotavlja napredek, kakršnega je vredno dostojanstvo njegove osebe. Radi tega se ne moremo čuditi, če zapadajo ljudje razširjevalcem razrušilnih naukov, posebno če vidimo, kako tisti, ki imajo preveč, ne čutijo dolžnosti, da bi takšnemu stanju odpomogli. Kako more obstojati mir med narodi, če se narodi med seboj ne razumejo in če dana beseda in pogodbe nič več ne veljajo ? Zato poziva sveti oče vse, naj se vrnejo k Njemu, ki je dejal: »Mir vam bodi!« Ker pa zunanji mir ne more biti nič drugega, kakor odsev notranjega miru, moramo predvsem misliti na mir svoje vesti. Naš Zveličar je prav na dan svojega vstajenja ustanovil zakrament svete pokore, ki duši vrača oni mir, ki je v tem, da duši zapoveduje Bog, telesu pa duša. Bog je varuh tega reda, ki sloni na pravici in rodi mir, kakor pravi prerok Izaija: »Učinek pravice je mir in varnost na vse veke.« Kakor ni miru brez reda, tako tudi ni reda brez pravičnosti. Pravica zahteva, da se vsi pokorijo zakoniti oblasti. Pravica tudi zahteva, da se prizna jo in varujejo svete pravice človeške svobode in dostojanstva ter da se primerno razdelijo dobrine in bogastva. Pravica tudi zahteva, da se ne delajo zapreke odrešilnemu delu Kristusove cerkve, ki je v blagor vsemu državljanskemu občestvu. Kjer pa se plemenito žezlo pravice zamenja z orožjem nasilja, se nihče ne sme čuditi, ako vidi na obzorju namesto zarje miru svetlikati se zubelj vojske. Vendar pa pravica sama še ne more ohraniti miru, če se strogi in hladni pravici ne pridružuje ljubezen, ki poraja prostovoljno bratovsko soglasje med ljudmi. Šele v 1-iči te ljubezni se more dvigniti sonce pravega miru in hujskajočemu sovraštvu bo sledila pametna razsodnost, ne-umerjenemu tekmovanju prisrčno sodelovanje, nevarnemu razburjanju duš vedri mir duha. Vrnili se bomo k prijateljskim sporazumom, v katerih se upoštevajo vsi pravični interesi vseh in v katerih vsak rad nekaj žrtvuje za višji skupni blagor človeštva. Katoliška cerkev ni kriva, namreč državljanske vojne v Španiji. Sedaj ob koncu državljanske vojne, ko je postalo očito, koliko zla in škode je ta vojna povzročila španskemu ljudstvu, se zopet vsiljuje vprašanje o povzročiteljih te strahovite vojne. Znano je, da so hoteli framasoni, socialisti in komunisti krivdo, ki jo nosijo sami, prevaliti na druge, predvsem na katoliško cerkev. Kdo je kriv: ali tisti, ki mori, ali tisti, ki je bil umorjen; ali tisti, ki požiga, ali tisti, ki se mu je požgalo; ah tisti, ki ropa, ali tisti, ki je bil izropan? Morili, po-žigali in ropali so socialisti in komunisti, umorjeni so bili, oškodovani s požari in ropi katoličani. Kdo je torej kriv? Popolno nedolžnost katoliške cerkve za špansko državljansko vojno tudi spričuje znani veliki londonski dnevnik »Times«, ki piše med drugim to-le: »Za cerkev se more reči, da ima zelo malo odgovornosti, da je prišlo do državljanske vojne. Španska duhovščina je siromašna, bogastvo škofov je bajka, ki so jo pripovedovali marksistični agitatorji. Bogastvo cerkve je obstojalo v njenih dobrodelnih ustanovah, bolnišnicah itd., ki so delale za splošni blagor; ustanovljene in vzdrževane od zasebnih prispevkov, so izpolnjevale praznino, ki jo je država pustila na tem polju. Cerkev je morda bila s preveliko potrpežljivostjo pokorna vladam, zato je državni predsednik Azana govoril pogrebno slovo španskemu katolicizmu. Azana bi moral vsaj to znati, da je dolžnost vsake vlade, ki zasluži to ime, da zaščiti če ne visoke šole, pa vsaj nižjje šole in dobrodelne ustanove cerkve v siromašnih delih velikih mest. V dimu, ki se je dvigal iz Vallecas in Cuatro Cami-nos v maju 1936, na robu Madrida, je bilo več uničeno kot cerkvene knjige in drugi cerkveni predmeti. Prižgana je bila baklja, ki je zažgala vso Španijo.« Celje sc pripraiflia m ftmccfti ioiior! Vedno bolj se približuje 30. april, praznik Varstva sv. Jožefa, ko bo starodavno in staro-slavno mesto Celje sprejelo in pozdravilo tisoč-glave množice kmečkega ljudstva, ki bodo iz vse Slovenije prihitele v Celje na kmečki tabor in na proslavo devetdesetletnice osvoboditve kmečkega stanu. Kmečki sprevod v proslavo devetdesetletnice kmečke osvoboditve, ki bo na dan kmečkega tabora, 30. aprila, v Celju, bo po poročilih, ki prihajajo z dežele, zavzel veličasten obseg. Kmečko ljudstvo iz bližnje in daljne celjske okolice se bo pripeljalo na tabor in k sprevodu predvsem s kolesi in na okrašenih vozovih, fantje deloma tudi na konjih. Vsi kmečki ljudje, ki imajo narodne noše, naj pridejo v narodnih nošah, drugi pa bodo v sprevodu nastopili v kmečki nošir dekleta iz posameznih vasi in župnij naj se po možnosti enotno oblečejo, vsi fantje in možje pa naj za ta dan oblečejo belo srajco z zeleno kravato, katero lahko kupijo pri domači Krajevni KZ za 12 din, dobile pa se bodo tudi na dan tabora pred pri-četkorn sprevoda na vseh zbirališčih. Udeleženci iz vsake župnije naj vzamejo s seboj tudi lastno kmečko godbo. Pojte in igrajte samo narodne slovenske pesmi in kmečko himno! Zbirališča za udeležcnce sprevoda: Za kolesarje, ki bodo v sprevodu tvorili posebno skupino, bo zbirališče v drevoredu pri Glaziji. Za vozove in jezdece bo zbirališče v bližini gimnazije, kjer bo zanje dovolj prostora. Za vse ostale udeležence sprevoda bo zbirališče pri Glaziji, kjer bodo dajali navodila za ureditev skupin reditelji. Prosimo vse voznike vozov, koles in avtobusov kakor tudi vse ostale udeležence, ki bodo prišli peš ali z vlaki na tabor, naj ubogajo reditelje, posebno pa prosimo vse, ki nameravajo udeležiti se sprevoda, naj bodo vsaj do pol devetih dopoldne na določenem zbirališču! Sprevod se bo pričel že ob devetih! Z vlaki se pripeljite pravočasno! Vsi vlaki bodo dovolj ojačeni! Kdor bo prišel v Celje že v soboto, se bo lahko udeležil prve predstave igre »Slovenskega kmeta povest«, ki bo v soboto ob osmih zvečer v mestnem gledališču, ali pa bo lahko prebil noč pri Sv. Jožefu, kjer bo tudi dovolj prilike za spoved. V nedeljo zjutraj naj se vsi udeleženci tabora pripelejjo v Celje že s prvimi vlaki, da se bodo lahko udeležili sprevoda, ki gre od Glazije mimo Narodnega doma do Stermeckija, krene tam na levo do Ljudske posojilnice, od tam pa Mimo hotela Pošta ter poti železniškim viaduktom k Sv. Jožefu na Hribu, kjer se bo nato vršila slovesna služba božja. Vsi, ki se bodo pripeljali s poznimi tlbpoiJan-skimi vlaki, naj gredo takoj naravnost k. Sv. Jožefu, da pridejo pravočasno k sv. maši, ki r 3 bo pričela po deseti uri dopoldne, in sicer najprej pridiga, tako da. bodo mašo dohiteli tudi oni, ki se bodo na tabor pripeljali s poznimi vlaki. Po cerkvenem opravilu bo pred cerkvijo sv. Jožefa velik kmečki tabor. Svojo udeležbo so že napovedali slovenski ministri, naši narodni voditelji, ban ter mnogi cerkveni in svetni dostojanstveniki. Takoj po taboru pa se bo vršila istotam velika predstava Davorin Petančičeve zgodovinske igre »Slovenskega kmeta povest«, ki se bo igrala na prostem. Besedilo igre je natisnjeno v posebni knjižici, ki bo služila obenem kot taborska izkaznica in vstopnica za nedeljsko predstavo. Podrobnosti sporeda in končna navodila za udeležence bomo še objavili. Oiitišrshi nesreči w Trbovifah Nevarna poškodba rudarja V obratu zahodnega okrožja v Trbovljah je sredi minulega tedna zadela huda nesreča rudarja Mihaela Leskovšeka. Voziček se je prevrnil na imenovanega in mu je zdrobil čeljust ter ga pritisnil čez prsni koš. Ponesrečenega so oddali najprej v trboveljsko rudarsko bolnišnico, od tam pa je bil radi resnosti stanja prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Leskovšek je star 57 let in bi bil šel drugo leto po 35 letnem delu v rudniku lahko v pokoj. Odkopavanje zasutega rudarja Druga, mnogo hujša nesreča se je zgodila v trboveljskem vzhodnem obratu dne 12. aprila krog desetih dopoldne. S kopanjem premoga je bilo zaposlenih v rovu sedem rudarjev, ko so nenadoma popustile opore in se je zrušil obok. šest rudarjev je na prve znake bližajoče se nesreče od-skočilo, zasulo pa je 40 letnega rudarja Alojzija Unetiča. Zasutega so začeli takoj reševati, a so zadeli na nepremostljive tež-koče radi neprestanega proženja skladov. Šele v petek, 14. aprila, ob 11 ponoči so se dokopali reševalci do zasutega rudarja. Ležal je mrtev med vozički in se mu ni na zunaj poznala nobena poškodba. Revež se je najbrž zadušil, ali pa mu je že prva teža sproženega plazu zlomila tilnik. Smrtno ponesrečeni zapušča hudo bolno ženo in dva nepreskrbljena otroka. Ko je žena, ležeča bolna v trboveljski bolnišnici, zvedela, da ji je podsulo moža, je vtekla iz bolnišnice ter čakala pred zasutim rovom, dokler ni zvedela za smrt dobrega moža ter skrbnega očeta. Širite „Slov. gospodarja"! Redki priložnostni nakup omogoča prodajo raznovrstnega blaga za Skoraj polovičtto ceno n. pr.: Za birma lice, kostume in moške obleke: kamgarn 140 cm širok, v modri barvi samo din 39'— kamgarn iz čiste volne, črtaste v raznih barvah samo din 50*— volna za ženske obleke samo din 23'— svila bela in barvasta pO din 9'—, 12 —, 13'— in 18'— cvirncajg, deleni ter različni ostanki po din 5*—, 6*— in 8*— V oddelku OSlankOV veletrgovine ANTON MACUN Maribor Gosposka ulica 8—10 669 kjer nudi tudi veliki modni in konfekcijski oddelek vedno od najcenejšega do najfinejšega blaga po nizkih cenah. Nesreče Huda nesreča starejšega zidarja. 58 letni zidar Henrik Lepenik iz Kamnice je popravljal v Mariboru v Delavski ulici hišno streho. Zgubil je ravnotežje in je padel na pločnik te. obležal z nalomljeno hrbtenico. Lepenik je bil oddan v bolnišnico v zelo •esnem stanju. Usodepoln padec. V Kicarju pri Ptuju je padla 70 letna mala posestnica Marija Horvat s senika in je obležala s hudo poškodbo na glavi nezavestna. Stanje ponesrečene je nevarno. Od motociklista smrtno povožena. Ne daleč od vasi Bukovec pri Sv. Marku niže Ptuja je "odri neznan motociklist 78 letno pre- 't :arico Ano Kovačič. Starka je padla tnesrečno, da je kmalu po nesreči umria. Smrtna nesreča gluhonemega dečka. V Mali vasi pri Ormožu se je zgodila smrtna promt"-a nesreča. V trenutku, ko je prečkal cesto devetletni posestniški sin Anton Vavpotič, je pribrzel avto. Dečko, ki je gluhonem, ni čul signalov avtomobilista in ta je bil tudi prepričan, da bo fant v zadnjem hipu skočil na stran. Radi označenega položaja je bila nesreča neizogibna. Blatnik avtomobila je vrgel fanta z vso močjo ob tla in je obležal nezavesten z ranjeno glavo. Hudo poškodovanega je avto-mobilist zapeljal takoj k zdravniku k Sv. Marjeti, a je bil ves trud oživljenja zaman. Mladec je kmalu podlegel prehudi poškodbi. Ustreljen, ker je branil sosedovo ženo. Iz Ptuja poročajo: Alojzij Gabrovec, posestnik z Brezove gore, je živel v stalnem in pogostem prepiru s svojo ženo. Hud kreg je nastal med zakoncema tudi za velikonočne praznike. Sosed Ivan Gabrovec je hotel nevarno se prepirajoča razmiriti. Ob njegovem vstopu v Gabrovčevo hišo je videl, da je ogrožal sosed ženo s puško. Pognal se je v moža, da bi mu izvil orožje, a jo je pri razmiritvi sam izkupil. Pri ruvanju se je puška sprožila in Ivan Gabrovec je dobil ves naboj v nogo. Nevarno obstre-ljenega 28 letnega Ivana C^.brovca so pre- peljali iz Cvetlina na Hrvaškem v ptujsko bolnišnico, kjer je podlegel obstrelu. Hmeiovke smrtno zasule očeta. V soboto popoldne se je zgodila v Drešinji vasi pri Celju smrtna nesreča. Razboršekove-ga 67 letnega očeta so zasule na polju hmeiovke. Nezavestnega so potegnili izpod kope, a mu že ni bilo več pomoči. Teža hme-lovk ga je tako hudo stisnila, da je nekaj minut po nesreči umrl. Kolesarja doletela smrtna nesreča. Fr. Skoberne, 21 letni posestnikov sin iz Dobja pri Planini, se je peljal na kolesu iz Celja skozi štore, kjer se je zaletel vanj neznan biciklist. Sunek pri trčenju je pognal Sko-berneta v jarek in je obležal mrtev s prebito lobanjo. Drugi kolesar je zdivjal brez posebne poškodbe naprej. Mati štirih nepreskrbljenih otrok podlegla poškodbam. Zadnjič smo poročali, da se je zrušil na velikonočno soboto v Stranicah pri Slov. Konjicah na Laznikovo gospodinjo strop. Prepeljali so jo s strto levo nogo in s hudimi poškodbami po vsem telesu v celjsko bolnišnico, kjer je dotrpe-la v hudih mukah sredi minulega tedna. Rajna zapušča štiri nepreskrbljene otroke. * RAZNE POŽARNE NESREČE Na Ostrožnem pri Celju je pogorelo posestniku in gostilničarju Francu Velenšeku s senom ter slamo napolnjeno gospodarsko poslopje. Gasilci so preprečili, da se ni razmahnil ogenj na bližnja gospodarska poslopja in hiše. škode je za 60.000 din. — V Zamušanih pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji je radi močnega vetra razpihani požar vpepelil hišo Jakoba Vesenjaka. Zgorelo je pet pujskov in pretežni del pohištva. — V šen-tovcu pri Slov. Bistrici sta pogoreli radi podtaknjenega požara kar dve domačiji, in sicer posestnikov Polegega in soseda Lešnika, škoda je ocenjena na 80.000 din. — V Mariboru je bila sredi minulega tedna velika sreča v nesreči ob priliki eksplozije špirita. Trgovec Franc Huber na mariborski Aleksandrovi cesti se je podal z gorečo svečo v klet in se je približal steklenici s špiritom. Steklenica, v kateri je bilo 25 litrov špirita, je eksplodirala in je ajel ogenj vse kletne prostore. Poklicani gasilci so pogasili ogenj s peno. če bi bil zajel ogenj še ostale zaloge špirita ter drugih predmetov, bi bilo prišlo do strahovite nesreče. — V Sevčniku se je vnela radi slabega dimnika hiša posestnika Vida Kozmela. Gospodar je skušal gasiti že na strehi, a je dobil hude opekline po obrazu in na rokah. Njegova tašča Marija Jelen in soseda Neža Štorman sta skušali oteti iz goreCe hiše čevljarski šivalni stroj, pa se je zrušil v veži na obe ženski strop ter jima je zažgal obleko. Komaj sta se rešili in ušli na prosto s hudimi opeklinami po vsem telesu. Stanje Marije Jelen je zelo resno. Opekli sta se tudi gospodinja ter soseda Rebernlk Jožefa. V mariborsko bolnišnico so se zatekle tri pri Kozmelovih opečene osebe. Kozmelu je zgorelo s hišo vred vse imetje. — V žerovincih pri Ivanjkovcih je zgorelo 6000 kvadratnih metrov gozda, ki je bil po večini last posestnika Ivana Lesjaka iz Ivanjkovcev. Ogenj so zanetili igrajoči se otroci. — V Volinjaku pri Mežici je uničil iz neznanega vzroka nastali ogenj grofu Thurnu 1000 kvadratnih metrov gozda. — Tri viničarije so zgorele 12. aprila zvečer med Veliko Nedeljo in Ormožem na Vini-čarskem vrhu. Požar je izbruhnil v vlničariji velikonedeljskega trgovca Ivana Medika. Plameni so preskočili še na sosednji viničariji posestnikov Munde in Cvetka iz Sodincev. Gašenje je bilo onemogočeno radi pomanjkanja vode. Ogenj je uničil vse tri do 100.000 din vredne viničarije. — V Marenbergu je uničil ogenj streho tamoS-njega gradu. Obstoja sum, da je bil ogenj podtaknjen. — Zadnjo soboto je pogorelo v Rušah gospodarsko poslopje upokojenega učitelja in bivšega župana g. Lesjaka. Gasilci so ogenj omejili. Razne novice Podatki z občnega zbora gasilske zajed-nice za dravsko banovino. Zadnjo nedeljo se je vršil v Ljubljani občni zbor gasilske zajednice za dravsko banovino, s katerega prinašamo sledeče podatke: v Sloveniji imamo 957 čet z 31.690 gasilci. Leta 1938 je bilo v Sloveniji najavljenih 668 požarov. Pri teh so preprečili gasilci za 200 milijonov dinarjev škode.. Pri omenjenem številu požarov je vršilo službo 11.198 gasilcev 2154 ur. Z brezplačnim delom so prihranili gasilci nadaljnjih 100 milijonov dinarjev. Po prijavah čet je 32.8% požarov povzročila nepazljivost, slabi dimniki 4.3%, električni tok 2.6%, po streli je bilo povzročenih 8.7% požarov, požigalci so povzročili 14.1% požarov, otroci so zanetili 2.1% požarov, dobičkaželjnost je bila vzr ok 0.9% požarov, v 34.5% požarov je ostal vzrok nepojasnjen. Po podatkih gasilcev so povzročili požari škode za 23,420.000 din na zavarovanih in 1,319.000 na nezavarovanih poslopjih, skupno krog 24 milijonov 800.000 din škode. Le pri 36 požarih gasilci niso sodelovali, ker so bili predaleč ali pa niso bili obveščeni. Znamenite grobne najdbe v gramozni jami. Na škofijskem pašniku ob državni cesti iz Maribora proti Hočam v bližini bet-navskega gradu je gramozna jama, ki je v polnem obratu. Dne 11. aprila so izkopali delavci kakih 40 cm pod zemljo štiri-oglato bakreno krsto. Krsta brez okraskov je imela na zgornji strani luknjo in je bila polna vode ter brez okostja. V petek, dne 14. aprila, so zadeli v isti gramoznici prav blizu najdbe bakrene krste na obokano grobnico. V grobnici so bila okostja treh oseb. Kosti so razpadle, ko so prišle v do-tiko z zrakom. Dobro ohranjen je zlat ženski prstan z lepimi okraski in z vdelanim zelenim kamnom. Poleg krste je bila še priprosto izdelana zlata zapestnica, pozlačene ostroge, daljši meč z gotskimi okraski pri držaju in krajši stanovski meč, ki je bolj podoben bodalu. V grobnici je bil pokopan kak grof ali baron z ženo in najbrž kak hišni prijatelj. Grobna najdba je iz dobe pred letom 1600. Na tem pašniku je stala protestantska cerkev, krog katere je bilo tudi pokopališče. Pri drugi grobnici gre za zadnje počivališče imenitnega dobrotnika cerkve. G. profesor Fr. Baš si je kot starinoslovski strokovnjak ogledal grobne najdbe in bo začel ta teden z načrtnim izkopavanjem nad gramoznico, ker je prepričan, da bo odkril še več grobov iz protestantske dobe. Mesto Celje dobi avtomatsko telefonsko centralo. Na posredovanje poslanca Alojzija Mihelčiča dobi Celje v najkrajšem času avtomatsko telefonsko centralo. »Buči, buči, morje adrljansko.,.« in veliki zvon na Trsatu zvoni! Priljubljeno romanje Slovencev k Mariji na Trsat, kjer je bila nekdaj hišica nazareške sv. Družine, bo tudi letos o binkoštih (v tehnični izvedbi Tujskoprometne zveze), združeno z veselim izletom z ladjo po morju v prelepo Malinsko na Krku (in kdor bo hotel bo lahko šel tudi v Italijo na Reko in v Opatijo, če se priglasi in plača do 28. aprila). Toliko lepega in prijetnega še ni nudilo nobeno dosedanje romanje. Javite še danes po dopisnici svoj naslov romarskemu vodstvu »Po božjem svetu«, Ljurbljana, Sv. Petra nasip 17, da Vam pošlje brezplačna navodila. 761 Cenj. čitatelje dravograjskega okraja opozarjamo na mali oglas prevaljske hranilnice pod razdelkom »Denar«. Obžalovanja vredni slučaji Po dvojnem krvavem dejanju izgovor na preobilni alkohol in jezo. V gostilni na Volfzetlu nad Mariborom je pila družba domačih fantov iz Vinarjev in delavcev iz mesta. V tej družbi je bil tudi 26 letni hlapec Franc Prejac, katerega so radi izzivanja pretepli in pognali iz krčme. V pijanosti in razburjenosti je Prejac pričakal v gozdu pri gostilni Slavec nad Tremi ribniki v Maribor se vračajočo družbo in je navalil nanjo od zadaj z ročico. S prvim udarcem je zadel 26 letnega splavarja Ferdinanda Mlinarica iz Ribniškega sela s tako silo po glavi, da mu je počila lobanja ter se je pri priči zgrudil mrtev na tla. Z drugim udarcem je podrl na tla 22 letnega čevljarskega pomočnika Gašperja Goriča-na iz Vinarjev. Udarec mu je priletel po glavi in mu prebil lobanjo, na kar je zbežal v gozd. Goričana so mariborski reševalci takoj prepeljali v bolnišnico. Ubijalca so orožniki iz Košakov izsledili in zaprli. Dejanje priznava, zagovarja se pa s pijanostjo in jezo. Kaznjenec pobegnil. Pri snaženju pisarn na okrožnem sodišču v Mariboru je pobegnil na šest mesecev zapora obsojeni Kranjc Ignac iz Žikarcev. Kranjc jo je popihal iz jetnišnice, ker je sodišče zvedelo, da je ukradel osem koles in ima na vesti tudi še krivo prisego. Hitro prijet rokovnjač. Dne 13. aprila zvečer je v Mariboru na križišču Koro-ščeve in Trubarjeve ulice iztrgal eni izmed dveh pogovarjajočih se žensk ročno torbico kmečki fant in zbežal. Napadena, odvetniška uradnica Marica Homovec, je zavpila na pomoč. Eden od mimo vozečih kolesarjev se je zapodil za beguncem, ga je kmalu dohitel ter predal stražniku. Gre za Rudolfa Mohorko iz Št. Vida pri Ptuju. Plen kratkega rokovnjaštva je znašal borih pet dinarjev. Vloma sredi Maribora. Zelo drzen vlom je bil izvršen v noči na 13. april sredi Maribora. Še neodkrit storilec — morda jih je bilo tudi več — je razbil z v cunjo zavitim kamnom veliko izložbeno okno trgovine Vlašič, ki prodaja fotografične potrebščine v Jurčičevi ulici. Odnesel je dva dragocena fotografična aparata in raznega materiala. Vlom je bil najbrž izvršen med tri-četrt na dve in poltretjo uro zjutraj. — Drug vlom je bil izvršen v Loški ulici v delavnico krojača Vertnika. Vlomilec je razbil na dvorišču okno in izvlekel skozi železno omrežje tri obleke, ki so bile obešene poleg okna. Škode je za 2000 din. ASPIRIN TABLETE v novem zavitku od celofana Higijenski — zavarovane proti nečisfobi — pri prelomu brez izgube! Oglas reg. pod S. br. 5839 1. IIL 193». Neznanci izropali viničarijo. Ivanki Kut-nik iz Slov. Bistrice so odpeljali neznanci iz viničarije 300 litrov vina in so ji odnesli obleke ter drugih predmetov, tako da znaša skupna škoda 6000 din. Star zakonski mož nagovoril deklo k umoru žene. V Zalogu pri Žalcu so odkrili zločin, kateri prav nič ne zaostaja za onim v župniji Nova cerkev, o katerem smo poročali zadnjič. Orožniki v Žalcu so zvedeli, da je umrla v Zalogu 11. aprila v groznih mukah in nenaravne smrti 78 letna Neža Štukovnik. Koj prva zaslišanja so razgrnila pred orožniki tole žalostno sliko na Štukovnikovi domačiji: Ivan Štukovnik, 66 letni gospodar, je imel nedovoljeno raz mer je s 36 letno deklo Marijo Klepejevo, Dnevnik z največjo naklado Dnevnik z največjo naklado v Evropi je londonski »Daily Express«, ki ga prodajo vsak dan 2,400.000 izvodov. Kakor je list te dni sporočil na prvi strani, je zadnji mesec prodal povprečno več izvodov nego »Daily Mail« (poldrug milijon dnevne naklade), »Daily Telegraph« (700.000 izvodov) in »Times« (212 tisoč izvodov) skupaj. Tudi »Daily Herald« z dnevno naklado 2,000.000 izvodov in »News Chronicle« z naklado 1,400.000 se ne moreta kosati z njim. <50 letni novomašnik Decembra 1938 je imel v cerkvi sv. Luka v vasi Lanoy pri Lilleu (v Franciji) novo sv. mašo 60 letni dominikanec, ki je šele pred nekaj leti stopil v red. Pri prvi sv. V mrežah greha 15 »Ali si dobila moje pismo?« jo je vprašal Štefan. »O, kako sem srečen! V ponedeljek se bo začelo zame novo življenje. Nina, delal bom ko živina, samo da čimveč zaslužim. Denar bom štedil. Videla boš, da bom kmalu imel svojo točilnico in potem ...« Nina je razočarano molčala. Po glavi ji je blodila misel, da se po Štefanovem odhodu ne bo mogla zoperstavljati Kazimiru. To pa bi pomenilo konec njene sreče. Če bi Štefan ostal doma, bi ga morda pripravila do tega, da bi končala s Kazimirom. Ali pa bi pohitela in se skrivaj poročila. Ko bi Kazimir pozneje uvidel, da je zanj izgubljena, bi jo pustil morda pri miru in ne bi govoril o njej materi in učencem. Čim bolj je o tem razmišljala, tem bolj je zorel v njej sklep, da bo pregovorila Štefana, naj ostane doma. Štefan je opazil, da ga Nina ne posluša. Nekam žalostno je vprašal: »Nina, kaj ti je? Ali se ti morda ne dopade moja nova služba?« »O, pač! Saj sem vesela,« je počasi odvrnila, »toda nočem se ločiti od tebe. Tako te ljubim, da niti en dan ne bi mogla vzdržati brez tebe. Štefan, ne zapusti me! Prosim, ostani pri meni!« Štefan je bil vesel teh besed, toda njegov sklep je bil neomajen. »Nina, o tem je prepozno govoriti. Sklenil sem, da se hočem rešiti tega pekla in sedaj imam ugodno priliko. Sicer pa ne bova dolgo ločena. Ker se bom marljivo lotil dela, se bom kmalu izučil in naštedil denar za lastno gostilno. Pa tudi gostilničar ne bom dolgo, ker se mi ta posel prav za prav ne dopade. Več hočem doseči. Angleško se bom učil. Potem bom preštudiral vse knjige in s tistim denarjem, ki ga bom prislužil z gostilničarstvom, bom začel s kako drugo stvarjo, ki bo človeštvu v korist, ne pa v škodo. Nekaj takega bi rad iznašel, kar bo osrečevalo vsakega človeka. Neko tako zdravilo, ki bo za vsako bol. Zdravilo bi prodal bogatinom, denar pa bi razdelil revežem. Za denar se pač vse dobi in v tej državi ima samo tisti veljavo, ki ima dosti denarja.« »Štefan, vse to je lepo. A zaradi tega še ne odidi. Nekaj časa še počakaj! »Ne! To se mora takoj zgoditi. Tovarni sem dal slovo in sem brez službe. Če bom čakal, ostarim in ne bom za delo.« »Štefan, jaz se tako bojim brez tebe!« »Česa se bojiš?« »Kazimira.« »Ali ti je spet kaj rekel?« »Da, pretil mi je. Rekel je, da nikdar ne bom tvoja žena. Oh, on sovraži tebe in mene! Bog ve, kaj bo storil z menoj, ko boš ti odsoten. Bojim se, tako se bojim!« »Pomiri se, Nina! Če ne bo miroval, bo nesrečno končal.« doma od Sv. Miklavža nad Laškim. Da bi se za vedno odkrižal svoje stare žene in se poročil z. za polovico mlajšo deklo, je zapeljal služkinjo- k umoru. Marija Klepeje-va je izpovedala orožnikom, da ji je prinesel Štukovnik iz Celja rumen prašek in ji naročil, naj daje njegovi ženi vsak dan majhno količino praška med hrano. Marija se je ravnala po tem navodilu. Nekoliko dni pred smrtjo pa je nasula gospodinji celo kavino žlico strupenega prahu. Radi večje gotovosti smrti je mešala stari ženi med hrano še tudi žveplo in neke vrste »patiko«. Ivan Štukovnik je po aretaciji priznal, da je prinesel dekli nekakšen prašek in ji naročil, naj ga daje ženi med hrano vsak dan na noževi konici. Nikakor pa ni priznal, da je Klepejevo nagovarjal k umoru. Prav tako je zanikal tudi vse ob-teževalne okoliščine. Po zaslišanju je oddalo žalsko orožništva oba zločinca okrožnemu sodišču v Celju v svrho nadaljnjega zasliševanja in sodbe. Izpred sodišča SMRTNA OBSODBA Veliki senat celjskega okrožnega sodišča je obravnaval med občim zanimanjem dne 13. aprila primer roparskega umora, ki je lansko jesen nekaj časa razburjal celjsko okolico. Na zatožni klopi je sedel 52 letni slikarski pomočnik Jurij Zabukovšek iz Dra-jfhelj pri CeliUj ker je lani 31. oktobra zastrupil in. zadrgnil ob Voglajni pri Celju 42 letno Ivanko Zakrajšek iz Milanovega vrha pri Čabru. Po umoru se je polastil 10.000 din Ivan-kine gotovine, hranilne knjižice, vse njene obleke, perila in obutve. Zabukovšek se je klatil po tujini od leta 1909 do 1935, ko je dobil zaposlitev pri zlatarju Mihaelu Korenu v Trbovljah. Svojemu trboveljskemu gospodarju je kradel in se za bivanja v Trbovljah seznanil z ločeno posestnico Apolonijo Sovine v Žepini blizu Škofje vasi pri Celju. Spominu! ne $v. birmo! Sv. birma je zakrament, zato je prav, ako daste mladim kot spominek na sv. birmo predvsem moiitve-nik in rožni venec i Na zalogi imamo sledeče molit-venike r »Angelček« »Sveta pomlad« »Življenje mojega življenja« »Pri Jezusn« »Kljucek nebeški« Posebno pa Vam priporočamo najlepši slovenski molitvenik z mnogimi barvanimi slikami »Bogu hvala«. Ta molitvenik bo za vse življenje najboljši spremljevalec Vaših otrok! Preden kupite kak drug molitvenik, si oglejte tega! Rožne vence imamo na zalogi vseh vrst in vseh barv: steklene, koščene, lesene, biserne, v škatlicah, v usnjati torbici. Venci za birmanke, voščeni in svileni ! Botrice, botri! Na dan sv. birme nimate časa kupovati, zato kupite te spominke že prej v prodajalnah TISKARNE SV. CIRILA, MARIBOR — PTUJ Sovinceyi je lagal o svojih prihrankih ter bogastvu in jo pretental, da bi se z njiju poročila ter odpotovala v Francijo. Ženska je bila previdna in je zahtevala od njega dokaze o premoženju. Zabukovšek si je hotel pridobiti denar z ženitvenimi ponudbami. V »Jutru« objavljena in od Zabukovšeka sestavljena ženit-na ponudba je speljala v sleparjeve mreže tudi Zakrajšekovo. Pripeljala se je zgoraj omenjenega dne v Celje na sestanek z Za-bukovšekom. Ob tej priliki je došlo do ro- parskega umora. Koj po zločinu se je zatekel morilec v Žepino k Apoloniji Sovine, kateri je lagal, da prihaja iz Francije, od koder ji je prinese! nekaj osebnih stvari njegove pokojne žene in tudi precej svojega denarja. Iz žepa je potegnil šop bankovcev in je takoj naročil pet litrov vina. Čez nekaj dni sta Jurij in Apolonija odpotovala na Brezje na Jurjeve stroške. Truplo roparsko umorjene Zakrajšeko-ve je bilo najdeno lam na praznik Vseh svetnikov. Najdba je bila prvotno spremljana od raznih zagonetk in niti osebnosti niso mogli ugotoviti. Smer za pravim storilcem je pokazal orožnikom Ivan černič. Ta je vedel za sumljivo razmerje med Zabukovšekom in So-vinčevo. Zvedel je tudi, da je prinesel Jurij izvoljenki na dan umora nekaj ženske obleke in precej denarja. Morilca so presenetili orožniki pri So-vinčevi. Ko so mu pokazali sliko umorjene, ga je to povsem zmedlo in je po kratkem oklevanju priznal grozen zločin. Po zaslišanju prič in. zdravniških izvedencev je bil Jurij Zabukovšek 13. aprila v Celju obsojen na smrt na vešalih. Obsodbe ni sprejel. Njegov branilec je vložil priziv. * Murska Sobota, Ni se še dobro polegla govorica o poneverbi na občini, ki jo je zakrivil mlad uradnik H., že se časopisje polni z vestjo, da je višji sodni oficial Fridrik Štefan poneveril pri tukajšnjem okrajnem sodišču nad 400,000 din, a nekateri dopisniki celo smelo trdijo: za en milijon dinarjev. Kakor je obdolženec, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu, sam priznal, je poneverjal nad deset let. — Minuli četrtek, 13. aprila, se je odpeljalo veliko število sezonskih delavcev V Nemčijo s trebuhom za kruhom. Naslednjega dne pa je šel transport za Francijo. — Zanimivo je opazovati nekatere voznike in kolesarje, ki se sedaj v začetku ne morejo privaditi cestnim pred- »O, Štefan, če samo ...« »Kaj?« jo je prekinil fant. Nina je globoko vzdihniia. Rada bi povedala, kaj je prevračala v glavi, a ni našla pravih besed. Zaenkrat je torej molčala o svojem načrtu. Namesto tega je še enkrat poskusila, da bi Štefana pregovorila. »Prosim, Štefan — ostani! Ne pusti me same! Obupala bom brez tebe.« »Ne, Nina, ne morem ostati! Zaman je vsaka prošnja! Zaradi tebe in sebe moram začeti drugo življenje.« 9- Nini se je za izvedbo njenega načrta nudila ugodna prilika prej kakor je pričakovala. Po deževnih dneh je spet nastopilo toplo vreme. Sončni žarki so odeli v zlato barvo pikertonske sive hiše. Narava je še enkrat zaživela pred zimskim spanjem. Bilo je v petek opoldne. Pri Mateskasovih so vsa okna odprli na stežaj, da bi se stanovanje napilo svetlobe in toplote. Muhe, ki jih je bil prejšnji mraz pregnal, so zapustile svoja skrivališča in so zumljaje letale po sobah ter sedale na predmete, ki so jih obsijali sončni žarki. Tu in tam se je pokazal kak sumič in pijano poletaval. Vse stvari so še enkrat zaživele. Tudi Kazimir ni bil izjema med drugimi stvarmi. Toplota je tudi njega poživila. K obedu je prišel v novi sivi obleki in z rdečo ovratnico. Molče je obedoval in vmes bobnal z nogo ali tolkel po mizi s pečatnim prstanom. Njegov pogled je nervozno blodil po sobi in se vedno na novo vrnil k Nini, ki je sedela na nasprotni strani mize. Imela je na pol zaprte oči in se je sklanjala nad krožnik, kakor da bi se samo za jed zanimala. Nini so medtem blodile take-le misli po glavi: Kako toplo je! O, da bi bil Štefan tukaj! A niti pisal ni. Kaj neki dela? In zakaj ta neznosni Kazimir venomer tako buli vame? Ali ne vidi, kako mi je to zoprno? Ninina mati ni mogla trpeti molka in je veselo besedičila o dnevnih dogodkih. Nina je sumila, da je vzrok njene veselosti dejstvo, da je Štefan odsoten. Ali morda kujeta s Kazimirom kake naklepe zoper njo? Proti koncu obeda je mati, ki je najprej končala z jedjo, odšla v kuhinjo pomivat. Nina in Kazimir sta srebala črno kavo. Dekle je sedaj dvignilo glavo in hladno pogledalo Kazimira. V njegovih očeh, ki so bile nepremično uprte vanjo, je opazila neko novo potezo. Zdelo ^e ji je, da se je Kazimir, ki je prej nastopal kot dobri varuh male Nine, spremenil v zver, ki hlepi po plenu. »Hm!« je mislila, »tudi ta je tak ko drugi. Vsi so enaki, živali! Ve, kakšno razmerje je med menoj in Štefanom, a mi vendar ne da miru, kakor da bi me smatral za tako pokvarjeno.« daritvi sta mu stregla njegov sin in nečak, oba duhovnika. Navzoči pa sta biili tudi dve hčerki, obe redovnici iz reda benediktink. »Duh veje, kjer hoče ...« Nenavadna znamka Gronlandija bo prvič v svoji zgodovini izdala lastne znamke. Doslej so tam uporabljali danske znamke. Grenlandske znamke bodo okrašene s severnim medvedom. Kazale ga bodo na plavajoči ledeni plošči. Gren-landci pa seveda niso bogve kako izdatni uporabniki pošte. Vseh skupaj je kakšnih 10.000 in ti napišejo letno povprečno 3000 pisem. Večji del tega gre na račun Evropejcev, ki jih na otoku živi kakšnih 250. Evropejci, ki hočejo v to deželo, morajo v ostalem dobiti posebno dovoljenje za naselitev. pisom modernega mesta. Kajti tudi v Soboti: imamo prometni otok za stražnika, kakor ima to Ljubljana in druga mesta. — Tudi kanalizacija lepo napreduje, da ne bomo imeli več v obcestnih jarkih stoječe smrdeče vode. — S tu-, kajšnjega okrajnega načelstva je odšla uradnica gdčna Hedvika Vereš v Prekmursko kreditno banko. Na njeno mesto je bila sprejeta abituri-entka gdčna Marija Pintarič iz Bogojine. — Za uradniška pripravnika na tukajšnji pošti «ta postavljena gg. Gerbec Jožef in Slavinec Alojzij. — V tukajšnji bolnišnici se že dalj časa ndravi g. dr. Hajdinjak Jožef. Tumišče. Praznike srno praznovali prav slovesno. Oba dneva nam je v cerkvi lepo pel cerkveni zbor, pomnožen z domačimi dijaki, katere sta za uslugo na velikonočni ponedeljek pogostila gg. kaplan in organist. — Na drugi dan praznika so se regruti naše fare, v znak, da bodo v kratkem zapustili domači kraj in šli služit svoj kadrski rok, ovenčali z narodnimi trakovi — »pantleki«, kakor je to pri nas običajno. Fantje so pred dnevi -odšli, da se oddolžijo kralju in domovini. — Oeprav za praznike pri nas ni bilo običajne veselice, je bil vendar velikonočni po- .•nedeljek omadeževan s krvjo, kajti neki znani vročekrvnež je svojemu tovarišu razrezal roko, ■da bi kmalu izkrvavel. Kdaj bo takemu postopanju konec? — Po daljši bolezni je umrla Terezija Horvat. Naj ji bo lahka zemlja! Nedeiica. Na veliki četrtek je v 84. letu starosti po daljši bolezni zatisnil oči k večnemu počitku Šolar Peter. Pokojnik je bil večletni župan občine in si je z blagim ravnanjem znal pridobiti naklonjenost vseh svojih občanov. Kako so ga imeli radi, se je pokazalo na njegovi zadnji zemeljski poti, kamor ga je spremilo mnogo ljudi. Bog mu daj nebeški raj, a preostalim ■naše sožalje! Kremžarjevfti mlatilnica, 10. 2. 2 šivalna stroja, 11. 0. 5 radijskih aparatov, 12. 4. 4 nevestine bale, K. 10 moških ali ženskih koles, 13. 6. 20 žepnih ali zapestnih ur, 14. 7. 4 lepe harmonike, 8. 5 »Lesce« plugov. 15. 9. 5 bran, •Dr. Mačkove besede: »če ne bi tega pričakovali, ne v' tukaj sedeli. Resnično mislim, da «e isomo sporazumeli.« Novice iz drugih držav Krog ameriškega mirovnega predloga. Spredaj smo objavili mirovno poslanico predsednika ameriških Združenih držav Roosevelta na naslov Hitlerja in Hussolinlja. Na Rooseveltove besede So ni odgovoril ne Hitler in ne Mussolini, pač pa je začelo nemško in italijansko časopisje boj proti tej poslanici in jo odklanja. Nemški Jtancler Hitler je radi Rooseveltovega predloga (sklical državni zbor za 28. april in bo predložil temu v odobritev izjavo o pismu ameriškega predsednika. i Proslava Hitlerjeve 50 letnice. Nemški kancler Hitler bo slavil 20. aprila svoj petdeseti rojstni dan. Ta dan je proglašen po vsej Veliki Nemčiji s Češko in Moravsko za narodni praznik. Ob tej priliki se bodo vršile veličastne slovesnosti ter parade, na katere so povabljene naj odličnejše os&bnosti iz raznih držav. Nemški zunanji minister je v imenu kanclerja Hitlerja povabil iz Jugoslavije na 50 letni jubilej: poveljnika letalstva Milka Jankoviča, inšpektorja državne obrambo generala Lukiča, dr. Velizarja Jankoviča, bivšega ministra in predsednika avtokluba, Ta-clijo Sondermajerja, prvega podpredsednika ae-fokluba, in Slovenca dr. Bojana Plrca. Naše odposlanstvo je odpotovalo v Nemčijo 18. aprila. Domače novice ILegUa koro&kih borcev k. o. v Celju poziva Ciano, da se vsi, ki se hočejo udeležiti po- tovanja na Opienac, nemudoma in najpozneje do 25. aprila javijo pri svojih poverjenikih. .Za Celje in okolico sprejema prijave tajnik Mulej Anion, Celje, Dečkov trg 3. Potovanje bo izredno ugodno — predvidena je prosta vožnja! Velik vlom v Gaberju prt Celju. Iz Posniggove trgovine je bilo odnešenega ob priliki vloma blaga za 18.000 din. Gozdni požar v Celju. Zadnji ponedeljek popoldne je nastal radi požiganja d račja gozdni požar pri Celju, ki je zajel hrastov gozd. Radi vetra je bila nevarnost, da bo zavzel in uničil ogenj velike dele gozda. Gasilci in vojaštvo so preprečili, da se nesreča ni razmahnila in znaša škoda krog 12.000 din. Najbolj sta prizadeta posestnika Ivan Ojetrišek in Jožef Zupan iz Pe-čovnika pri Celju. Dvojno krvavo dejanje ljubosunineža. Okolica št. Pavla pri Preboldu še ni nehala govoriti o dvojnem roparskem umoru, kateri je bil na zagoneten način izvršen v noči 28. marca v Seščah pri št. Pavlu, že beleži isti kraj ponovno dvojno krvavo dejanje. V Seščah sta stanovala 31 letni delavec Jože Vedenik in 27 letna delavka Pavla Mak. Oba sta bila zaposlena v Mauthnerjevl tekstilni tovarni v št. Pavlu. Zadnjo nedeljo je bil Vedenik s svojo izvoljenko v krčmi, kjer sta plesala in se je Makova zavrtela tudi z drugimi. Krog osmih zvečer je Vedenik spremil Makovo na njen dom. Pogovarjal ee je na kratko z njeno materjo, nato pa je stopil v sobico Pavle in jo je ustrelil v sence, sebi pa je pognal kroglo za ušesom v glavo. Poklicani zdravnik je ugotovil smrt obeh. Vedenik je bil že nekaj mesecev čudaški in je zagrešil zločin iz ljubosumnosti. MALA OZNANILA SLUŽBE: Ženska, delavna, poštena, 30—40 let stara, eam^ ska, se sprejme za gospodinjstvo v stalno i« dobro službo. A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 5._765 Organlst le cerkovnik, samec, išče službo. Nastop 15, maja. Naslov pove uprava._768 Pridna služkinja, zdrava, poštena, «ročna, stara 24 do 28 let, se takoj sprejme za pomivanje posode, pranje perila in vrtna dela v kolodvorski restavraciji na Pragerskem. Služba stalna. Predstaviti se osebno. 767 Dekle k otrokoma 2 in 4 let sprejme boljša obl« telj v mestu na deželi. Ponudbe pod »Vajena otrok 769« na upravo, ki pove tudi naslov. Dekla se sprejme v dobro in trajno službo na kmečkem posestvu v ljutomerskem okraju, najraje starejša. Ponudbe pod »Pridna, poštena, zanesljiva 770« na upravo, ki pove tudi naslov. Kuharica srednjih let, vajena hišnih del, vrta, gospodarstva, se sprejme k eni osebi na posestvo. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb podružnici »Slovenca«, Celje, pod »Izurjena«. 771 Mlajšega fanta, kateri ima veselje do vrta, sprejme vrtnarija BranclhoT, Studenci._775 Hlapca, ne čez 30 let starega, samskega, proti tedenski plači 200 din, sprejme takoj Anton Golež, Aleksandrova 41, Ptuj._776 Sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom priden, pošten fant, kateri se lahko po možno-jsti osebno predstavi pri Medik Francu, Veiika Nedelja. .779 POSESTVA: Cerkveno posestvo na Ojstrici se odda takoj V najem. Za najemnino dajati dnevno 3 litre mleka župniku in mu z živino opraviti vse delo. Redi se lahko par konj in 5—8 goved, Proda se 5 glav živine in nekaj orodja. Prodam kmečki mlin na Dravi s stanovanjsko hišo, hlevom, njivami in travnikom. Malečnik št. 6, Sv. Peter pri Mariboru. 788 Malo posestvo na prodaj v Ivanjskem vrhu 24 pri Negovi, p. Ivanjci. 780 RAZNO: Sladko seno imam naprodaj. Jauk, Polička vas, Jarenina. * 781 Prodani čevljarski cilinder-stroj. Hojnik, Gru» šovje, Prihova, Konjice. 774 Pridite po lepe oblekce, čevlje itd.! Prodajamo po najnižjih cenah. Manufaktura Grajske starinarne, Vetrinjfika 10. 778 Kmetijsko društvo v Rečici v Savinjski dolini ima 23. aprila t. 1. svoj reden občen zbor popoldne ob 3. uri v društveni dvorani. Vabijo se člani, da se občnega zbora v obilnem .številu udeležijo, Ker je po novem društvenem zakonu na dnevnem redu sprememba pravil in vo« litev načelstva ter nadzorstva. — Načelstvtf zadruge._772 Vahilo na redni občni zbor Hranilnico in posojilnice v Sv. Štefanu, ki se vrši 7. maja 1939 ob 15. uri v posojilnični sobi v Sv. Štefanu. Dnevni red: poročilo načelstva in nadzorstva; revi« zijsko poročilo; računski zaključek za leto 1938; delna volitev načelstva in nadzorstva; nasveti. — Načelstvo. 773 Prostovoljna dražba gospodarskega orodja v Piuju vozov, sani, konjske opreme, sodov, tehtnic, oken, vrat, stiskalnice za mošt, pohištva in raznih drugih predmetov v nedeljo, dne 28. aprila, ob 14. uri, in v ponedeljek, dne 24. aprila, predpoldue pri tvrdkl OSKAR MARIC, PTUJ 777 Kmečka trgovina Posledice politične napetosti v gospodarstvu Lansko leto je bilo pod vtisom političnih dogodkov. že priključitev Avstrije k Nemčiji je preprečila normalen razvoj gospodarskega življenja. Za časa sudetske krize se je stanje še poslabšalo. V tem času se je vsa zasebna aktivnost ustavila. Po Monakovem je vojna nervoz-nost minila, vendar gospodarstvo ni šlo v pravi tir. Politične napetosti so izzvale velike gospodarske izgube. Zlate podlage evropskih držav so se zmanjšale, mednarodna zamenjava blaga se je skrčila na najmanjšo mero. Oboroževanje ter vojna v Španiji in na Kitajskem so neugodno vplivali na zasebno podjetnost. V gospodarski delavnosti je nastal zastoj, ki ni ostal brez vpliva na našo državo. Naš izvoz je nazadoval, pojavile so se težave na denarnem trgu. Radi zapletenih predpisov v nekaterih državah je izvoz zastal kljub ugodnim trgovskim, pogodbam. Živine se je prodalo vedno manj, tako da v zadnjem času izvažamo jako malo. Pri Narodni ban-fei primanjkuje deviz za nabavo surovin, radi česar je nastal zastoj tudi v industriji, predvsem v tekstilni. Delavci tekstilnih tovarn, ki so prihajali v največji meri iz previška kmečkega- prebivalstva, se vračajo brez dela iz tovarn nazaj na rodno grudo, kdor pač v tem času ni postal brezdomec. Ker se torej okrog nas vse nekako neprijetno in v vojni nervoznosti giblje, bo treba posvetiti več pažnje domači proizvodnji, domači potrošnji, predvsem pa domačim javnim delom, katerih je v vsakem kraju več kot dovolj. Ves (razpoložljivi domači kapital se naj porabi v okviru notranjega narodnega gospodarstva, predvsem za krajevna javna dela, kot zboljšanje zemljišč, napravo cest ter regulacija rek in potokov. Imamo doma dosti dela pa tudi jela, samo večje domače podjetnosti pri bogatejših slojih je treba. Ko bo enkrat to, nam ne bo treba pošiljati naših ljudi na sezonsko delo, pa tudi naših pridelkov nam ne bo treba pod ceno po tujem diktatu prodajati. Kupna moč na domačem trgu se bo dvignila in s tem se bo dvignilo tudi blagostanje našega ljudstva. Gospodarske zanimivosti Trgovski odnošaji s Slovaško so popolnoma ponehali. Samostojna Slovaška še ni sposobna svoja naročila plačevati in zato vsa njena zunanja trgovina stoji. Nekatera slovaška podjetja, ki a> doslej trgovala z našimi tvrdkami, se sicer trudijo, da svoje zveze obnovijo, toda denarstvo v novi Slovaški še ni urejeno pa tudi cene se predpisujejo po posebnem odboru slovaške vlade. Zlata Amerika. Iz Evrope stalno pošiljajo zlato v Ameriko. Zlate rezerve Amerike so se radi tega samo v zadnjem času povečale za 16 milijard dolarjev, tako da Združene države Severne Amerike danes posedajo 60% vsega zlata, ki je na svetu. Madžarska pšenica za Balkan. Madžarska se trudi, da bi v bodoče svojo pšenico prodajala predvsem na Balkan. Posebno ji je pri srcu Grčija, ki letno uvozi okrog 475 ton pšenice. Doslej je Grčija dobivala pšenico iz Romunije, Avstralije, Rusije, Kanade in deloma iz Združenih držav Severne Amerike. Madžari so celo pripravljeni, da pšenico prodajajo pod ceno, samo da si osvoje grški trg. Napredek sadjarstva v Hrvaškem Zagorju. Lanskoletna dobra cena sadja je vzpodbudila gospodarje Hrvaškega Zagorja, da v večji meri upoštevajo navodila strokovnjakov pri oskrbi in nasaditvl sadovnjakov. Mnogi so si iz lastnih sredstev napravili nove nasade ter si oskrbeli škropilna sredstva, pa tudi okrajna načelstva in banska uprava gredo kmetom v Hrvaškem Zagorju v tem oziru zelo na roko. Zemljiška zadruga v Virovitici je v lanskem poslovnem letu imela 110.000 din čistega dobička. Poleg tega poseduje okrog 400 oralov zemlje, ki je dana na razpolago živinorejski zadrugi za gojitev plemenskih bikov. Vinarska zadruga v Kolniku pri Križevcih ima 55 članov, katerih deleži imajo število 991. Delež znaša 100 din. V letu 1938 je zadruga prevzela 61.541 kg grozdja, ki se je plačalo po 2.63 din kilogram, dočim se je izven zadruge plačevalo grozdje od vinskih trgovcev v najboljšem primeru po 1.76 din kg. Iz tega se vidi, v kakšno korist je zadruga vinogradnikom. * Cene goveje živine Voli. Maribor debeli do 4.50 din, poldebeli do 3.75 din, plemenski do 5.25 din kg; Ptuj 4.50 do 5.50 din, Krško 5—6 din, Dravograd 4—4.50 din, Laško 4—3 din, Kranj 4.50—5.50 din. Biki. Maribor 3—4 din, Murska Sobota 4 do 4.50 din, slabše vrste pa celo 3 din kg. Krave: debele, molznice in breje v Mariboru 4—5 din, v Ptuju 4 din, v Murski Soboti 3 din, Krško 4 din, Kranj 4—4.50 din; za klobasarje: Maribor 2—2.50 din, Ptuj 2.50 din, Murska Sobota 2 din, Krško 3 din, Dravograd 2.50 din, Laško 3 din, Ljubljana 2.50' din, Kranj 3.75 din. TeUce. Maribor do 5 din, Ptuj 4.50—5.25 din, Murska Sobota 4.50 din, Krško 5 din, Dravograd 4 din, Laško 4.75 din, Ljubljana 4.50—5 din, Kranj 5.50 din, Črnomelj 4.75 din kg. Teleta. Maribor 5—6 din, Murska Sobota 4.50 do 5.50 din, Krško 6—f dih, Dravograd 6 din, Ljubljana 6—7 din, Kranj 6-—7.50 din. Svinje Plemenske. V Mariboru se cene od zadnjega poročila niso spremenile, v Ptuju so bile po 6.50, v Kranju pa mladi pujski 7—8 tednov stari po 150 do 280 din komad. Pršutarii. Ptuj 6.75—7 din, Murska Sobota 8 din, Kr^ko 10 (Ha, Ljubljana 7.50—8 din, Kranj 7.50—8.50 din kg žive vage. Debele svinje (špeharji). Ptuj 7.50 din, Murska Sobota 9 din, Krško 10 din, Ljubljana 9 din, Kranj 8.50—9.50 din kg žive vage. živalski produkti Cene mesu so nespremenjene, pa tudi cene kožam se niso bistveno spremenile. Neoprana volna je bila v Krškem po 18 din, v Kranju po 24 din; oprana pa v Krškem po 20 din, v Kranju 34 din kg. Soiš§¥®ri z našimi naročniki BATERIJE CROATIA žepne anodne-agrevače, Izdeluje samo domača lvornica IVAN PASPA I SINOVI ZAGREB. KCTSJSIAŠHA «9 Ostali produkti Cena žitu je nespremenjena. Na trgih sa pa prodaja zelenjad in drugo spet po isti ceni kot pred prazniki. Tudi seno je obdržalo prejšnjo ceno, kar je vpliv suhega vremena, ki daje malo upanja na dobro košnjo. Sejmi 24. aprila svinjski: v Središču, živinski in. kra« marski: Guštanj, Mozirje, Sv. Jurij na Zdolah, Sv. Jurij pri Celju — 25. aprila svinjski: Ormož; živinski: Ljutomer, Beltinci, Maribor, Dobova, Vuzenica; tržni dan s svinjami: Dolnja Lendava — 26. aprila svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarski: Kozje — 27. aprila tržni dan s svinjami: Turnišče — 28. aprila svinjski: Jftu-it - 29. aprila svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje. Odgovor na vprašanje A« Z, B, En ¿oh ali en oral, kar je eno in isto, ima 5764,8 kvadr, metrov ali 1600 Kvadrat> nih sežnjev ali kvadratnih klafieP. Ena kvadratna klaftra (kvadratni seženj) ima 3,6 kvadratnih metrov. En hektar (ha) ima 100 arov, kar znaša 10.000 kvadr. metrov. En ar ima 100 kvadratnih metrov. Radi tega ima en joh (oral) 57 arov in 64,5 kvadratnih metrov. Torej je en joh malo več kot pol hektara, kajti hektar ima 100 arov.. Terjatev davka od kupljenega posestva, š. P. K. 57. Leta 1926 ste kupili neko parcelo. Prodajalec (ki poseduje večje posestvo) Je sedaj ugotovil, da je pomotoma plačeval vBa leta davek ad prodane parcele ter zahteva, da mu povrnete vso vsoto. — Zahtevek prodajalca je upravičen, ker ste — očividno radi pomote od strani davčne uprave — Vi na njegovo škodo obogateni. Ako Vam z lepega ne bo dovolil povračila v obrokih, boste morali plačati vso vsoto naenkrat. Branili bi se lahko le plačilu odvetniških stroškov, ako niste doslej vedeli, da je prodajalec plačeval Vašo parcelo zadevajoče davke in ako boste v primernem roku povrnili zahtevano, od prodajalca namesto Vas plačano vsoto. Odvetnik terja čez sedfem let. K. A. Vprašate, ali je odvetnik upravičen terjati čez- sedem let 50 din. — Niste povedali, iz kakega naslova terja odvetnik teh 50 din. Ako gre za njegov zaslužek, tedaj je terjatev že zastarana, ako je v zadnjih treh letih niste priznali, odhosno obljubili plačilo. Zastavitev posestnega lista — prodaja posestva. M. C. Sestrani ste na prošnjo dajali živila, obleko in gotovino, ker Vam je zastavila posestni list in dejala, da bo njeno posestvo Vaše (po njeni smrti). Sedaj pa je prodala njivo in hišo drugim ljudem za živež in obleko, Vam pa; ja ostal le posestni list. — Preveč ste zaupali besedam sestra-ne in težko boste prišli do kritja svojih terjatev. Naj se Vam sestrana pred sodiščem zaveže plačati svoj dolg ali pa predlagajte zoper njo izdajo plačilnega povelja, nato pa uvedite zoper njo izvršbo, ako še lcaj ima ali jI kupca Se nista vsega izročila. Ako je sestrana s hišo in njivo le poravnala stare dolgove, bi Vam utegnila pomagati iz-podbojna tožba zoper kupca, a le, ako morete dokazati, da je sestrana hišo in njivo odsvojila z namenom, da oškoduje Vas in je bil ta namen kupcema znan, ali ako sta morala vedeti za njen oškodovalni namen. — Za ravnanje v prihodnje Vas opozarjamo, da Vam posestni list nič ne pomaga, marveč le vknjižba zastavne pravice, odn. takojšnja izročitev posestva v last, pri čemer si izročiteljica lahko pridrži dosmrtno hasnovanjc ali izgovori užitek. Obljuba, da bo po smrti vse Vaše, Vas ne ščiti proti dejanjem, gori omenjenim, ker eventualne odsvojitve niso neveljavne in je možno, da dotični, ki je dal obljubo, ob smrti nima nikakega premoženja več. Državni pravilnik zavrnil prijavo. K. R. V neki pravdi so nekatere priče po krivem izpove- dale. Zadevo ste naznanili državnemu pravdni« ku, ki pa ni odredil nikakega zaslišanja in niste dobili od njega ali od sodišča nikakega glas«. — Alto državni pravdnik prijavo o kaznjivem dejanju zavrne, ima zasebni udeleženec, to Je do-tičnik, čigar katera koli pravica Je bila s tem dejanjem ogrožena, okrnjena ali oškodovana, pravico predlagati nadaljevanje kazenskega postopanja in eventualno vložiti obtožnico. Zadevni predlog mora staviti v osmih dneh potem, ko. je bil obveščen o zavrnitvi prijave, oziroma ustavitvi kazenskega postopanja. Ako pa o slednjem ni bil obveščen, more vložiti ta predlog v treh mesecih od dneva, ko je bila prijava zavrnjena, oziroma je sodišče postopanje ustavilo. Naslednik noče priznati dolga prednika. R. K. Pokojnemu predniku ste prodali večjo količino, vina na up. V času, ko je bil bolan, ate napravili z njim račun, pri čemer je bil njegov sedanji naslednik navzoč. Pri zapuščinski razpravi ste prijavili svojo terjatev, pa je »naslednik« noče priznati. — Upravičeni ste tožiti na plaeilq Vaše terjatve ležečo zapuščino, odnosno, ako je bila že prisojena, dotičnega, kateremu je bila prisojena. Ako nimate drugih dokazil za obstoj svoje terjatve, boste sami zaslišani kot stranka!' Moral bo pa tudi omenjeni naslednik govoriti resnico in s tem bo Vaša terjatev dovolj izka«' zana. Spor za polovieo goadn. Kmet iz J. Za časa. življenja svojih staršev ste z njihovim privoljenjem kupili gozd ter vknjižiH lastninsko pravico na svoje ime. Po smrti s , .-ev ste dali »vpisati na pQ-lovico« svojo s* ;tw> in sicer »v ta namen«, da boste : ii, j , . v?ni zavetje in oskrbo1. Še prp-' .: >. > umrla, tedaj pa hoče to polovico dobiti' iijt:i mož. — Ne razumemo, kaj naj pomeni izraz; da ste dali »vpisati na polovico« svojo sestro, zlasti ko istočasno pravite, da lastninska pravica še ni bila vknjižena. Domnevamo, da ste sklenili le zadevno ustno ali morda pismeno pogodbo s pokojno sestro. Ako ste stavili kot bistven pogoj, da boste imeli pri sestri v bolezni zavetje in oskrbo, tedaj Vas pogodba ne veže več, ko je sestra umrla in je nemogoča izpolnitev stavljenega pogoja. Kaj drugega bi bilo, ako bi se svak zavezal, dati Vam enako zavetje in oskrbo, kakor je to obljubila sestra. — Ker je sestra zapustila otroka, bi po zakonu otrok podedoval trj četrtine zapuščine, mož-svak pa eno četrtino. Dva tatova napravila škodo; izterjanje cele odškodnine od enega. F. M. V neki »tatinski« zadevi sta Vam dve osebi napravili škode 2000 din; od vsake imate iztoženih 1000 din in vprašate, ali bi lahko od ene zahtevali vseh 2000 din, ker druga ničesar nima. — Ako sta osebi prizadejali škodo s kaznjivim dejanjem kot sostorilca ali deležnika, Vam morata nerazdelno povrniti vso škodo, to se pravi, da jamči vsak za vseh 2000 din. čudno se nam zdi, da ste iztožili od vsakega le 1000 din. Upamo, da niste tožbe tako sestavili, da bi Vam bilo onemogočeno tožiti še za nadaljnjih 1000 din. Račun za odvetniško pismo. Isti. Odvetniku ste naročili, naj potirja Vašega dolžnika na plačilo 8000 din. Odvetnik pa Vam je na stroških računal 161 din, pri čemer je pisal le pismo. — Po tarifi bi smel odvetnik za opominjevalno pismo računati 22.50 din, na pisarini pa 4 din. V znesku 22.50 din je vsebovana tudi nagrada za informacij» z Vami. Previsok notarjev račnn. M. F. Pritožujete .-se, #a Vam je notar ob priliki zapuščinskega postopanja in prevzema zapuščine preveč računal. — Pošljite nam v vpogled notarjev račun, ki pa mora biti specificiran, ker sicer ne moremo dati svojega mnenja, ali je pravilen ali pa pretiran. Zamenjava zemljišč; sprememba od sodnika določene meje. K. R. Pred leti ste ob priliki sodne komisije zamenjali neko svoje zemljišče s sosednjim zemljiščem, pri čemer je sodnik sam postavil mejnike. Naknadno je pozval sosed inženirja, ki je izvršil neke meritve, ter je nato sosed od sodnika postavljene mejnike odstranil. — Ako ste ob priliki zamenjave zemljišč točno pokazali, kje tečejo meje zamenjanih parcel In je to ©elo sodnik ugotovil s postavitvijo mejnikov, tedaj sosed ni bil upravičen samolastno naknadno meje predrugačiti. Ako zlepega zadeve ne bo uredil, ga boste pač morali tožiti, in sicer kar z lastninsko tožbo, ako je sodnik res točno določil mejo in potem takem sedaj sporni prostor. Ako se je ob priliki zamenjave kaj govorilo o odmer-jenju, bi bilo to pač razumeti tako, da sosed napravi potreben naris in bi moral inženir ta naris napraviti na temelju mej, kakor ste jih določili ob zamenjavi ter jih je sodnik postavil. Privatno i/, učen je za organista. F. L. Nek fant bi 3e rad izučil za organista. Radi rodbinskih razmer ne more od doma v šolo. — Ni predpisano, da bi moral organist absolvirati cerkveno glasbeno šolo. Stvar župnika, ki organista sprejme v služibo, je, kake pogoje stavi za sprejem. Najbolj važno pač je, da zna organist igrati na orgle ter pozna koralno petje. Obojega ga lahko nauči domači organist. Cerkvena glasbena šola bi mu posodila, odnosno oskrbela le knjige za pouk na posameznih instrumentih; kakih drugih učnih knjig pa Sola nima. Stroški naprave zadolžnice. F. M. Za napravo zadolžnice za znesek 8000 din Vam je računal odvetnik 580 din. Ta znesek je vsekakor pretiran. Po tarifu pritiče odvetniku nagrada le v zr.ssku 60 din, na pisarini za vsako stran 2 din a j zahtevate odpravek, stane pisarina za vstso .trun 7 din. Taksa za dolžna pisma znaša poi 3 >tka. Ako nam ->ošljete detajliran račun, Vam lahko natančneje odgovorimo, katere postavke so pretirane. Ako niste višine odvetnikovega zahtevka ie priznali, se lahko branite plačila prekotarifar-uih nagrad. Plačilo očetovih dolgov pred izročitvijo posestva. M, H. G. Pred sedmimi leti ste prevzeli posestvo od svojega očeta, pa se še sedaj oglašajo razni očetovi upniki ter tirjajo od Vas plačilo dolgov, ki jih je napravil oče pred izročitvijo posestva Vam. Vprašate, ali ste res dolžni plačati te dolgove. — Vsak prevzemnik kake imovine je že po stakonu za dolgove, ki spadajo k imovini in za katere je pri prevzemu vedel ali moral vedeti, odgovoren neposredno upnikom, ne glede na to, da traja naprej tudi dotedanja odgovornost odsvojitelja {Vašega očeta). Ako je odsvojitelj odsvojil vso svojo imovino, tedaj jamči prevzemnik za vse dolgove odsvojitelja, seve, ako je zanje vedel ali moral vedeti. Nepoznanje dolgov ne opravičuje, ako je to neznanje posledica opustitve potrebne skrbnosti. Ako je prevzemnik bližnji svojec dolž-nika-odsvojitelja, tedaj mora sam dokazati, da za tak dolg ni vedel niti ni moral vedeti Drugim prevzemnikom pa mora upnik dokazati, da so za določeni dolg vedeli, odnosno morali vedeti — Navedene odgovornosti je prevzemnik šele tedaj, odnosno v toliko prost, kadar, odnosno v kolikor je poravnal že toliko dolgov, kolikor znaša vrednost prevzete imovine. Ako pa je prevzemnik bližnji svojec odsvojitelja, tedaj jamči z vsem svojim premoženjem za vse dolgove odsvojitelja, ne glede na vrednost prevzete imovine. Za bližnje svojce je smatrati zakonskega druga in osebe. ki so z odsvojiteljem ali z njegovim zakon- skim drugom v sorodstvu ali svaštvu v premi vrsti ali pa do četrtega kolena v stranski vrsti, pa tudi posinovljenca, rednika ali onega, ki živi z odsvojiteljem v zakonski skupnosti. Krošnjar in plačevanje zgradarine. H. M. H. 109. Ste krošnjar in davčna uprava zahteva, da plačate ^radarino od hiše, v kateri bivate sam s svojo ženo in šestimi otroci. — Zgradarine so oproščene le tiste zgradbe, v katerih bivajo kmetovalci s svojo družino in kmetskimi delavci. Ako pa Vi izvršujete krošnjarsko obrt, in sicer delj časa v letu, nego se pečate s kmetijstvom, odnosno imate od krošnjarske obrti razmeroma večje dohodke, ne morete doseči oprostitve plačila zgradarine. Imbro Horvat. Vaš dopis je premalo jasen, radi česar Vam ne moremo točno odgovoriti. Skrajšan rok pritiče dotičnemu vojaškemu obvezniku, pred katerim sta neposredno dva prednika (brata ali oče) služila poln rok. Ako vojak med službovanjem oboli in ne odsluži vseh 18, odnosno 24 mesecev, ne šteje kot prednik s polnim rokom. Pišite natančneje, iz koliko članov obstoja rodbina, koliko so stari, v koliko so za delo siposobni in koliko neposrednih davkov plačujete od posestva. Starši nepravično razdelili vinograd. M. K. Ko so starši izročili posestvo Vam, so si pridržali vinograd in obljubili, da ga bodo ob svoji smrti enakomerno razdelili med vse otroke. Obljube pa niso držali, marveč so nekaterim dali manjši del, Vam pa nobenega. — Ako je bU oče solastnik vinograda ter je umrl leta 1931, ne more uveljavljati več svoje pravice do nujnega dednega deleža ali dopolnitve deleža, ker zadevna pravica zastara v treh letih. Lahko pa to zahtevo stavite še po smrti matere, ako smatrate, da Vaš skupni delež, to je upoštevajoč tudi vrednost že prej dobljene dedne odpravščine, ne doseže polovico tistega, kar bi dobili, ako bi se bilo vse posestvo razdelilo med vse otroke na enake dele. Preden vložite tožbo, vprašajte kakega sodnega cenilca iz Vašega okraja za mnenje o vrednosti posestva in vinograda. Potrdilo o sprejemu dote; navedba vsote. O. V. št 50. Svetujemo Vam, da vnesete v pobotnico o prejemu dote tudi znesek, da se preprečijo kasnejši spori. Le v primeru, ako bi sin hkratu pod- [^Slovenski | živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenje govedi in telet. Veliki zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za Več zavitkov 12 din. Prašek za pomnožite/ in izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilno ir. redilno sredstvo. 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 8 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. 1 Dve sto štirideset tisoč dinarjev. 1 Dve sto tisoč dinarjev. Konjin povečava pri k«» njih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjske •bolezni, posebno katar. 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. Hosriff^ Mostna e3enca Mostin za izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijane. 1 steklenica za 150 litrov stano 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenica 16 din. Za boljše izrabljanje poštnine priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. 106 Pravi Eedin, Govedin. Mlekin, Konjin ter Mo-.stiii se dobi samo v zavitkih z gornjimi slikami in ga prodaja samo Drogerija KANCJ, Maribor, Slovenska ulica Izreden siučaj Barnum je nekoč do-■nal, da živi v Severni Ameriki stoleten zamorec. Takoj se je podal k njemu, da bi ga pridobil za svoj cirkus. Ha vprašanje, ali bi botel iti z njim, je zamorec odvrnil: »Grem, a prej moram vprašati očeta, ali me pusti.« »Kako,« se je začudil Barnum, »vaš oče še živi? Kje je?« »V hiši kvarta s starim očetom.« Barnumu je od začudenja zmanjkalo besed. »Hanzej, zapri duri,« je hlastno dejala, »in pridi senter!« Notri je odprla veliki ovitek in je razvrstila bankovce po mizi ; medtem mu je v eni sapi povedala, kaj neverjetnega se je zgodilo. Hanzej je zazijal in dolgo ni našel besede. Potem je rekel napol zase: »Kdo bi človeka ¡pregruntal!« »Tonč je moral biti bolji, kakor smo mislili,« je menila žena. »Gotovo je bilo v njem nekaj dobrega, plemenitega. Poglej, od tistih trideset tisoč šilingov, ki jih je dobil, si je obdržal samo en tisoč, komaj toliko, da je mogel v Ameriko.« »Moj Bog, revež bo še trpel. Hanzej, del tega denarja mu morava vrniti.« »Kam pa? Naslova nimava, Tonč pa, kakor ga poznamo, ne bo nikoli izdal, kje je in kako mu je.« »Ko bi se mu vsaj zahvaliti mogla!« »Za zahvalo se ne bo kaj zmenil. Leja, mislim, da ti je hotel pač v lepem spominu ostati.« Nekaj časa sta oba molčala. Potem je dejal on: »Leja, skoraj bi postal ljubosumen, če pomislim, kako silno globoko te je ta človek ljubil.« »Hanzej, večja še je tvoja ljubezen do mene in moja do tebe,« je zaihtela žena in se ga oklenila okoli vratu. »Da, ljuba!« je zašepetal in jo poljubil. »Veš kaj,« je dejala čez nekaj časa, »veseli me pa le ta denar — strašno me veseli,; pa ne denar, ampak to, da sem ti kaj k hiši prinesla.« »Leja, najboljša, najljubša in najlepša dota si mi ti, ti sama. Ti sama si me osrečila.« »Na Boga ne smeva pozabiti. On je bil, ki je najine poti tako čudovito vodil.« »Bodi Bogu hvala in Naši ljubi Gospe!« (Konec) V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAViJr! CENIK ZASTONJ Kupim rabljen harmonij. Ponudbe s ceno na Bočkar Franc, organist, Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi. 749 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo voi-no, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 329 Cepljene trte, korenjake in pritlična sadna drevesca kupite najceneje pri: Ivan Gradišnik, šmarjeta, pošta Celje. 192 Zidajte poceni! Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno, ali vendar dobro ohranjeno pri tvrdki' Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14 in v podružnici vogal Ptujske in Tržaške ceste. 597 TRGOVCEM! Vsakovrstni papir, vrečice po engros cenah, glavna zaloga krep-papirja. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Prodajamo sadike vsako nedeljo v Trnovski vasi, vsak petek pa v trsnici v Ptuju. Imamo še na razpolago nekaj sadnega drevja, sadne divjake, vinsko trsje m pritlične vrtnice. Se priporoča trsnica in drevesnica Ceh, Trnovska vas, Sv. Bolfank v Slov. goricah, Ptuj. 263 Cepljene trte! V veliki množini različnih vrst na; običajnih podlagah, krasno razvitih, nudi I. tr3-ničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik! 264 lalivna peresa od din 6-— naprej dobite v prodajalnah. Tiskarne m. Gnila Maribor—Ptuj DENAR Okraj Dravograd! Mežiška dolina! Nove hranilne vloge vsak čas iz-plačljive — sprejema in obrestuje do 5% ter * daje kratkoročna posojila Hranilnica in posojilnica pri D. M. na Jezeru v PMi-valjjaj!. 514 T.s.3:--. regislrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5'%. MALA OZNANILA RAZNO: Vabilo na redni občni zbor Kletarske zadruge, r. z. z o. z., Maribor, ki se bo vršil v soboto, 22. aprila 1939, ob 9. uri v zadružnih prostorih, Aleksandrova cesta 14. Dnevni red: 1. čitanje in odobritev zapisnika zadnjega rednega občnega ibora. 2. Poročilo načelstva in predložitev letnega računa za Isto 1938. ž. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev načelstva iri nadzorgtva, 5. Slučajnosti. — Odbor. 74S Dober semenski oves prodaja mlin Rosenberg, Maribor, Jezdarska ulica. 601 Cepljeno trs je še dobite pri trsničarju Kraner Ivanu, Zamarkova, Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 747 Posteljne odeje, močno prešite (domač izdelek), z belo vato, od 70 din naprej, zglavniki od 30 din naprej, tuhne, izgotovljeno posteljno perilo (kapne od 68 din naprej), koče, slama-rice, madrace, posteljno platno, inleti, klote in svilo za odeje, zavese, perje in puh po najnižjih cenah. ANA STUHEC, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5. ' 524 Traverze naprodaj: pet komadov 4 m dolgih, en komad 5 m dolg pri Rosenbergu, Maribor, Jezdarska ulica. 742 Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica 20 din. Drogerija I. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19. 5S1 Cepljeno t rs je prodaja Turin, Modraže, Studenice Pri Poljčanah. 515 Mostna eser.ca, izvrsten izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc„ Maribor, Gosposka 11. €81 Izplačuje točno vse vloge stare in nove. Dovoljuje posojila in trgovske kredite. 55555555555555555555555T5555555555Q55555555555555555555555555555555555555555555555555575555555555555555555555555555555555 Klobuki, i obleke, «i p erilo, čevlji i. t. d. i. t. d. velika izbira in najugodneje v konfekciji Jak on Lah, raaribor, Gl. trg 2 Vse vrste štampiljk za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj. «A* i/IOUNE- WED HJPflONIKE, oo: Jr\. _ OD G! TAUE BREZPLAČEN POUK V IGRANJU. zahtevajte brezplačen katalog! M ElNE L* H ERGLD £ m ARTborS Za birmanke krepdešine beli 12 din, saten beli 20 din, pyke beli 14 din se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Ve-trinjska 15 676 Kdor oglašuje — napreduje! Naffcpšc in najnovejše vzorce za ročna delo, kakor kuhinjske prtiče, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 7 Svileni robci volna, deleni in druge pomladne novosti v največji izbiri priporoča manufakturna trgovina J. PREAC, MARIBOR, Glavni trg št. 13 1 □QtXExnrnnmaujiJLinnnnnmnnrTinnmnnnnannnnnnnnnnni ii ji ilil ji a inrJDnaanaaomauuuumDaaaa^ Hranilnica Draw she banovine Plaribor Centralo: Ploribor Podružnico: Celje v lastni novi palači na oglu nasproti pošte, prej Južnošta- Gosposhe-SIovenske uiice. 27 iersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in iekoči račun proti najugodnejšemu obrekovanju. Najbolj Varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. nnnnnnmnnnmnnrxincxo^ VSA. K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR ZAVARUJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PRI VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CEUE palača Ljudske posojilnice. QL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 jf^ KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! najbolje in najvarneje pri SpodnjeStajerskl ljudski posojilnici Gosposka ulita 23 f PfänÖOFil Ulica 10. oktobra registrov«na zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru