Ifaho so šhrata prcvariS^ (Irska pravljica.) (Dalje.) »Da, Donog, lep dan!« je odgovoril škrat in čeprav je bilo videti, da se je prestrašil, je kljub temu gledal prav strupeno in zlobno. »ii si videti dober čevJjar, moj možicelj«, je nadaljeval Donog. »Še nekoliko«, je pritrdil škrat, »ali tisti tam za tabo je še mnogo več vreden.« Ali Donog ni bil neumen in se ni obrnil. iVedel je, da je to samo pretveza, da bi mu lahko šfcrat utekel, če bi se obrnil stran. »Rajši tebe gledam kakor onega za menoj, moj lepi možicelj«, je zavrnil škrata. »Kdo pa prihaja tam ob reki?« je vprašal skrat in je pokazal s prstom proti vodi. »Le sam poglej, prebrisanec!« je rekel Donog in je prijel škrata za ovratnik. »Zdaj mi po,vej takoj, kje je kak velik zaklad skrit, drugače ti porinem tale nož v telo!« Pri tem je izvlekel Donog žepni nož, ga je odprl z zobmiin je nastavil ostrino šfcratu na prsa. »Saj me vendar ne boš ubil?« je jadikoval palček. »Če mi takoj ne poveš, za kar sem te vprašal, ti razparam trebuh, kakor resnično tu stojim«, mu je zagrozil Donog in je gledal temno in odločno, kolikor je le mogel. »No, no, ne glej me tako«, je jecljal škrat. »Saj ti rad povem, ikje najdeš zlata, kolikor ga le hočeš. Samo spravi nož.« Donog je to res storil. »Veš li, kje je veliki nasip?« je vprašal škrat. »Čul sem o njem govoriti«, je odvrnil Donog. »Torej, pri velikem nasipu pod ogromno skalo, na fcateri raste osamljen grm, leži velik lonec s tolikimi zlatnild, da bi si labko 'kupil z njimi celo grofijo.« »Premeten si«, je rekel Donog. »Ali res misliš, da bom tekel kar tako do konca sveta? Ti mi moraš povedati, kje lahko kaj dobim kar tu v bližini, ali pa te ubijem tako gotovo, kakor mi je Donog ime!« »No, no, nič fcar tako ne razgrajaj!« ga je prekinil škrat. »Ali poznaš goro Tara?« »Tudi o njej sem le 5ul govoriti.« »Tam, na vzhodni strani gore je star vodnjak. Na njegovem dnu je toliko zlata in srebra, da bi si mogel kupiti celo kraljevino. Ali ti je to bolj všeč?« je vprašal škrat. »To ti vse vkup nič ne koristi«, je odgovoril Donog. »Pokaži mi, kjer leži čisto zlato, da lahko kar roko nanj položim, drugače imam zate še vedno pripravljen svoj nož.« »Oh, kako govoriš tja v en dan«, je začel zopet škrat in se je boječe oziral nazaj. Kar nato ¦je dostavil: »Kaj ne vidiš, da dirja Mahonov divji bik naravnost proti nama?« »Kje? No, ikje pa?« je zaklical Donog, Id je iVedel, da radi svoje grbe ne more dovolj hitro teči, in se je radi tega hitro obrnil, da bi se še mogel rešiti. V tem trenutku pa je začul glasen, porogljiv smeh, in fe je zopet hotel pogledati na škrata, mu je bila roka prazna, škrat pa je bil izginil. »0 ti lopov, ti hudoba grda!« je kričal Donog, iko je videl, kako ga je palček speljal za njš. »Čakaj me, čakaj! Če te zalotim še nkrat, ne boš se mi več izmuzn!l tako izlahka!« Ko je prispel Donog domov, je povedal materi ,..aj je bil doživel s škratom. »Ti-boš«, mu je odgovorila mati, ki je na,vade in obicaje škratov prav dobro poznala, »ali zelo srečen, ali pa zelo nesrečen človek. Če se ti res še enkrat posreči, da dobiš škrata v pest, ne začni z njim dolgih razgovorov, ampak zahtevaj, naj ti zlato takoj spravi na mesto, saj poznajo škrati vse zaklade, l.i leže zakopani v zemlji, in jih tudi radi svoje velike moči morejo prav lahko spraviti na dan. Če škrata dobiš, postavi ga s hrbtom ob kako drevo in mu zagrozi, da ga boš z nožem pribil nanj, ako ti ne izroči zaklada, preden šteješ do dvajset.« Donog je sklenil, da bo materin nasvet natančno upošteval, ako bi mu bila kdaj zopet sreča mila in bi nanovo srečal škrata. Drugega jutra se je podal po navadi zopet na ribji lov in je imel srečo, da je nalovil znatno število lepih in velikih rib. Hotel jih je nesti v mesto na trg. Ko pa je hodil mimo Mak Moksovega gradu, je stal Mak Moks zopet s svojo hčerko Majdo ob oknu. Nehote se je Donog ustavil in je privzdignil pokrov svoje košare. Tedaj je pristopil hišni predstojnik in je vzel ribe za kuhinjo, ali je ob enem dostavil, da bo moral ribič na plačilo še nekoliko časa čakati. Donog pa je bil zopet tako prevzet od pogleda na lepo Majdo, da ni mislil niti na ribe, niti na denar, ki bi ga moral zanje dobiti. Prav rad je prepustil svoje nemirne ži-valce hišnemu predstojniku povsem brez plačila. Ko pa je dospel domov in l_o ga je mati vprašala, koliko denarja je prejel za svoje ribe, je dal tako čudne odgovore, da je starka resno premišljevala, če ji ni škrat sina začaral in tako izpremeuil. Zelo žalostna je postala in je začela glasno jadikovati. Nekoliko dni pozneje je hodil Donog vzdolž reke. Čisto zamišljen in otožen je postal, revež, ker mu lepa Majda ni botela iz spomina. Ko je tako stopal ob bregu brez pravega namena, je začul zopet tisto trkanje kakor prvič, l_o je bil zalotil škrata. »Oh, če bi to bil škrat!« si je mislil in se je previdno splazil do kraja, od ikoder se je razlegalo trkanje. »No, zdaj te pa ne izpustim več!« je zaklical grbavec, ko je videl škrata baš kakor prvič, kako je delal na čevlju, in trdno je prijel drobnega možička. »Ah! Ti si, Donog?« se je rogal škrat in je drzno bulil Donogu v obra.z. »Kako si pa zad.njič opravil z bikom?« »Le počakaj, nepridiprav«, je odgovoril Donog, »danes se mi ne izmuzneš tako lahko kakor zadnjič. Nisem več tako neumen, da bi me ti mogel prevariti še enkrat« »Poglej, poglej onegale paglavca«, je hitel škrat, »kako se norčuje radi tvoje grbe in krivih nog!« »Ne bom odgovorfl na noben tvoj govor in na nobeno vprašanje«, je odvrnil Donog. »To ti pa prisegam, kakor resnično sem pošten človek, da bona to mesto tu, kjer sedaj stojiva, pognojil s tvojo ikrvjo, če mi tukaj ne pričaraš sem toliko pristnih in dobrih zlatnikov, koliko jih morem nositi.« »Hm! Kako hud si danes!« je zbadal škrat. »Pa glej, tam prihaja Mak Moks s svojo hčerko, lepo Majdo.« Pri teh besedah se je hotel Donog že obrniti, ali hitro se je spomnil, da je to bila le nova škratova zvijača. Zato jc trdno sklenil, da se ne bo obrnil, če bi tudi stala sama smrt za njim. »Ne govori mi niti one besede več«, je rekel, »ampak takoj mi spravi denar sem, fci ga hočem imeti, in to preden naštejem do dvajset, ali — prisegam ti — da si zadnjič jedel na tem svetu kruh!« Koncc sledi.