Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Toljen Grafenauer Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: (061) 41 673, int. 32 Tisk: Tiskarna »Jože Moškrič« Ljubljana Organizator obveščanja: Ivan Cimerman Marec —april 1981 3-4 Bogo Bratina Tema meseca O tem, kako smo delali in gospodarili v preteklem letu, smo v vseh temeljnih organizacijah razpravljali ob sprejemanju zaključnih računov. V obdelavi pa je tudi analiza poslovanja celotnega Kombinata. Podatki kažejo naslednje: fizični obseg mlinske proizvodnje v letu 1980 znaša 68 366 ton, kar je za 2,2 % manj, kot v letu 1979, obseg pekarske proizvodnje je 46 785 ton, kar je toliko kot v letu 1979, zmrznjene hrane smo Proizvedli 555 ton ali 7,9 % več, testenin pa 2765 ton ali 6,2 % manj kot v letu 1979. Obseg proizvodnje bonbonov je 6124 ton ali 11,8% več, čokolade 1373 ton ali 9,2 % manj, žvečilne gume 2327 ton ali 3,4 % več, ter mehkega peciva 1405 ton ali 5% manj, kot v letu 1979. Fizični obseg proizvodnje glede na naše plane pa za leto 1980 zaostaja v proizvodnji kruha za 2,6 %, zmrznjene hrane 38,7 %, bonbonov 6,9 %, čokolade 8.5 %, žvečilne gume 24,2 %, mehkega peciva 9,3 %. Izvedena delitev celotnega prihodka in kazalci uspešnosti poslovanja kažejo, da smo v preteklem letu dosegli dobre finanč-ne rezultate, tako v primerjavi s planom kot z letom 1979. Celotni prihodek je večji od leta 1979 za 16,8%, porabljena sredstva pa le za 14,2%, kar se odraža v doseženem dohodku, ki je večji za 20,8 %. Masa osebnih dohodkov je porasla za 1^,8%, kar je povsem v skladu s politiko delitve v letu 1980. Tako smo dosegli tudi za 29,8 % višjo akumulacijo, kot leto Poprej. Podatki o gibanju proizvodnje kažejo na znatna odstopanja od Postavljenih oiljev, pri nekaterih vrstah proizvodnje pa je opazna tudi stagnacija ali celo nazadovanje. Glede na vrsto problemov, ki so vplivali na poslovanje v letu 1980, kot je bilo pomanjkanje domačih in uvoženih surovin ter repromateriala, zamude pri uvozu opreme in rezervnih delov, težave pri nabavi embalaže itd., so doseženi rezultati, če upoštevamo tudi strukturne spremembe v proizvodnji, ki ne gredo v prid tonam in ^;6% manjši zaposlenosti, dokaj dobri. Prav tako moramo niti zadovoljni z doseženimi finančnimi rezultati poslovanja, SaJ so sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo porasla v Primerjavi z letom 1979 za 39%. napori za večji izvoz in sredstva, ki smo jih vlagali v preteklem obdobju v ta namen v letu 1980, še niso dali konkretnih učinkov, vendar že v letu 1981 pričakujemo na tem področja znatne rezultate. Močno se bo povečal izvoz žvečilne gume ln šumijevlh proizvodov tudi na nova tržišča. T' dokaj ugodni rezultati poslovanja v letu 1980 imajo sicer Pozitiven vpliv na naš sedanji gospodarski položaj, vendar ga na drugi strani močno ogrožajo nekateri negativni dejavniki, 1 so posledica našega dela in odločitev kot tudi vplivi splošne gospodarske situacije v tem obdobju, za katero večkrat ugotavljamo, da je kritična. v drugi polovici preteklega leta je bil močan porast cen surovin, embalaže in drugega repromateriala, zadrževanje cen nekaterim našim proizvodom, izredno težka pot do deviznih Sredstev za neobhoden uvoz surovin, repromateriala in rezervnih delov, ter splošno pomanjkanje blaga na domačem trgu, lončno oviralo normalno proizvodnjo in izkoriščanje razpolož-Jivih zmogljivosti. To se nadaljuje tudi v prvih mesecih letošnjega leta in pripravljeni moramo biti, da bodo pogoji poslo-Vanja še težki, kajti pot iz sedanje zaostrene gospodarske S|tuacije ne bo hitra in vseh problemov ne bomo mogli rešetati s cenovno politiko. Zato mislim, da je v tem trenutku iz-auno pomembno, da zagotovimo normalno oz. planirano rast 0 Se9a proizvodnje, s tem pa čimboljšo izkoriščenost vseh mogljivosti in delovnega časa ob minimalni rasti zaposlova-.Ja- delati moramo nadalje tako, da v čim večji meri realiziramo ^v?z- ki ga planiramo v letu 1981 in tako ustvarimo večje oznosti za uvoz potrebnih surovin in repromateriala, hkrati Pa nadaljevati s proizvodnjo, da to odvisnost od uvoza zmanj-samo na minimum. Na Področju naložb bi morali dati absolutno prednost tistim, 1 Ugotavljajo doseganje izvoznih ciljev in oskrbo s surovi-skrh 23 normalno Poslovanje. Pri tem pa bo potrebno nenehno Peti za potrebno likvidnost delovne organizacije. S tako »meritvijo bomo prav gotovo tudi mi prispevali svoj delež ‘trejsi stabilizaciji našega gospodarstva. * -1 ‘1 IL IL* Plan Delovne skupnosti skupnih služb 1981 Cveta Rojina Ob usklajevanju in sprejemu plana svobodne menjave med DSSS in TOZD je tudi letos, tako kot nekaj let nazaj, precej problemov. Kljub temu, da smo skušali najti najbolj realen obseg plana DSSS, kot tudi obremenitev posameznih TOZD, glede na obseg del in nalog, ki jih poverjajo Skupnim službam, pa je navadno do dokončno dogovorjenega plana minilo včasih tudi celo leto. Večkrat pa so bile dane tudi pripombe na samo organiziranost Skupnih služb ter kadrovsko zasedbo, glede na poverjen obseg del in nalog. Tako je komisija, ki je bila sestavljena v ta namen, pripravila tudi koncept nove organiziranosti in obsega DSSS, upo- števajoč pri tem tudi predloge TOZD. Nova organizacijska shema predvideva službe in ne več sektorje, kot tudi nosilce nalog na ravni delovne organizacije in izvajalce za posamezne TOZD z opredelitvijo obsega del in nalog. Po tej organizacijski shemi služba za kontrolo kvalitete ni več vključena v DSSS, temveč v Razvoj-inženiring v določenem obsegu. Na osnovi te nove sheme, ki predvideva 40 izvajalcev za obseg del in nalog za del. org., pa je bil ustrezno popravljen in dopolnjen tudi samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev TOZD in DSSS. Le-ta v svojem 41. členu določa tudi način finansiranja obsega del in nalog za 40 izvajalcev za delovno organizacijo, in sicer v višini 20 % za vse TOZD v enakem obsegu, 20% glede na obseg števila zaposlenih v posameznem TOZD in 60 % glede na obseg ustvarjenih sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Vendar pa, kljub večkratnim obravnavam in usklajevanjem, v TOZD Imperialu niso sprejeli tega sporazuma, in sicer tistega dela, kjer predvideva ključ pokrivanja stroškov za dela in naloge, ki jih opravljajo DSSS za delovno organizacijo kot celoto. Poleg tega pa tudi neuspel referendum v TOZD Triglav-Gorenjka onemogoča, da bi uveljavili novo organizacijsko shemo. Družbeno planiranje pa je ne le uzakonjeno, v skladu z ustavo SFRJ in s temelji sistema družbenega planiranja in družbenega plana Jugoslavije, temveč je tudi pomemben element v procesu upravljanja, vodenja in odločanja, posebej še v sistemu socialističnega samoupravljanja. Zato je Nadaljevanje na 2. strani Kako urediti medsebojne odnose? Nadaljevanje s 1. strani tudi planiranje pravica in dolžnost delavcev, da odločajo o pogojih ustvarjanja in pridobivanja ter razporejanja dohodka. Delavci v DSSS smo zato tudi kot nosilci planiranja dolžni izdelati letni in srednjeročni plan za obdobje 1981—1985. Poleg tega pa delež, ki ga posamezna TOZD po planu svobodne menjave odvaja za financiranje DSSS, predstavlja tudi sestavni del dohodka, ki ga TOZD planira v letu 1981 in tako pogojuje dokončni sprejem planov TOZD in DO. Prav zato smo tudi pristopili k izdelavi Plana svobodne menjave med tozdi in DSSS, čeprav je v tem trenutku mnogo problemov, ki so nerešeni in je zato izdelava plana precej vprašljiva. Plan svobodne menjave dela, ki je sedaj izdelan, je le začasni plan. šele na osnovi dopolnjenega Sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev TOZD in DSSS, ki bo dopolnjen in usklajen z Zakonom o združenem delu, Janez Železnikar V maju 1978 so naši tozdi Šumi, Imperial in Gorenjka podpisali Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v Tovarno sladkorja Ormož. S tem Sporazumom so se, skupaj z ostalimi slovenskimi soustanovitelji Tovarne sladkorja Ormož, odločili za združevanje sredstev v višini 350,3 milijona din, se računa kot kredit. V tem kreditu, ki ga je dala Ljubljanska banka, je bil naš delež 3,57 %. Tabela, ki kaže udeležbe naših tozdov pri tem kreditu: Tozd Skupni delež % Vrednost prevzema odplačila kredita v 000 din Šumi 3,57 12 500 Imperial 1,66 5 800 Gorenjka 0,86 3 000 Skupaj: 6,09 21 300 V skladu z aktom o ustanovitvi Tovarne sladkorja Ormož smo se vsi ustanovitelji tudi obvezali, da bomo v primeru prekoračitve investicijske vsote, potrebna sredstva za pokrivanje tega primanjkljaja sami zagotovili. Tovarna sladkorja Ormož je v kampanji 1980/81 že poskusno obratovala in proizvedla 11 740 t sladkorja, 468 1 paletiranih rezancev in 4643 t melase. Po do- Iz tabele se vidi, da so naše obveznosti za pokrivanje prekoračitev pri izgradnji Tovarne sladkorja Ormož precejšnje, zato bomo morali, glede na sedanjo investicijsko nesposobnost in nelikvidnost, način in možnosti pokrivanja še predhodno reševati bomo lahko izdelali oz. dopolnili sedanji plan ter ga tudi samoupravno sprejeli. Višina deleža, opredeljenega v sedanjem začasnem planu, predstavlja le akontacijo do dokončnega poračuna. Ugotavljamo pa, da je po vseh organizacijskih spremembah, kot tudi spremembah v samoupravni organiziranosti TOZD, le-ta izračun na novih osnovah realnejši, kot pa povečevanje lanskih obveznosti, glede na predvideno rast materialnih stroškov in osebnih dohodkov. S sprejemanjem planskih aktov močno kasnimo, zato je potrebno Samoupravni sporazum v najkrajšem času uskladiti z Zakonom o združenem delu ter takoj tudi pristopiti k izdelavi oz. dopolnitvi obstoječega Plana svobodne menjave dela za leto 1981. Dogovorjene osnove iz sporazuma pa bodo pomenile tudi precej hitrejše in lažje dogovarjanje ter sprejemanje letnih planov kot tudi izdelavo Srednjeročnega plana DSSS za obdobje 1981—1985. govorjenih kriterijih nam od proizvedene količine sladkorja pripada: Šumiju 631,4 tone, Impe-rialu 293,3 tone, Gorenjki 151,8 tone. V sedanji deficitarni ponudbi sladkorja v Jugoslaviji nam te količine sladkorja, ki pa se bodo morale v prihodnjih letih najmanj potrojiti, že delno rešujejo preskrbo sladkorja. S tem se tudi že potrjuje družbena utemeljenost investicije in tudi našega sovlaganja v to tovarno sladkorja. Tovarna je letos zaradi objektivnih težav poslovala z zmanjšano zmogljivostjo. Za dokončanje in za popolno usposobljenost tovarne pa bodo potrebna še dodatna sredstva v višini 486,6 milijonov din. Od tega zneska bo Ljubljanska banka dala kredit 409,9 milijonov din, preostala potrebna sredstva pa bomo morali združiti soustanovitelji Tovarne sladkorja Ormož kot lastna sredstva. Ta znesek bo 76,8 milijonov din. Obveznosti vračanja kredita bomo morali, v skladu z aktom o ustanovitvi tovarne, prav tako prevzeti soustanovitelji. Kreditni pogoji bodo zelo ugodni — odplačilna doba 16 let, obrestna mera 5% in plačilo prve anuitete 1. septembra 1983. Kakšno obvezo predstavlja to za naše tri tozde? Odgovor podajam v tabeli (v 000 din): z banko. To velja predvsem za Tozd Šumi, ki ima tudi največji delež pri pokrivanju izgub. Do konca meseca bomo celotno problematiko obravnavali na samoupravnih organih in sprejeli ustrezne sklepe. Ivan Cimerman Zadnje mesece smo priča krize kadrov v DSSS in raznih bodočih dogovorov, predlogov in mnenj, ki naj bi jih izvedli po novi organizacijski shemi. Zlasti pomembna pa so vprašanja urejanja odnosov med temeljnimi organizacijami in Delovno skupnostjo skupnih služb ter med samimi tozdi. Ker so vprašanja pereča in jih je znotraj delovne organizacije težko na novo rešiti, so na 25. seji predsedstva OK SZDL občine Ljubljana Moste-Polje dne 25. decembra 1980 imenovali delovno skupino za spremljanje nadaljnjega razvoja delovne organizacije ŽK Žito. Na zahtevo te komisije so se 4. 3. 1981 sestali predstavniki DPO sledečih temeljnih organizacij, v katerih so omenjeni problemi najbolj pereči: Imperial, Triglav-Gorenjka, Pekarna Ljubljana, Mlini, Šumi, Razvoj-inženi-ring, Blagovni promet in Delovna skupnost skupnih služb. Na živahnem in burnem sestanku so se izkristalizirale medsebojne povezave tako v samoupravni organiziranosti, delovanju DPO, samoupravnih delegacij in organov kot tudi v dohodkovnih in medsebojnih odnosih. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij tozdov in DSSS so izražali svoja mnenja, ki jih je mogoče strniti v nekaj osnovnih stališč: DPO v tozdih in DSSS opravljajo svojo nalogo zadovoljivo. Osrednji problem pa je pretok informacij, ki poteka večidel prek individualnih poslovodnih organov, od koder izvirajo tudi zasnutki odločitev. Posamezna stališča in interese posameznih tozdov težko usklajujemo z dogovorjenimi smernicami razvoja Kombinata kot celote, že leta 1976, ko so bili v Kombinatu prav tako razmajani odnosi in se do danes niso kaj bistveno spremenili ob istih kadrih, so dobili nekateri tozdi koncesije. Prav tako so dobile nekatere temeljne organizacije strokovno okrepitev v ustanavljanju povsem samostojnih služb, s čemer se je drobilo delo DSSS. Do teh služb pa so upravičene le oddaljene temeljne organizacije. Zaradi novo zaposlenih v strokovnih službah tozdov se je povečal delež, ki ga morajo plačevati za delo DSSS nekateri tozdi, saj so vedno samostojnejši tozdi odpovedali nekatera dela v DSSS. Koncept celote je bilo ob tolikih posamičnih interesih silno težko uveljavljati. Parcialna poslovodna politika je ustvarila tudi posamična žarišča moči, ki pa jih ni bilo mogoče koordinirati med seboj. Tako ni bilo mogoče voditi enotne gospodarske politike in uresničevati določenih sklepov. Plane smo sprejemali zaradi različnih subjektivnih nasprotovanj zelo pozno, bili pa so tudi nepopolni. Delegati tozdov so prihajali s togimi stališči, ki niso dopuščala nobenega odstopanja ali usklajevanja. Če k temu dodamo še dva neuspela referenduma in neinformiranost oziroma pomanjkanje utemeljitev za združitev tozd Gorenjke in Triglava in problem poslovanja zunanje trgovine v Tozd Blagovni promet, je vprašanj več kot preveč. Marina Juvančič, predsednica komisije OK SZDL Lj. Moste-Polje, ki spremlja naš nadaljnji razvoj in pripravlja gradivo za rešitev stanja, je strnila svoje vtise v nekaj glavnih: — Spremeniti moramo pretok informacij na vseh ravneh; — Delu delegacij posvetiti vso pozornost; — Sklepe družbenopolitičnih organizacij moramo sproti uresničiti; — Rešiti problem vodje DSSS; — Razčistiti odnos delavcev s posebnimi pooblastili do DPO; — Ključne strokovne službe naj opravljajo delo za ves Kombinat; — Dosledneje moramo izvajati skupno politiko DO, za katero smo se dogovorili s samoupravnimi sporazumi; — Postopke za spremembe samoupravnih splošnih aktov moramo izvajati brezkompromisno; — Izpostaviti moramo odgovornost članov DPO oziroma vseh delavcev, ki so kršili dogovorjeno skupno politiko in samoupravne splošne akte; — Plani morajo biti konkretni, jasni; — Samoupravne splošne akte moramo nujno uskladiti z Zakonom o združenem delu; -— Dogovoriti se moramo, da del sredstev obvezno združujemo na ravni delovne organizacije; — Za boljšo informiranost je treba nujno organizirati zadolžene delavce po tozdih, ki bodo skrbeli za sproten dotok informacij in za objektivno obveščanje o vseh dogodkih in spremembah v DO; — DPO, TOZD in DSSS morajo sprejeti programe za konkretno reševanje omenjenih problemov in predložiti ukrepe za spremembo nastalega stanja ter jih čim-prej posredovati Informativni službi. Po sestanku direktorjev TOZD in DSSS Komisija za spremljanje nadaljnjega razvoja ŽK Žito je opravila razgovore z direktorji TOZD in DSSS ter vodji služb v DSSS, prav tako s predstavniki DPO. Prisostvovala je razčlembam različnih tem. Na sestanku direktorjev dne 10. 3. 1981 pa so usmerili pogovor tako, da je vsak direktor predočil svoja kritična stališča in skušal prispevati svoj delež k bodoči samoupravni organiziranosti, izboljšanju samoupravnih in medsebojnih odnosov, planiranja, sprejemanja planov v za to določenih rokih, odpovedovanja dela DSSS in k odpravljanju enostranske in samovoljne politike po posameznih tozdih. Dognali so, da manjka skupen program in koordinacija na ravni DO. Da sta oddaljenost in heterogenost dejavnosti ter geografska razbitost posameznih tozdov vzrok za različne zakonitosti razvoja, čeprav so dejavnosti v bistvu enake. Direktorji se premalo širše pogovarjajo na svojih posvetih, vsak gleda le na interese svoje temeljne organizacije. Do združitve Triglava in Gorenjke ne bi prišlo, če bi pravočasno začeli z gradnjo nove tovarne čokolade, zatrjujejo v Lescah. Tozdi se premalo dogovarjajo med seboj na ravni Žita kot celote. Nekatera dela v DSSS so slabo opravljena in z zamudami, zato tozdi ustanavljajo svoje, »cenejše« samostojne službe. Reorganizacija in zmanjševanje kadrov v DSSS zato ni rešitev, saj moramo razmišljati o celotni reorganizaciji Žita! Pomembne so naslednje zaključne ugotovitve: — Za investicije v tozd se je treba dogovoriti skupaj in uveljaviti tisto, ki je prednostna in najpomembnejša za DO; — Začeti je treba z enotno politiko in skupno akcijo; — Za širšo samoupravno povezanost Žita so potrebne določene integracije; — Pravočasno sprejeti srednjeročni plan DSSS in tozdov; — Družbenopolitične organizacije naj pripravijo programe aktivnosti in nakažejo pot za organizirano, plansko enotno in sistematsko ureditev teh temeljnih problemov. Poenotiti in uskladiti to mnoštvo hotenj, usod, interesov in konfliktov ne bo lahko. Vse bolj bo zvenela beseda pro-izvajalca-delavca, ki mora vedeti, kakšen bo njegov jutrišnji kruh-Vsa pereča problematika vodi l( problemski konferenci, ki je n0' povedana. Delovna skupina za urejanje odnosov v ŽK žito, ki jo je imenova* OK SZDL Ljubljana-Moste-Polje, med našimi predstavniki Nove obveznosti za soustanovitelje Tovarne sladkorja Ormož Tozd Delež v % Obstoječi kredit Prevzem kredita Lastna sredstva Šumi 3,57 12 500 14 629 2 743 Imperial 1,66 5 800 6 802 1 275 Gorenjka 0,86 3 000 3 524 661 UPOKOJENCI TOZD MALOPRODAJA NA TOVARIŠKEM SREČANJU Kaj in kam smo izvažali? Julija Dolenec Od začetka tega leta do konca rriarca je čutiti v naših temeljnih organizacijah živahno prizadeva-nJe za osvajanje novih tržišč v tujini ter za ohranitev že znanih. Na tuje smo izvozili sledeče ko-ličine raznega blaga: V Sovjetsko zvezo 80 ton testenin — polžkov in makaronov. V Tozd Pekarne Ljubljana, Obrat Pekatete, pričakujejo pod-Pis pogodbe s Poljsko, kateri bomo poslali 200 ton raznih testenin. ~~~ V talijo smo poslali 503 ton ovsa. 7~~ V Zahodno Nemčijo 37 ton lizik. ~~ V ZDA 62 ton Alpskih in Fru tru bonbonov. ~~ V Anglijo 15,5 ton Fru fru bonbonov. ^ Planskih dokumentih za leto 1981 smo si zadali po tozdih sto jn še več procentov večje plane izvoza, kot pa smo ga realizirali v letu 1980. Sedaj, ko se je kole-dar premaknil v mesec april, pa smo na hitro pregledali, kaj smo a a področju izvoza uspeli nare-'ti v prvih treh mesecih leta 1981. Naš izvozno najmočnejši Tozd mperial je od planiranih 610 ton uo sedaj že izvozil 148 ton razne Zvečilne gume, kar predstavlja P° srednji vrednosti valute okrog 130 000 din odnosno 22,5 % let-ne9a plana. To je lep uspeh, saj ne smemo pozabiti, da je procent ^tan od plana, ki je bil za °/o večji od lanskoletnega. Zelo lep porast izvoza je dosežen v Tozd Šumi, ki je do sedaj dosegel 115 ton izvoza, kar predstavlja vrednost pribl. 3 060 000 din. V kratkem bo tozd že dosegel višino lanskoletnega izvoza! Ta znesek pa predstavlja tudi glede na letos visoko postavljen plan že kar 37% realizacije plana izvoza tozda za leto 1981. Vzporedno z izvozom lizik firmi Hitschler iz Tozda Šumi se je tudi Tozd Tehnični obrati vključil v izvoz. Izdeluje plastične doze, v katere pakiramo lizike, ki jih pošiljamo v Nemčijo, Francijo in drugam. Tozd Mlini sicer ni imel planiranega izvoza, vendar je v marcu dosegel izvoz 503 ton ovsa v Italijo. Vrednostno predstavlja ta izvoz 28 vagonov tj. pribl. 2 950 000 din dodatnega izvoza za OZD. Tozd Pekarne Ljubljana, Obrat Pekatete, je izvozil 80 ton testenin v Sovjetsko zvezo. Priliv sicer ni v čvrsti valuti, je v obračunskih dolarjih, znaša pa 2 162 538 din. Glede na skupni letni plan izvoza DO Žito, ki znaša 39 889 500 din izvoza na konvertibilno področje, smo torej z realiziranimi 12 140 000 din dosegli v prvih treh mesecih že 30% realizacijo dokaj korajžno zastavljenega plana za celotno DO. Seveda pa naše številke ne bodo več približne, ko bo znan tečaj valut, ko bodo prispela plačila za opravljene izvoze. Ozko grlo v A0P smo odpravili Ivan Vukman Žito odkupilo računalnik Tekstil Commerca Novi stroj za avtomatsko obdelavo podatkov FACOM 230-15, ki smo ga za 2 500 000 din odkupili od Tekstil Commerca, je star pet let — nov je torej za nas, ne za prodajalca. Ta stabilizacijski odkup, ki nam je prihranil devizni izdatek, bo v Računskem centru v marsičem olajšal delo. Predstavlja dodatni računalnik, saj bo s svojo rezervno zmogljivostjo za 65 % povečal storilnost obstoječih naprav. Ob montaži novoprispelega stroja je nastal nepričakovan zastoj vse opreme, saj stabilizator ni zmogel prevelike obremenitve, doslej pa je sedem let brezhibno deloval. Napako so odstranili inženirji iz Rade Končarja in po dveh dneh so naprave spet normalno delovale. FACOM 230-15 jamči tudi za večjo varnost obstoječih naprav, saj lahko delajo na njem, če se kak drug del sistema pokvari. Kot vemo, so v Računskem centru »konice« od 1. do 12. v mesecu, ko je največ dela z obdelavo podatkov. S tem nakupom so odpravili ,ozko grlo1, saj lahko zamenja začasno pokvarjeni del sistema, da dela potekajo nemoteno. Monterji v Računskem centru pri montaži dragocenega stroja Franc Tomažin V začetku marca smo se v prostorih Tozd Malopradaja v Gradišču zbrali nekdanji delavci te organizacije, Delavski svet je namreč sprejel sklep, da nas vsako leto povabijo v svojo sredino. Tega srečanja smo se polnoštevilno udeležili, saj se radi živo vključujemo v kolektiv in se veselimo njihovega dobrega poslovanja ter uspehov. Upokojenci so še vedno pripravljeni nuditi svojo občasno pomoč in po svojih močeh prispevati določen čas pri delu, predvsem v sezoni. Zbranim je spregovoril direktor, tov. Stane Flafner. V svojem govoru je poročal o poslovanju in uspehih v letu 1980 ter tudi nakazal nekatere težave, s katerimi se srečujejo. Zvišujejo se predvsem režijski stroški. Srečanje se je odvijalo v prisrčnem in prijetnem razpoloženju, obujali smo spomine na čase, ko smo bili še aktivno vključeni v delo ter prispevali svoj delež k samoupravljanju. Zahvaljujemo se tudi za prijazen nagovor predsednika delavskega sveta in sindikata. S srečanja pri naših tovarišicah v Tozd Maloprodaja smo odnesli najlepše vtise in v nas živi želja po ponovnem snidenju. Vsi upokojenci so izrazili svojo hvaležnost Tozd Maloprodaja, ker se jih redno spomni, in jih na svoj način vključuje v živo delo in omogoča srečanje prijateljev ter sodelavcev, s katerimi so preživeli najlepša leta svojega življenja. Vezi med njimi pa še vedno trajajo. Mednarodni konditorski sejem ISM 1981 v Kolnu 'Van Cimerman 61°anji žitov paviljon v Kolnu, domiselna kreacija po sistemu at)istracta« t^dstavnikj živilskega kombini n Zlto so se vrnili z mednaroc ie konditorskega sejma, kje tr k2ito razstavljalo proizvod' dal' .tozc*ov- Oceno sejma in m s Jai° izvozno usmeritev je pc edoval Blaž Veber, direktor h Proaf®3 oc*cie'* kot v krajevnih skup J0st|h, kjer živi. je^n<^ar celotna pot še ni preho Posr .pomanJi