GEOGRAFSKI OBZORNIK ZGODOVINSKI RAZVOJ KARTOGRAFIJE J e r n e j a F r i d l UDK 528.9(091) ZGODOVINSKI RAZVOJ KARTOGRAFIJE Jerneja Fridl, Geografski inštitut ZRC SAZU, Gospo- ska 13, Ljubljana, Slovenija Namen članka je predstaviti zgodovinski razvoj kartografi- je, vede, ki je tesno povezana z geografijo in s številnimi dru- gimi strokami. V različnih zgodovinskih obdobjih se je pri- kaz geografskega prostora in pojavov v njem na kartah spre- minjal glede na potrebe in znanja. Zgodovinski pregled naj bi omogočil razumevanje sodobnih kartografskih trendov pri izdelavi splošnogeografskih in tematskih kart, katerih vloga je v geografiji še posebej pomembna. Zgodovina kartografije je stara prav toliko kot zgo- dovina človeštva, saj se je od vsega začetka v člo- veku prebujal njegov prvinski nagon spoznati podo- bo obdajajočega življenjskega okolja in začrtati spoz- nanja o njem. Ta nagon je privedel človeka do te- ga, da je začel upodabljati svet okrog sebe na lub- je, živalsko kožo ali na stene v votlinah in s tem svo- je abstraktno zemljepisno razmišljanje postopoma povzdigoval na znanstveno raven. Številne nove in izvirne ideje so še pospešile razvoj človekovega ab- straktnega mišljenja in povečale zanimanje za razu- mevanje geografskih pojavov. Tako je bil z izdela- vo prve risbe »zemljevida« na najbližjem materialu, ki je bil človeku na razpolago, narejen osnovni ko- rak v zgodovini kartografije. Razvoj kartografije se je od prvih začetkov pa vse do danes odvijal v različnih smereh, vendar je Slika 1: Osupljiva podobnost med kartama Belcher- jevih otokov v Hudsonovem zalivu (levo karto so izdelali Eskimi, desno člani britanske raziskovalne odprave), (7). UDC 528.9(091) HISTORICAL DEVELOPMENT OF CHARTOGRAPHY Jerneja Fridl, Geografski institut ZRC SAZU, Gosposka 13, Ljubljana, Slovenia The purpose of the article is to represent the development of cartography through the history. Cartography is not closely connected just with geography, but with many other scienti- fic branches as well. The presentation of geographical spa- ce and its appearances on maps has been changing through d fferent historical periods according to requirements and know- ledge. The historical overview should help us to understand modern cartographical trends of general and thematic map preparation. bil vselej povezan z razvojem kulture posameznega naroda. V mnogih družbah se je izdelava kart uveljavila pred uvedbo jezikovnih in matematičnih simbolov. O tem pričajo tudi primeri iz nedavne preteklosti, saj se je umetnost izdelave kart in njihove uporabe še posebej izpopolnila pri ljudstvih, ki niso bila v stiku z naprednejšimi kulturami in se niso razvila do te stop- nje, da bi uporabljala pisni jezik. V tem smislu so mor- da najzanimivejši zemljevidi prebivalcev Maršalovih otokov, ki so se mnoga tisočletja uporabljali kot na- vigacijske karte. Za prikaz plovnih poti in morskih tokov so uporabljali palice iz listov kokosovih palm, položaje otokov pa so zaznamovali s školjkami. Kot vešči risarji in rezbarji so se pri prikazovanju razčle- njene obale in notranjosti svoje domovine izkazali tudi Eskimi. Britanski raziskovalci so bili namreč ze- lo presenečeni, ko so na svojih ekspedicijah po Gren- landiji ugotovili, da se njihovi zemljevidi ujemajo z zemljevidi domačinov. In ne le to, Eskimi so bili ce- lo sposobni nadaljevati njihovo delo brez kakršnih koli merskih inštrumentov (7). Omenjeni primeri poleg še nekaterih znanih ka- žejo, da so se podobni kartografski prikazi na kam- nu, kosti, lesu, skorj i ali koži izdelovali že v prazgo- dovini. Zal se je iz tega obdobja ohranila le skrom- na zapuščina, vzroke za to pa lahko iščemo v vse- binski vrednosti kart in v izbir i materialov, na kate- rih so bile izdelane. Že pri zgodnjih človeških civilizacijah se je torej porodila potreba po izdelavi kart, in sicer z name- nom predstaviti geografski prostor ter naravne in druž- bene pojave v njem. 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Capodelmontska katastrska karta iz obdobja od 1600 do 1400 pr. n. št. prikazuje pomanjšano podobo nekega izbranega pokrajinskega predela, združeno z upodobitvijo človekove ureditve v tem okolju (1). Slika 2: Karta dela severne Mezopotamije iz leta 2500 pr. n. št., uporabljeni so geografski znaki za upodobitev mest, rek in gorovij (7). Karte so v daljšem zgodovinskem obdobju služi- le predvsem trem osnovnim namenom: • kot dokument o lokaciji in identiteti geografskih po- javov, • kot pripomoček popotnikom in • kot medij za figurativno izražanje abstraktnih, hi- potetičnih ali religioznih predstav (8). Nekatere starejše karte služi jo vsem trem zgoraj navedenim funkcijam, seveda pa obstajajo tudi šte- vilni primeri s sorazmerno prevladujočo funkcional- nostjo. Vsekakor je treba poudariti, da je vsaka geo- grafska karta, ki predstavlja geografski prostor, v več- ji ali manjši meri namenjena prav lociranju in iden- tificiranju pojavov v tem prostoru. Tako lahko v pr- vo skupino uvrstimo večino ohranjenih predzgodo- vinskih kart in fragmentov, saj je bila njihova temelj- na naloga prikazati lego in vsebino geografskih ele- mentov. Na ohranjenih kartah so namreč najpogo- steje upodobljeni načrti mest, pokrajin ali posestnih meja. O tem priča tudi najstarejši ohranjeni prime- rek iz okrog leta 6 0 0 0 pr. n. št., ki prikazuje neolit- sko mesto v zahodni Turčiji z imenom £atal Huyiik (9). Na njem je upodobljen tloris ulic in hiš, ki ležijo ob vznožju gore Hasan Dag. Na karti severne Mezo- potamije, ki je nastala okoli leta 2 5 0 0 pr. n. št., so že uporabljeni ustrezni geografski simboli za pona- zoritev položaja mest, rek in gorovij (7). Prav tako ne moremo spregledati pogosto omenjane Capodel- montske »katastrske« karte iz obdobja od 1600 do 1400 pr. n. št. kot najstarejšega ohranjenega evrop- skega dokumenta (1). Kaj kmalu so na kartah pričeli upodabljati tudi celoten svet, vendar so v svojih zgodnjih začetkih te predstavitve najverjetneje temeljile predvsem na domnevah in opazovanjih nebesnih teles in šele sča- soma dobile tudi matematično osnovo. Klavdij Pto- lemej je bil prvi, ki je v 2. st. n. št. zbral in objavil astronomska in kartografska znanja svojih prednikov ter lastna dognanja v »velikem zborniku astronomi- je«, poimenovanem Almagest, in v osmih knjigah Geo- grafije (4), za katero lahko upravičeno trdimo, da predstavlja osnovo za današnje atlase. V tem delu prvič zasledimo obširno razlago o načelih kartografi- je, matematične geografije, konusne projekcije in me- todah astronomskih opazovanj, približno 8 0 0 0 kra- jev na Zemlji pa je bilo prvič podanih z geografsko širino in dolžino. Kljub temu, da so bile le redke med temi lokacijami določene z opazovanji, večinoma pa prevzete iz starejših kart ali itinerarijev, je njegovo delo močno vplivalo na kasnejše kartografske pristo- pe, predvsem na izdelavo splošnogeografskih kart. Zlasti ponovnim odkritjem antičnih znanj sov 15. st. 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK av CHI.UI J «J^ P.ANNONIA X - ~ BOEI SVPERIOR. dtirofl* pccdicu+n I • Vrariww. fi^i/kiuiu, «Jjnuna" O«'01^^^!-^ rorofl o varc ian i . o l « u i um Q- NONIAATisr̂ l HERCVNIATES _ _ X _ - — p"» irfcnhorOi ^ ANDIANTES ? — i i ž r - H JNFERI^ "i d)m<4U AR Al raroot »n id l l 0 _ \ O — Slika 4: Karta našega ozemlja v eni od tiskanih izdaj Ptolemejevega dela Geografija iz leta 1511, ki ga hranijo v knjiž- nici Franjevačkega samostana na Krku ¡3). sledile številne tiskane izdaje Ptolemejevega dela Geo- grafija. V zahodnem svetu so se karte, ki so prikazovale posamezna območja, ali karte sveta izdelovale po Ptolemejevem zgledu vse do srednjega veka, ko je kar- tografska znanost padla pod vpliv teoloških in koz- moloških predstav, izhajajočih iz Biblije. Šele v poz- nem srednjem veku je ponovno razkritje antičnih znanj na področju kartografije omogočilo nadaljnji razvoj kart, ki sodijo v prvo skupino naše opredelitve, in od tedaj dobivajo karte, katerih poglavitna naloga je natančna ponazoritev in predstavitev geografskih ele- 2 0 GEOGRAFSKI OBZORNIK mentov, vse pomembnejšo vlogo v kartografski zna- nosti. Posvetimo sedaj našo pozornost še drugi vrsti kart. Obstajajo dokazi, da so različna ljudstva že zelo zgo- daj pričela popotovati po kopnem ali morju, iz če- sar sklepamo, da so se kmalu pojavili prvi opisi po- potovanj in načrti pohodov v neraziskane predele. Zal se je od prvih pomorskih zemljevidov in itinera- rijev ohranila le peščica primerkov. Eden od ohra- njenih, v kasnejših prepisih in predelavah znan pod imenom Tabula Peutingeriana, je itinerarij, narejen v drugi polovici 4. stoletja v starem Rimu. Prikazuje cestne povezave in razdalje med naselji od zahod- ne Evrope do Indije (5). Itinerarij je izdelan na dva- najstih listih pergamenta. Da so ga lahko prilagodi- li njegovemu formatu (0.34 x 6 .82 m), so območje v smeri sever - jug močno stisnili in v smeri zahod - vzhod temu ustrezno razpotegnili (8). V kasnejših zgodovinskih obdobjih so se skupaj z razvojem transportne tehnologije razvijale tudi »cest- ne« karte. Popotovanja po morjih so imela svojstvene zna- čilnosti. Tako so že v antičnem obdobju obstajali periplusi, v katerih je bila opisana plovba ob dolo- čeni obali. Najstarejšega med njimi, nastalega okrog leta 4 5 0 pr. n. št., pripisujejo pomorščaku Han- nu iz Kartagine (3). Periplusi so predstavljali izhodiš- če za izdelavo pomorskih kart-portulanov. Na teh kartah so bili poleg obrisov obale in morij, podani tudi podatki o vetrovih in lukah ter astronomski po- datki. Izdelavo teh kart je omogočila predvsem iz- najdba magnetne igle in kompasa. Že okrog leta 1 2 7 0 so za področje Sredozemlja obstajale portulanske karte z izdelano mrežo kompasnih li- nij in izjemno natančnimi predstavitvami obalnih ob- lik (3). Vsekakor se je začela po prvih svetovnih razisko- vanjih Evropejcev v 15. stoletju izdelava pomorskih kart hitreje razvijati. V 16. stoletju sta Španija in Por- tugalska ustanovili posebni državni ustanovi, ki sta bili pooblaščeni za izdelavo teh kart. Danes števil- ne navigacijske karte v mnogih različicah uporab- ljajo turisti in navigatorji oceanskega prometa. V so- dobnem času se je v skupino kart, ki so namenjene kot pripomoček popotnikom, z razvojem .letalstva uvr- stila tudi nova vrsta kart, t. i. aeronavtične karte. Slika 5: Tabula Peutingeriana - karta, ki je služila kot pripomoček popotnikom, je za nas še posebej pomembna, saj so iz nje razvidna tudi antična naselja našega ozemlja (5J. 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK JŠj* «¡pisar . P I H » — < 4 U ttMfifl P" im.A P i l I H » a v • U r , : - v , - S/iica 6: Portulanska karta predstavlja vrhunec srednje- Slika 7: Srednjeveška predstavitev sveta iz rokopisa Jeana veške kartografije, saj je njena natančnost v velikem Mansela iz 15. st. (9). nasprotju s »fantazijskimi« kartami sveta iz tega obdobja ¡2). S svojo alegorično ponazoritvijo abstraktnih, hi- potetičnih ali religioznih predstav sodijo v tretjo sku- pino predvsem karte krščanskega srednjega veka. Mnogi rokopisi srednjega veka so vsebovali cerkve- no usmerjene geografske ponazoritve sveta, ki so se vse bolj navezovale na svetopisemske predstave. Kar- ta sveta se je najobičajneje upodabljala v obliki ta- ko imenovane T-O karte, ki je vključevala koncept okro- glega sveta, podedovanega od Rimljanov (orbls ter- rarum), razdeljenega na tri dele in po vesoljnem po- topu ponovno naseljenega s tremi Noetovimi potom- ci: Semom, Hamom in Jafetom. Vsak od treh znanih kontinentov je bil dodeljen enemu od njih, zemlja pa je bila stilizirana z Vzhodom - Azi jo kot rajem na zgornji polovici krogle in z Evropo na spodnji levi ter Afriko na spodnji desni polovici krogle. Prerez med zgornjo azijsko polovico in spodnjima kvadrantoma je potekal vzdolž vodoravne črte, ki je predstavlja- la tok reke Don prek Egejskega morja do Rdečega morja in koridorja reke Ni l . Navpično delitev med Evropo in Afriko je ponazarjalo Sredozemsko mor- je. Ti dve črti sta sestavljali črko T, dotikališče med njima pa je predstavljalo lego Svete dežele (8). Nekatere od teh kart so bile likovno izjemno bo- gato okrašene in opremljene z vrsto poučnih alego- ričnih simbolov in figur, žal pa so bile geografsko pre- cej skromne. Eden od teh prikazov je ohranjen tudi kot oltarna podoba v Herefordski katedrali v Angli- ji pod imenom Herefordska karta. To je obširen pri- kaz dimenzije 1,3 krat 1,6 metrov, orientiran z vzho- dom na vrhu karte (8). Takšna je bila torej predsta- va o svetu v času srednjega veka, ko je domala vsa učenost od kozmografije do nravoslovja izhajala iz cerkve. V sodobnem času sodijo v skupino s poudar- jeno figurativno vlogo predvsem kartogrami in neka- tere propagandne karte. 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK Omenili smo tri temeljne naloge, ki so jih v splo- šnem imele karte od prvih začetkov pa vse do da- nes. V zgodovini kartografije pa je še eno prelom- no obdobje, to je čas na začetku 1 8. stoletja, ko so se pojavile prve tematske karte. Čeprav je tematska kartografija tedaj predstavljala novost, je v večji me- ri izhajala iz dotedanje kartografske dediščine. Teo- retiki kartografije so skušali pojem tematske karte opre- deliti z več vidikov, vsi pa bi lahko potrdili, da nje- na temeljna funkcija ni zapis o lokaciji in identiteti geografskih pojavov, da ta vrsta karte ni namenje- na kot orientacijski pripomoček popotnikom in ni me- dij za figurativno izražanje abstraktnih, hipotetičnih ali religioznih predstav, kakor so bile prej navede- ne karte. Od splošnogeografskih kart se ločujejo pred- vsem po svoji funkciji, ki ni osredotočena na prikaz vidnih pojavov in elementov zemeljskega površja, tem- več opozarja na spreminjanje naravnih in družbe- nih pojavov ter njihovih medsebojnih odnosov (6). Tematskih kart torej ne moremo uvrstiti v nobeno od zgoraj navedenih skupin. Njihova uveljavitev pred 200 leti je predstavljala popolno novost. Kakor nam pove že samo ime, je tematska kar- ta, v nasprotju s splošnogeografsko karto, osredoto- čena na prikaz naravnih in družbenih pojavov ter na spreminjanje posameznega pojava ali največ nekaj pojavov, ki predstavljajo samostojno temo karte. Iz- bira tematik, ki jih lahko predstavimo na tematskih kartah, je skorajda neomejena in obsega široko pa- leto možnosti, od prikaza človekovega družbenega delovanja v preteklosti in sedanjosti do ponazoritve fizičnogeografskih pojavov, kot so kamnine, prsti, pod- nebje in vrsta drugih. Navedene tematike pa ne mo- remo zadovoljivo predstaviti brez ustrezne kartograf- ske podlage, sestavljene iz splošnogeografskih elementov (6). Kartografske podlage so na tematskih kartah drugotnega pomena, vendar omogočajo primerno osnovo za lociranje vsebine tematskih kart in popolnejšo vsebinsko predstavitev. Ne moremo si namreč zamisliti, da bi številne statistične podatke prikazovali na kartah, kjer ne bi bilo zaznamovanih vsaj mednarodnih meja, administrativnih enot ali omrežja poselitve. Običajno je kartografska pod- laga tematskih kart sestavljena samo iz nekaterih elementov splošnogeografske karte in redko iz vseh. Katere elemente izberemo kot podlago za tematsko karto, je odvisno od tematike, ki jo želimo predsta- viti. Če se sedaj povrnemo v zgodovinski pregled, lah- ko na podlagi prejšnjih opredelitev pojma »tematske karte« vidimo, da vse do konca 17. stoletja ni bila izdelana nobena karta, na kateri bi prevladovali te- matski pojavi. Izjemoma so bili »tematski« dodatki vnešeni na splošnogeografske karte. Nikomur pa se do tedaj ni porodila ideja, da bi izdelal karte, ki bi služile izključno prikazu tematskih pojavov in pove- zav med njimi. Eden od osnovnih razlogov za to je tudi dejstvo, da so bile vse do sredine 17. stoletja splošnogeografske karte skromne in torej niso pred- stavljale dovolj natančne podlage za izdelavo temat- skih kart. Nenatančni instrumenti in nezainteresira- nost vlad nekaterih držav so imeli za posledico ze- lo pozen pristop k natančnim izmeram posameznih predelov. Največji korak pri izmeri svoje države in izdelavi topografskih kart je pb prelomu iz 17. v 1 8. stoletje naredila Francija. Šele v začetku 19. sto- letja pa je na podlagi topografskih kart posameznih dežel tudi splošnogeografska karta Evrope dobila svo- je prave poteze. S tem je bila končno izdelana pri- merna osnova za zbiranje podatkov in izdelavo te- matskih kart. Prva tematska karta se je torej pojavila šele po večtisočletnem kartografskem razvoju od prvih sten- skih skic do nastanka sodobnih splošnogeografskih kart. Šele te so z izbranimi elementi ponudile karto- grafsko podlago za prikaz izbrane tematike. Skozi opisani zgodovinski razvoj so se izoblikovala pra- vila, kako pristopiti k izdelavi kart, in tudi tiskarski postopki, ki so omogočili vedno bolj kakovostne in številne kartografske reprodukcije. 1. Korošec, B. 1979: Naš prostor v času In projek- ciji. Geodetski zavod SRS. Ljubljana. 2. Lago, L. 1989: Theatrvm Adriae. Edizioni LINT Trie- ste. Trieste. 3. Lovrič, P. 1988: Opča kartografija. Sveučilišna na- klada Liber. Zagreb. 4. Mala splošna enciklopedija. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1976. 5. Osterreich auf Alten Karten & Ansichten. Akade- mische Druck-, und Verlagsanstalt. Graz, 1989. 6. Peterca, M. 1974: Kartografija. Izdanje vojnogeo- grafskog instituta. Beograd. 7. Raisz, E. 1948: General Cartography. McGraw- Hill Book Company, inc. New York. 8. Robinson, A. H. 1982: Early Thematic Mapping in the History of Cartography. The University of Chi- cago Press. Chicago. 9. Zemljevidi in njihovi ustvarjalci. Unesco glasnik, št. 38, leto XI, Ljubljana, 1978.