TEDNIK
GLASILO .
SOCy^ISTICNE
DELOVNEGA
UUDSTVA
leto xxix. ST. 1
8. januarja 1976
CENA 2 DIN
Za hitrejši družbenoekonomsifi
razvoj
PODPORA RESOLUCIJI V VSEH TREH ZBORIH SKUPŠČINE OBCINE PTUJ
V	ponedeljek, 29. decembra
1975,	so se sestali na ločenih
sejah vsi trije zbori skupščine
občine Ptuj. Čeprav je bilo na
dnevnem redu precej točk, so v
vseh treh zborih posvetili naj-
več razprave osnutku resolucije
o družbeno-ekonomski politiki
in razvoju občine Ptuj v letu
1976.	To je bil tudi glavni
predmet razprave na zasedanjih
temeljnih delegacij in kon-
ferenc delegacij, ki so poslale
svoje delegate na zasedanje
občinske skupščine. Izhajajoč
iz tega so bili delegati v vseh
treh zborih enotni v oceni, da je
osnutek resolucije dobro
postavljen cilj, ki ga moramo v
letu 1976 doseči, upoštevajoč
pri tem hitrejši gospodarski
razvoj, občine, naša odločna
prizadevanja za stabilizacijo in
razmere na mednarodnem
tržišču.
Izjemno je tokrat bilo
nekoliko živahnejše v zboru
združenega dela, kar je tudi
prav in nujno, saj je združeno
delo tisto, ki ustvarja, trošimo
pa lahko le toliko, koliko
ustvarimo. Tako je delegacija
iz TGA Kidričevo menila, da je
v resoluciji predvidena 8,8
odstotna rast družbenega bruto
proizvoda previsoka in zato ne-
realna. Delegacija Kmetijskega
kombinata Ptuj se je zavzela za
to, da bi bila gradnja turis-
tično-gostinskega centra
vresuluciji opredeljena bolj
konkretno.
Delegat z območja Juršinec je
vprašal, zakaj v resoluciji ni
predvidena modernizacija ceste
Juršinci — SakuŠak — Gomila.
Delegacija ptujskih srednjih šol
pa se ni strinjala s tem, da je v
resoluciji predvidena samo pri-
prava na gradnjo prepotrebne-
ga srednješolskega centra v
Ptuju.
V	zboru krajevnih skupnosti
so delegati v imenu svojih
delegacij dali več pripomb, ne-
kateri pa so povedali, da bodo
pripombe poslali pismeno z
argumentirano obrazložitvijo.
Posebno aktivni v razpravi so
bili delegati iz Cirkovc,
Markovec in Gorišnice. Javna
razprava in medsebojno
usklajevanje bosta pokazala,
kakšne so naše dejanske
zmogljivosti in kaj bo možno
v letošnjem letu uresničiti.
Dejstvo je namreč, da vsaka
krajevna skupnost vidi najprej
svoje velike potrebe, često tudi
svoje lokalne koristi, ki daleč
presegajo naše dejanske
zmožnosti. Videti bi morali
predvsem interese občine kot
celote, ne pa se zavzemati le za
poedine programe samou-
pravnih interesnih ali krajevnih
skupnosti. Vse to je sicer
potrebno in nujno, toda še bolj
nujno je vlaganje v moder-
nizacijo in širitev proizvodnje,
saj bo le večji dohodek
gospodarstva dajal potreben
denar za družbeni standard.
Izvršni svet SO Ptuj bo zbral
vse pripombe, dane na sejah
posameznih zborov, ki bodo še
povedane v javni razpravi, jih
kolikor bo največ možno
poskušal upoštevati in pripravil
končni predlog resolucije o
družbeno-ekonomski politiki in
razvoju občine Ptuj v
letošnjem letu, ki ga bo
občinska skupščina sprejela
koncem tega meseca.
V zboru združenega dela se
je razvila tudi razprava o
osnutku družbenega dogovora
o samoupravnem združevanju
in porabi sredstev za financira-
nje dejavnosti krajevnih
skupnosti. Delegate je med
drugim zanimalo, ali so zasebni
kmetje tudi dolžni podpisati ta
družbeni dogovor. Odgovor je
bil kratek — ne! Prav tako so v
tem zboru več razpravljali o
tržnem redu na tržnici v Ptuju.
Na predlog delegacije
Kmetijskega kombinata Ptuj je
zbor združenega dela soglasno
sprejel dopolnitev sklepa, da se
naj delovni čas na ptujski
tržnici podaljša.
V družbeno-pohtičnem zbo-
ru je zbudilo živahno razpravo
poročilo o poteku podpisova-
nja samoupravnega sporazuma
o združevanju sredstev za
gradnjo dijaškega doma v
Mariboru. Razpravljavci so
predvsem izražali ogorčenje
nad tem, da mnoge delovne
organizacije v ptujski občini še
niso podpisale tega sporazuma,
kar je zavleklo potek akcije na
celotnem območju podravskih
občin. Po podatkih je v ptujski
občini samoupravni sporazum
doslej podpisalo le 35,4 odstot-
ka zaposlenih v gospodarstvu
ali 43 odstotkov vseh za-
poslenih v občini. Zbor je
sklenil opozoriti vse delovne
organizacije, ki sporazuma še
niso podpisale, da to store čim-
prej, kar je interes celotne
ptujske občine, saj je v
mariborskih srednjih šolah
okrog 800 naših dijakov.
ŠE O SREČANJU Z ZDOMCI
Koordinacijski odbor za vpra-
šanja naših delavcev na začasnem
delu v tujini, pri OK SZDL je
skupaj z ZS, SO in interesnimi
skupnostmi pripravil srečanje, ki je
jmelo politično in kulturno obe-
ležje. Ptujska občina ima veliko
zdomcev, čez 4 tisoč jih je. Mnogi
od njih niso bili ob novoletnih
praznikih doma, zato ni čudno, da
J>h tudi na posvetu ni bilo dosti,
kljub temu so narodni dom v
Klavnem napolnili.
V uvodu je udeležence posveta
pozdravil Stanko Lepej, predsed-
nik OK SZDL Ptuj. S kulturnim
programom pa so jih pozdravili
^vski zbor osnovne šole Toneta
^nickriča, recitatorji iz osnovne
5ole in srednješolskega centra.
Srečanje je bilo pomembno že
naši delavci seznanili
^"S^jem ^'-dpmovini, zlasti še v
> /r
ptujski občini, predvsem pa s
svojimi pravicami in problemi, s
katerimi se srečujejo tako v tujini
kot doma. Vzrok za to je tudi v
tem, ker marsikateri delavec odide
v tujino, ne da bi se prej seznanil s
problemi, na katere lahko naletijo.
Pomoč, ki jo potem iščejo pri naših
konzularnih predstavništvih ali
ambasadah pa često ni zadostna.
V razpravi so naši zdomci vpra-
ševali predvsem o možnosti
zaposlovanja v občini, bančnega
poslovanja otroškega dodatka,
pravic in obveznosti posameznika,
carinskih predpisih in podobno.
Odgovarjali in pojasnjevali so jim
predstavniki občinske skupščine,
posameznih interesnih skupnostih
in drugi. Razšli so se v prepričanju,
da so taka srečanja potrebna in
koristna za oboje.
MG
8. JANUAR - PRAZNIK
OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
Danes, 8. januarja mineva 33
let, odkar se je pri Treh žebljih
nad Osankarico, na bistriškem
Pohoiju, odigrala ena najbolj krva-
vih tragedij, katero je zagrešil
okupator nad našimi rodo^ubi,
združenimi v nerazdružni družini.
L Pohorskem bataljonu, katerega
cilj je bil, tudi za ceno lastnega
življenja zagotoviti slovenskemu in
jugoslovanskim narodom dokonč-
no svobodo, lepšo ter svetlejšo
prihodnost. Cilj, za katerega so se
borili pa je bil za 69 borcev L
Pohorskega bataljona nedosegljiv,
saj jim je kruta smrt onemogočila
uživati sadove njihovega boja.
8. januarja 1943 je v neenakem
boju z okupatoijem padel do
zadnjega borca I. Pohorski bata-
ljon, katerega je štab IV. opera-
tivne cone NOV in partizanskih
odredov Slovenije imel za svoj
najboljši bataljon. Iz njega je štab
nameraval črpati tudi največ voja-
škega in političnega kadra. Dve uri
in pol so se v neenakopravnem
boju hrabro bojevali borci Pohor-
skega bataljona proti veliko moč-
nejšemu okupatorju, pri Treh
žebljih nad Osankarico. Smrt
borcev, herojev I. Pohorskega
bataljona je še pospešilo narašča-
nje partizanskih enot na Pohorju,
njihove akcije so postajale še
močnejše in uspešnejše.
Tragedija 8. januarja 1943 je
bila tudi glavni motiv, ki je
prebivalce občine Slov. Bistrica
privedel do odločitve, da ta dan
postane njihov občinski praznik.
Ne samo vsakodnevno obujanje
spominov na dogodke iz NOB in
še posebno trenutka, 8. januarja
tudi sedanjost je tesno povezana
in vtkana s temi dogodki. Delovni
ljudje si prizadevajo predvsem z
delom na svojih delovnih mestih
in v okolju kjer živijo, uresničevati
cilje, za katere se je boril in tudi
padel legendarni Pohorski bata-
ljon, ter borci NOB po vsej naši
domovini. Še posebno pa so ti cilji
osvetljeni prav 8. januarja vsako
leto, ko delovne in druge organi-
zacije občine Slov. Bistrica opra-
vijo letni obračun dosežkov in
uresničevanja sprejetih nalog. Sko-
raj ni minilo leto, da v občini ob
tej priložnosti ne bi predali
svojemu namenu vsaj enega po-
membnejših objektov družbenega
standarda, zgrajenega iz sredstev
in vlaganj delovnih ljudi te občine.
Tudi letošnje leto ni ostalo brez
tega dogodka, celo več jih je,
doseženi pa so bih pod težkimi
gospodarskimi pogoji, pa so zato
toliko vrednejši in večji.
Med najpomembnejše letošnje
pridobitve, katere bodo predali
svojemu namenu v okviru prazni-
ka občine Slov. Bistrica so gradnja
nove poslovne zgradbe Ljubljan-
ske banke-podružnica Slov. Bistri-
ca in SDK Maribor podružnica
Slov. Bistrica. V vasi Crešnjevec
bodo predali v soboto 10. januarja
svojemu namenu novo šest razred-
no osnovno šolo, zgrajeno iz
sredstev samoprispevka prebival-
cev občine Slov. Bistrica. V teh
dneh bo delovni kolektiv EMI
Poljčane predal svojemu namenu
tudi nove proizvodne in poslovne
prostore.
Letošnja praznovanja 8. januar-
ja, občinskega praznika, so se
pričele že 3. januaga in bodo
trajale vse do 11. januarja.
Na dan praznovanja, 8. januarja,
bo ob 9 uri, v viteški dvorani
bistriškega gradu, skupna svečana
seja vseh zborov skupščine občine
in občinskega odbora ZZB NOV.
Ob tej priložnosti bodo člani
KUD Slov. Bistrica izvedli bogat
kulturni program. Po seji pa bodo
skupno položili vence pred spome-
nik NOB v Slov. Bistrici, posebna
delegacija pa še na poslednjem
bojišču L Pohorskega bataljona
pri Treh žebljih nad Osankarico.
Svečanostim v okviru občinske-
ga praznika v vseh sredinah se
bodo pridružile tudi vse delovne,
družbenopolitične in krajevne or-
ganizacije občine Slov. Bistrica.
1 ekst in foto:
Viktor Horvat
Grobovi borcev I. Pohorskega bataljona nikoli niso osamljeni!
Obveščanje
in osveščanje
DRAGI BRALCI!
Pred vami je prva številka TEDNIKA v novi preobleki.
Prva v letošnjem letu, sicer nekoliko spremenjena po vsebini,
daleč pa še od tistega, kar je začrtano v vsebinski zasnovi
ustanovitelja - občinske konference SZDL Ptuj, kar je pred
sredstva javnega obveščanja postavil X. kongres ZKJ.
Uredništvo, skupno s svojim najvišjim samoupravnim
organom - tdajateljskim svetom, si bo prizadevalo, da
začrtano smer uresničuje postopoma, dosledno.
Obračamo se neposredno na vas, dragi bralci, da s
svojimi prispevki, pripombami in željami pomagate
oblikovati naš TEDNIK, da bo resnično tak, kakršnega naša
samoupravna socialistična družba zahteva, kakršnega si
večina bralcev želi, da bo v njem našel vsak bralec nekaj zase,
za svoje delo - družbeno ali poklicno. Prizadevali si bomo,
da vam bo TEDNIK čimbolj poljuden in razumljiv tovariš,
svetovalec in usmerjevalec.
Več bomo pisali o vrednotah, ki rastejo iz naše
socialistične samoupravne prakse, o uspehih, ki smo jih
dosegli v 30-letnem povojnem obdobju, ki jih dnevno
dosegamo ob ustvarjalni udeležbi vseh delovnih ljudi in
občanov podravskih občin. Pisana beseda mora vse bolj
postajati orožje delavskega razreda za uveljavljanje njegovih
interesov in ciljev naše socialistične družbe, ki jih
uveljavljamo po samoupravni poti Pri tem gre tudi za
spoštovanje človeka in njegovega dela, za socialistično
solidarnost, medsebojno razumevanje, bratstvo in enotnost
jugoslovanskih narodov in narodnosti
Prizadevali si bomo, da bo TEDNIK kar najbolj
neposredno vključen v vse faze nastajanja in uresničevanja
družbene in ekonomske politike. Pri tem želimo biti v
pomoč delegatom, še več - eden od pomembnih členov
delegatskih razmerij, zato nam je potrebna tudi pomoč
delegacij na vseh ravneh, da bomo lahko medsebojno
sodelovali v celotnem procesu nastajanja in oblikovanja
posameznih rešitev in odločitev. S svojimi prispevki želimo
spodbujati in usmerjati vsakega člana te ali one delegacije, s
poročanjem - kako konkretno uresničujemo sklepe in
stališča bomo lahko tudi prispevali k medsebojni izmenjavi
izkušenj, spodbujali k boljšemu delu. Cesto se bo treba tudi
vračati k že sprejetim sklepom in dogovorom, da skupno
presedamo, če smo jih opravili ali kako jih izpolnjujemo.
Posebna skrb bo veljala bralcem z območja ormoške in
slovenjebistriške občine, pa tudi iz drugih občin Druži nas
svet podravskih občin in medobčinsh sveti posameznih
družbenopolitičnih organizacij. Dogovori, sprejeti na
medobčinski ravni bodo morali biti bolj prisotni na straneh
našega TEDNIKA. O skupnih problemih bomo več pisali v
skupnih sestavkih. Le čemu pisati parcialno o^ enakih
problemih v posameznih občinah? Vsi uresničujemo ustavo
in dokumente ZK, sestavljamo in usklajujemo srednjeročne
programe itd., zakaj potem ne bi teh vprašanj obravnavali v
enotnih sestavkih, s konkretnostmi iz posameznih občin in z
medsebojnim primerjanjem. To bi bralcu nudilo tudi
celovitejši pregled, medsebojne primerjave bi na marsikoga
vplivale spodbudno. Skupno bomo šli v akcijo za vpis
posojila za uresničitev srednjeročnega programa moderniza-
cije republiških in regionalnih cest, skupno bomo izvajali še
več drugih akcij. Vse to narekuje potrebo, da vprašanja
obravnavamo enotno in celovito. S tem bo tudi odpadlo
drobnjakarsko merjenje, koliko prostora je katera občina
dobila v TEDNIKU ali kolikokrat se je pojavila v sestavku na
prvi strani.
Vse te zamisli bo uredništvo TEDNIKA lahko
uresničevalo in dopolnjevalo le ob dobri volji, razumevanju
in pomoči vseh družbenih dejavnikov v občinah za katere
opravlja vlogo javnega občila Zlasti si želimo najširšega
sodelovanja bralcev s celotnega območja, pri tem so lahko
pionirji odraslim za vzgled. V naših rubrikah bo dovolj
prostora za zdravo, neposredno in odkrito besedo delavca in
kmeta - neposrednega proizvajalca Delavec in kmet znata
reagirati naravno, povedati odkrito kar mislita in čutita. ..
Taka beseda naj diha tudi iz strani našega TEDNIKA. Od
vas, dragi bralci pa je odvisna uresničitev te zamisli.
Zavedamo se, da smo zaenkrat pri TEDNIKU kadrovsko
še mnogo prešibki, da bi lahko takoj začeli uresničevati vse
nakazano. Toda, ni vse odvisno od časnikarja, ta naj vse bolj
postaja le organizator in usmerjevalec pisanja Pišejo pa naj
čimveč ljudje iz baze, iz temeljnih in drugih delegacij, iz
krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, samoupravnih
interesnih in drugih skupnosti, društev itd. Za takšno vlogo
časnikarja je potrebno še več znanja, poznavanja problemov
in često tudi smelosti.
To je naš program, naš cilj, čeprav vemo, da ga bo težko
doseči. Malo je vreden cilj, ki ga človek zlahka doseže. Zato
dragi bralci, smelo začnimo z delom, da s skupnimi napori
dosežemo zastavljeni cilj!
ODGO VORNI UREDNIK
IZOBRAŽEVANJE DELEGATOV
Delovanje delegatskega sistema v
občini Ormož ter problemi
izobraževanja delegatov in delav-
cev v družbenopolitičnih organiza-
cijah so pred nedavnim obravnavali
člani predsedstva občinske kon-
ference SZDL Ormož. Glede
delovanja delegatskega sistema so
sklenili to problematiko širše
analizirati na seji občinske kon-
ference SZDL, ki bo še ta mesec.
Imenovali so posebno komisijo, ki
bo pripravila gradivo za razpravo.
V ormoški občini doslej še ni bilo
izvedeno izobraževanje delegatov
in delavcev v družbenopolitičnih
organizacijah. Glede na to so
sklenili organizirati poseben 20 umi
seminar, ki bo potekal 16. in 17.
ter 23. in 24. januarja. 6. in 7.
februarja pa bodo izvedli krajši
seminar za ves družbenopolitični
aktiv občine Ormož. Za
izobraževanje v krajevnih skup-
nostih so odgovorne krajevne
konference SZDL v združenem de-
lu pa sindikati. Strokovno bo iz-
boraževanje vodila ormoška delav-
ska univerza.
jr
Stran 2
TEDNIK - četrtek, 8. januarja 1976
Posebna pozornost
uveljavljanju gospodarske
stabilizacije
KOMUNISTI BISTRIŠKE OBČINE V LETU 1976
Te dni komunisti občine
Slov. Bistrica ocenjujejo
uspešnost delovanja v pretek-
lem obdobju. Na podlagi
dosežkov, še neuresničenih
nalog, novih akcijskih
programov in zadolžitev,
načrtujejo osnovne smernice
delovanja občinske in tudi
osnovnih organizacij ter
komisij v ZK. Ob tem
ugotavljajo, da je bilo lansko
delovanje ZK eno najbolj
uspešnih in razgibanih, tako
pri OK ZKS, kakor tudi v
osnovnih organizacijah ZKS,
aktivih, komisijah in v drugih
oblikah, kjer so komunisti
vključeni, da uresničujejo
sprejete naloge dokumentov
Zveze komunistov.
V razpravi in v okvirnih
programih delovanja ZK za
leto 1976, pa se zavzemajo
predvsem za področja, ki jim
bodo morali v prihodnje
posvečati posebno pozornost
in velik del svojih aktivnosti.
To je področje nadaljnjega
boja za uveljavljanje ustave
in gospodarske stabilizacije,
kjer bodo svojo aktivnost
usmerili še posebno v
nekatere izpostavljene dejav-
nosti. Med njimi je na vidnem
mestu tudi kmetijstvo in nje-
gov hitrejši razvoj, kar velja
za družbeno kot tudi zasebno
kmetijstvo. Ob tem se bodo
zavzemali za hitrejše vključe-
vanje zasebnega kmetijstva v
obliki združenega dela. V tej
smeri bodo deležne posebne
pozornosti pohorske in
haloške kmetije. Na teh
območjih je kmetijstvo
osnova za njihov gospodarski
in socialni razvoj, vendar pa
je preveč razdrobljeno.
Na področju uveljavljanja
ustave v praksi so komunisti
bistriške občine v letu 1975
dosegali vidne uspehe, vendar
menijo, da bo potrebno tudi v
letošnjem letu na tem pod-
ročju veliko delovati,
predvsem pa konkretneje kot
doslej. Delavci v združenem
delu še vedno ne prevladujejo
pri reševanju pomembnejših
vprašanj, predvsem v bančni-
štvu, zdravstvu in na nekate-
rih drugih področjih. Še
vedno je premalo občutiti
tudi samoupravnost v krajev-
nih skupnostih, kjer še ni
povsem zaživel družbeno
ekonomski odnos, pa tudi
delegatskim odnosom v KS
bo v prihodnje potrebno
posvetiti mnogo več pozor-
nosti. Povezanost delegatov
in občanov pri odločanju in
predlaganju bo morala
postati še tesnejša in konkret-
nejša.
_V. Horva^
Dr. Cvetko Doplihar dobitnik
nagrade Borisa Kraigherja
Ptujčani, zlasti delavci kmetij-
skega kombinata Ptuj in SOZD
kmetijsko-prehrambenega kombi-
nata, so ponosni, da je med leto-
šnjimi dobitniki nagrade Borisa
Kraigherja, dr. Cvetko Doplihar,
glavni direktor KK Ptuj in ugleden,
aktiven družbeno-politični delavec
v občini in v republiki.
Cvetko Doplihar je bil rojen 13.
6. 1927 v Mariboru. Vojno je preži-
vel kot izseljenec v Srbiji in od fe-
bruarja 1945 kot aktivni udeleženec
v NOV. Po demobilizaciji je v Ce-
lju končal gimnazijo. Na veterinar-
ski fakulteti v Zagrebu je diplomi-
ral 1952. leta. Član ZKJ je od leta
1957. Magisterij je opravil leta
1969, doktoriral pa je leta 1975. V
živinorejsko-veterinarskem zavodu
v Ptuju je bil od 1954. do 1960 leta
vodja reprodukcijskega oddelka.
Za tem je bil do leta 1963, ko je po-
stal vodja veterinarske službe kom-
binata, upravnik veterinarske po-
staje v Ptuju. Glavni direktor Kme-
tijskega kombinata Ptuj je postal
leta 1969. Opravljal je številne dru-
žbenopolitične funkcije. Bil je tudi
poslanec gospodarskega zbora
skupščine SR Slovenije. Sedaj je v.
d. generalnega direktorja SOZD-a
Kmetijsko-prehrambeni kombinat,
Ptuj, predsednik lO Živinorejske
poslovne skupnosti Slovenije, Dele-
gat Slovenije v UO živinorejskega
sklada (STOFO) v Beogradu ter
član komiteja občinske konference
Zveze komunistov občine Ptuj.
Odlikovan je z redom za vojaške
zasluge s srebrnim vencem.
Cvetka Dopliharja so za nagradi-
tev predlagali samoupravni organi
Kmetijskega kombinata Ptuj ter
družbenopolitične organizacije ob-
čine Ptuj. Tehnološke in organiza-
cijske spremembe, ki jih je nagraje-
nec uvajal, so vplivale ne samo na
pospeševanje in smotrnost vlaganj
sredstev kombinata in kmetijskih
proizvajalcev, temveč tudi na dvig
življenjske ravni v razmeroma
nerazvitih predelih Slovenije, na hi-
trejšo socializacijo vasi in zagotovi-
tev večje socialne varnosti kmetov.
Kmetijski kombinat posveča pose-
bno skrb izobraževanju delavcev-
samoupravljalcev prek organizacije
seminarjev za usposabljanje
delegatov za telesa, v katerih zasto-
pajo kmetijske proizvajalce. V
kombinatu je na pobudo nagrajen-
ca uveden dober sistem obveščanja,
ki je uspešna podlaga za samou-
pravno organiziranost in odločanje
v delovni organizaciji. Zelo po-
membni uspehi v kooperacijski
proizvodnji so bili doseženi prek
organizacije in delovanja interne
banke kombinata, ki ima odločilen
delež pri financiranju nabave kme-
tijske mehanizacije, obnovi vino-
gradništva in razširitvi živalskega
fonda. Bistveno postavko v investi-
cijskih programih predstavljajo že
nekaj let melioracije in usposab-
ljanje zamočvirjenih zemljišč, kot
npr. Pesniške doline, porečja Pol-
skave in podobno. Kombinat po-
sveča posebno skrb nenehnemu
izobraževanju ob delu v strokovnih
šolah vseh stopenj in v ta namen
podeljuje številne štipendije. Uva-
jajo se proizvodne izboljšave, med
katerimi je ena najpomembnejših
razširitev proizvodnje močnih kr-
mil, ki jih sedaj proizvajajo dovolj
za lastne potrebe, medtem ko so jih
prej uvažali. Druga pomembna
inovacija, ki je plod osebnih razi-
skav nagrajenca, pa je uvajanje
umetnega osemenjevanja plemenic
na farmi prašičev brez kombinira-
nja s prirodnim pripustom. Rezul-
tati teh raziskav in praktična upo-
raba izsledkov na tem področju so
vzpodbudili k njihovi uporabi tudi
druge velike aglomeracije v Jugo-
slaviji, kjer imajo kontinuirano
proizvodnjo skozi vse leto. Nagra-
jenec se je v zadnjem času angažiral
tudi pri izgradnji turistično-gostin-
skega centra ob novo odkritem izvi-
ru termalne vode v Ptuju. Po mne-
nju predlagateljev in oceni komisije
je k utrditvi poslovnih uspehov
kombinata, njegovi samoupravni
organiziranosti razvoju kooperaci-
je z individualnimi proizvajalci,
uvajanju inovacij, izvedbi investicij
ter dobrim medsebojnim odnosom
med upravljalci s svojo neumorno
prizadevnostjo bistveno prispeval
dr. Cvetko Doplihar.
Številnim čestitkam ob visokem
družbenem priznanju se pridružuje
tudi uredništvo Tednika!
USMERJENA STANOVANJSKA GRADNJA
Po ustanovitvi samoupravne
stanovanjske skupnosti v Ptuju,
njena prva skupščina se je
konstituirala decembra 1973, seje
začelo pospešeno graditi družbena
stanovanja, ob tem pa tudi ni bila
zapostavljena zasebna gradnja.
Samoupravna stanovanjska skup-
nost je nastopila kot investitor
gradnje stanovanj, česar druge
skupnosti v Sloveniji niso oprav-
ljale, zato je delo funkcionarjev
skupnosti in delavcev njenega
servisa toliko težje in zahtevnejše.
Zi vsako gradnjo je treba zbrati
vso potrebno dokumentacijo in
izbrati najustreznejšega izvajalca.
Program skupnosti, ki ga je
sprejela na ustanovnem zboru
skupščine je bil v celoti izpolnjen,
v nekaterih primerih pa krepko
presežen. Zgrajenih je bilo 510
stanovanj v organizirani družbeni
gradnji, od tega 190 stanovanj iz
sredstev solidarnostnega skliia,
poleg tega pa še 490 stanovanj v
zasebni gradnji. Tudi v bodoče bo
treba to gradnjo podpirati, saj s
tem pritegnemo velika zasebna
sredstva, zadržimo kadre v občini
ali v posamezni krajevni skup-
nosti.	^ ..
Sedaj je v gradnji 30
stanovanjski blok v Kidričevem, ki
ga je dobil najugodnješi ponudnik
- Gradiš - TO ZD Gradnje Ptuj
po ceni 5.400 dinarjev za
kvadratni meter. Prav tako gradi
85 stanovanj v Volkmerjevem
naselju po ceni 5.450 dinarjev za
kvadratni meter. Ta stanovanja
bodo vseljiva do konca leta 1976,
nadaljnjih 95 stanovanj v Vo^-
merjevem naselju pa do aprila
prihodnjega, to je 1977 leta. Ob
Gregorčičevem drevoredu gradijo
tudi 29 stanovanjski blok,
katerega investitor je „Perutnina"
Ptuj, solidarnostni sklad pa je
soinvestitor za 12 stanovanj.
Skupno bo v letošnjem letu
vseljenih okrog 200 družbenih
stanovanj, kar bo zahtevalo polno
angažiranje vseh razpoložljivih
sredstev stanovanjskega gospodar-
stva v letošnjem letu. F. Fideršek
Po zaslugi samoupravne stanovanjske skupnosti je v dveh letih v
Ptuju nastala nova — Kvedrova ulica med Ciiil-Metodovim in
Gregorčičevim drevoredom.	(Foto: S. Kosi)
Svečanost na Kogu
Praznik Krajevne skupnosti
Kog — 27. december, obletnica
smrti narodnega heroja Jožeta
Kerenčiča — je potekal v zname-
nju zaključka prireditev in
proslav 30-letnice osvoboditve na
ormoškem območju. Dvorana na
Kogu je bila mnogo premajhna za
številne obiskovalce in goste.
Med slednjimi so bili tudi sloven-
ski pisatelj Ivan Potrč, predsed-
nik društva slovenskih književni-
kov in mladinska pisateljica
Branka Jurca ter predstavniki
skupščine in družbenopolitičnih
organizacij občine Ormož.
Na slavnostni seji je najprej
govoril predsednik sveta KS Kog
Janez Lah. Najprej je povedal
nekaj misli o tridesetletni povojni
graditvi naše domovine na
splošno, nato pa je razčlenil ne-
majhne dosežke in uspehe
občanov kogovske krajevne
skupnosti.
O Jožetu Kerenčiču kot borcu
za pravice predvojnih viničarjev
in malih kmetov ter njegovem
literarnem ustvarjanju je nato
govoril Ivan Potrč, ki Kerenčiča
ni samo osebno poznal, temveč
sta tudi skupaj delovala. Z
govorom predsednika ormoške
občinske skupščine Mirka Nova-
ka, ki je orisal tridesetletne rezul-
tate graditve in prizadevanj na
ormoškem območju ter prisotne
spomnil na nekaj pomembnih
pridobitev in proslav, ki so bile
posvečene 30-letnici osvoboditve
naše domovine, je bila slavnostna
seja ob prazniku KS Kog konča-
na.
Sledilo je polaganje venca pred
spominsko ploščo v avli osnovne
šole in kulturni spored. Člani
prosvetnega društva Jože
Kerenčič Kog so za to priložnost
pripravili skrbno podan recital,
nastopili pa so tudi pionirji
tamkajšnje osnovne šole ter mo-
ški pevski zbor DPD Svoboda
Ormož.
_
Novi prostori KB Maribor
in TP »Zarja" v Ormožu
Na manjši slovesnosti, ki je bila v
petek, 26. decembra 1975 so v
Ormožu ob prisotnosti predstavni-
kov družbenopolitičnih organizacij
in skupščine občine Ormož odprli
nove prostore ormoške ekspoziture
kreditne banke Maribor ter novo
prodajalno z železnino trgovskega
podjetja Zarja Ormož.
Kreditna banka Maribor je
pričela v Ormožu opravljati bančne
posle pred približno 12 leti.
Dejavnost je naraščala, delavci
ormoške ekspoziture pa so pri svo-
Zahvala upokojencev
Upokojence uprave skupščine
občine Ptuj so bili tudi ob
letošnjem novem letu povabljeni na
tradicionalno srečanje. Zbralo se
jih je nad 40. Po pozdravnem
govoru predsednika osnovne orga-
nizacije sindikata Milana Mastena
in predsednika izvršnega sveta ing.
Franja Gnilška so z enominutnim
molkom počastili spomin na štiri
tovariše, ki so v minulem letu
umrli. Za enako število pa se je nji-
hova skupina povečala z novimi
upokojenci, tako je sedaj skupno
51 upokojencev, nekdanjih delav-
cev občinske uprave.
Za bolj organizirano delo so
upokojenci izvolili Milico Zemlja-
kovo za predsednico. Najstarejši
upokojenec Jože Domajnko se je
prireditelju srečanja zahvalil za
pozornost in darila. Delavcem in
organom uprave skupščine občine
Ptuj pa je zaželel uspešno delo in
srečno novo leto.	—o—
jem delu kot oviro najbolj čutili
prostorsko utesnjenost. V letih
svojega delovanja je KB Maribor
odobrila ormoškemu gospodarstvu
nad 100 milijonov dolgoročnih
kreditov za razvoj kmetijstva in
industrije ter infrastrukturnih
objektov. Ekspozitura v Ormožu
vodi tudi nad 7.200 hranilnih vlog,
deviznih računov in žiro računov
občanov s skupnim stanjem nad 23
milijonov din. Ekspozitura odobri
letno približno 600 potrošniških
kreditov od leta 1969 pa je odobrila
tudi 768 stanovanjskih kreditov v
višini nad 20 milijonov din. Ti
podatki potrjujejo, da je
ekspozitura opravila v Ormožu
pomembno poslanstvo s tem, da je
zadovoljila tako številne potrebe
prebivalstva območja občine
Ormož. Novi prostori merijo 241
kv. m, vrednost investicije pa je
znašala približno 3 milijone dinar-
jev.
Trgovsko podjetje Zarja Ormož
ima 210 zaposlenih, ki bodo v teko-
čem letu ustvarili nad 140.000.000
din btt. prometa. To bo doseženo
pretežno z detajlistično prodajo.
Obstoječe prodajne površine zna-
šajo 3354 kv. m, skladiščni prostori
pa 2179 kv. m. Prostor nove
trgovine v središču mesta meri 250
prodajne . in 180 k v. m skladiščne
površine. S to naložbo je dobil
Ormož in okolica sodobno urejen
prodajni prostor, ki potrošnikom
na najsodobnejši način nudi širok
izbor blaga. Vrednost investicijske
naložbe velja 5 milijonov dinarjev.
jr
PROGRAM
PRAZNOVANJA 8. JANUARJA 1976
PRAZNIKA OBCINE SLOVENSKA BISTRICA
V dneh od 3. do 11. januarja 1976 se vrstijo proslave v krajevnih
skupnostih v' občini.
ČETRTEK, 8. JANUARJA:
ob 9. uri slavnostna seja občinske skupščine v viteški dvorani
v gradu Slovenska Bistrica s kulturninn programom;
po seji polaganje venca pred spomenikom padlih
borcev v Slovenski Bistrici;
tradicionalno občinsko meddružinsko strelsko tek-
movanje za prehodni pokal 8. januar na Osankarici;
istočasno bo medobčinsko strelsko tekmovanje za
prehodni pokal TTKS Slovenska Bistrica. Sodelujejo
strelske družine občin Svetozarevo, Maribor in Slo-
venska Bistrica;
ob 10.30 po polaganju venca odhod na bojišče Pohorskega
bataljona na Osankarici
ob 12. uri spominska svečanost pri spomeniku padlih borcev
Pohorskega bataljona na Osankarici;
prihod partizanskih patrulj in sprejem raporta;
zapoje moški pevski zbor KUD Svoboda Slovenska
Bistrica;
govor;
polaganje venca — delegacija izvoljena na seji skup-
ščine;
recital;
partizanski golaž pri planinskem domu za udeležence
proslave;
ob 15. uri odhod domov.
PETEK, 9. JANUARJA:
ob 11. uri otvoritev novih poslovnih prostorov Ljubljanske
banke, podružnice Slovenska Bistrica.
SOBOTA, 10. JANUARJA:
ob 10. uri otvoritev nove šole v Črešnjevcu;
tradicionalno tekmovanje judoistov Slovenije za me-
morial Pohorskega bataljona v domu TVD Partizan
Slovenska Bistrica.
NEDELJA, 11. JANUARJA:
ob 9. uri občinsko prvenstvo v namiznem tenisu — dom TVD
Partizan Poljčane;
meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje na glinaste
golobe za prehodni pokal občinskega praznika —
športno strelišče v Zgornji Polskavi.
SKUPŠČINA OBČINE IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGA-
NIZACIJE OBČINE SLOVENSKA BISTRICA ČESTITAJO
OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN VABIJO
NA PRIREDITVE.
Skupne strokovne
službe SIS
Potrebe po združevanju v ptujski občini se ne kažejo samo na področ-
ju gospodarstva, tu smo več ali manj že zorali ledino; le malo pa smo v tej
smeri naredili na področju družbenih dejavnosti. V teku so sedaj priprave
na združitev strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbe-
nih dejavnosti v občini Ptuj. Skupne strokovne službe bi se naj organizirale
za izobraževanje, otroško varstvo, kulturo, socialno varstvo, telesno kultu-
ro in raziskovanje. Tu pa naj ne bi bile vključene interesne skupnosti, ki so
neposredni izvajalci določene dejavnosti, kot so skupnost za zdravstveno
zavarovanje, za zaposlovanje in socialno skrbstvo.
Pred nami je že osnutek predloga samoupravnega sporazuma o usta-
novitvi, organizaciji in delu strokovne službe samoupravnih interesnih
skupnosti v občini Ptuj.
Osnutek sporazuma ne posega v samoupravno delovanje interesnih
skupnosti. Združitev naj bi temeljila na programskem, finančnem in admi-
nistrativnem skupnem poslovanju skupnosti, upoštevajoč statute in druge
samoupravne akte posameznih interesnih skupnosti, delo med temi pa naj
bi usklajeval kolegij, ki bi ga sestavljali sekretarji posameznih skupnosti in
vodja strokovne službe.
Skupna služba bi imela status delovne organizacije, prostore pa bi naj
dobila v Raičevi ulici, v stavbi, kjer je bil do sedaj otroški vrtec.
Kakšne bi bile njene naloge: pripravljanje in organiziranje sej skup-
ščin, izvršnih organov, pripravljanje gradiva, osnutkov splošnih aktov, pri-
pravljanje analiz, finančnih načrtov, zaključnih računov, opravljala bi
knjigovodske in druge finančne posle, strokovna služba naj bi skrbela tudi
za informiranje delovnih ljudi in njihovih delegacij o delu skupščin in dru-
gih organov posameznih interesnih skupnosti. Sraistva za delo strokovne
službe bodo morala zagotoviti podpisnice tega sporazuma, izobraževalna,
vzgojnovarstvena, kulturna interesna skupnost, skupnost socialnega var-
stva, telesne kulture in raziskovalna skupnost.
Vedno znova slišimo, da združevanje ni samo modna muha, temveč
potreba današnjega časa. Ce naj bi strokovna služba interesnih skupnosti
družbenih dejavnosti v občini Ptuj dala višjo strokovno raven, racional-
nejše in bolj ekonomično poslovanje, potem o tej skupni službi ne gre dvo-
miti. Vseeno pa ne moremo mimo vprašanja, zakaj smo s tako organizi-
ranos^o interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini tako dolgo ča-
kali? Že v začetku dela te skupne službe bo potrebno delo ustrezno začrtati,
organizirati in postaviti na take temelje, da ne bomo potem rekli, da je bila
to le modna muha, združitev zaradi združitve, kakor bi lahkko rekli za
marsikatero integracijo v gospodarstvu, kar velja še posebej za nekatere
SOZD.	N. Belšak
Iz veterinarskih postaj - NE
Ze dalj časa so bila prisotna
prizadevanja, da bi se vsa vete-
rinarska služba na območju sveta
pHDdravskih občin združila v enoten
obdravski veterinarsko živinorejski
zavod s sedežem v Ptuju. Imeno-
vana je bila skupna komisija, ki je
pripravila obširen elaborat o
družbeno-ekonomski upravičenosti
združitve. O tem so podrobneje
razpravljali delavci vseh zavodov,
se več ali manj strinjali z ugotovit-
vami v elaboratu in določili datum,
26. december 1975, da bodo delavci
v vseh zavodih glasovali o spojitvi v
enoten zavod.
To so tudi opravili, in rezultat?
Za spojitev se je odločila večina
delavcev v Živinorejsko-veterinar-
skem zavodu Ptuj in Veterinarske
postaje v Slovenski Bistrici. Proti
spojitvi pa so glasovali delavci
Veterinarskih postaj pri Lenartu v
Slov. goricah, v Mariboru, Ormožu
in Ptuju. Ali so prevladali ozki
lokalistični, privatniški ali kaki
drugi interesi? Odgovor na to vpra-
šanje naj poiščejo delavci v navede-
nih zavodih sami.
Kolektiva ZVZ Ptuj in veterinar-
ske postaje Slov. Bistrica pa sta
sklenila, da bosta odslej delovala
kot enoten zavod, v prepričanju, da
se jim bodo ostali prej ali kasneje
pridružili.
F. Fideršek
tednik - četrtek, 8. januarja 1976
3. stran
Umrla je mati Toneta Žnidariča
v 91. letu starosti je umrla mati
znanega španskega borca in politi-
čnega delavca ter komandanta par-
tizanskih enot, polkovnika Toneta
2nidariča.
Rodila se je v Dornavi pri Ptuju.
Od mladih nog pa je živela prole-
tarsko življenje. Ko se je poročila,
se njeno življenje ni spremenilo.
Kmalu zatem je izbruhnila prva
svetovna vojna in tedaj se je življe-
nje še poslabšalo, saj je morala skr-
beti za tri majhne otroke. Tone je
bil najmlajši, rojen leta 1913 v Novi
vasi pri Ptuju. Marija Znidarič in
njen mož, oba delavca, sta se peha-
la za vsakdanji kruh pri raznih go-
spodarjih. Menjavala sta službe, da
bi izboljšala življenje družini, a ve-
dno je ostalo pri revščini. Živeli so
v Novi vasi pri Ptuju, v Janežovcih,
precej let med obema vojnama pa v
Ptuju in Prvencih, iz Prvenc je ho-
dila Žnidaričeva na dnino h gospo-
darju najemniške hiše na Hajdino,
da si je odslužila najemnino in do-
bila še kaj poljskih pridelkov. Pri
tem je vsak dan spomladi, poleti in
jeseni, ob lepem vremenu prehodila
šestnajst kilometrov. Zgarana se je
ob večerih vračala v skromen do-
mek. Njeni dve hčeri sta si zgodaj
poiskali kruh, sin Tone pa je hodil
v ptujsko gimnazijo. Proletarsko
življenje staršev ga je vzgojilo v
borca za pravice delovnih ljudi. Vse
svoje življenje je posvetil proletar-
ski revoluciji. Oblasti so ga zato
preganjale.
Najprej so ga izključili iz 7. raz-
reda ptujske gimnazije in zaprli za
eno leto v ljubljanske zapore. Leta
1935 ga je KPJ poslala v Moskvo,
kjer je obiskoval enoletno politično
šolo in še vojaški tečaj. Od marca
1937 do februarja 1939 je prebil v
Španiji. Tam se je uveljavil najprej
kot komandir voda v četi Matija
Gubca, nato kot komandir čete v
bataljonu Djure Djakoviča. V za-
četku leta 1938 je bil že kapetan in
komandant bataljona v XII. inter-
nacionalni brigadi. Z drugimi špan-
skimi prostovoljci v mednarodnih
brigadah v republikanski armadi,
je moral po končanih bojih v Kata-
loniji v'taborišča španskih begun-
cev v južni Franciji. Maja 1941 se je
s tovariši v taborišču Vemet prijavil
na delo v Nemčiji, da bi od tam po-
begnili v domovino. To se jim je tu-
di posrečilo. Iz Nemčije so se sre-
čno pretihotapili v skupinah julija
1941 v Zagreb. Od tam so se Slo-
venci napotili v svojo ožjo domovi-
no.
Septembra 1941 je poslalo slo-
vensko vodstvo osvobodilnega boja
Toneta v severovzhodno Slovenijo
za člana pokrajinskega komiteja.
Januarja 1944 pa so ga poklicali na
Dolenjsko in ga imenovali za ko-
mandanta 15. belokranjske briga-
de, čez šest mesecev pa za načelnika
štaba 18. divizije. Njegovo ilegalno
ime v severni Sloveniji je bilo leta
1941 Martin Spanec, nato pa Šte-
fan, na Dolenjskem pa Jurij. Pri
preizkušanju angleškega minometa
je bil Tone 7. novembra 1944 v Beli
Krajini hudo poškodovan na vrat-
nem ožilju in 18. decembra 1944 je
poškodbam podlegel.
Z materjo se je Tone srečal, ka-
kor je povedala, med vojno le en-
krat. Tedaj sta oče in ona cepila dr-
va v kleti kavarne Evropa v Ptuju.
Nek neznan mladenič ju je poiskal
in povedal, naj se naslednjega dne
dopoldan ali popoldan ob določeni
uri oglasita v gostilni pri turniškem
gradu. Res sta nestrpno pohitela tja
in se po sedmih letih videla s svojim
sinom. Radosti ob srečanju nista v
gostilni mogla pokazati, pa tudi sin
ne, zato so zavili po požirkih pijače
na samoten kraj, da so se tam obje-
li in stisnili roke. To je bilo zadnje
srečanje staršev z ljubljenim sinom.
Ko sta oče in mati po vojni zve-
dela o sinovi smrti pa tudi o njego-
vem pomenu v osvobodilnem boju,
ju je prevzela žalost, kar je samo od
sebe razumljivo. Vendar ju je tola-
žila misel, da je sin umrl za našo le-
pšo bodočnost.
Oče je živel le še nekaj let. Umrl
je leta 1948. Mati se je tedaj prese-
lila iz Vičave v stavbo na grajskem
pristanu v Ptuju. Zadnja leta pa je
preživela v domu onemoglih v Mu-
retincih, kajti življenjske sile so jo
vedno bolj zapuščale, dokler ni 23.
decembra 1975 tiho ugasnil njen
življenjski plamen.
Ostala nam bo v spominu, ta
drobna in majhna žena z modrimi
očmi, v katerih je kljub prestanemu
trpljenju vedno gorel plamenček ži-
vljenjske radosti, ki ga je prižgala
njena ljubezen do otrok, do solju-
di, do domovine.
V. ROJIC
Slovesnost ob tednu požarne varnosti
Pionirji in mladinci so se v sobo-
to 27. decembra 1975 zbrali na za-
ključni slovesnosti ob tednu požar-
ne varnosti. Veliko število učencev
osnovnih šol je napisalo spise iz te-
ga področja. Najbolj prizadevni so
bili pionirji iz Cirkulan, Destrnika
in Gorišnice. Kljub temu pa iz dne-
va v dan ugotavljamo, da je še vse
premalo mladih zastopanih v gasil-
skih vrstah, ki v svojem humanem
poslanstvu nudi pomoč ob požarih
in nesrečah. Gasilstvo je tudi se-
stavni del našega splošnega ljudske-
ga odpora.
Na slovesnosti, ki je bila posve-
čena tudi 30. obletnici osvoboditve
so nagradili 16 spisov s knjižnimi
nagradami. Za desetini iz Majšper-
ka in Gorišnice pa je bila proslava
še posebej slovesna, saj sta prejeli
zlato značko kot nagrado za uspe-
šno sodelovanje na republiškem te-
kmovanju mladinskih in pionirskih
gasilskih desetin v Žalcu. Srebrno
značko si je priborila ženska pionir-
ska desetina iz Slovenje vasi in mla-
dinke iz Stojncev. Za uspešne dese-
tine pa je izvršni svet SO Ptuj pri-
spevd še knjižne nagrade. MG
IZZA AVTOBUSA
v SMRT
v petek, 26. decembra 1976 seje
kolesarka Marija Bezjak stara 63
let iz Pobrežja peljala iz
Vidma proti domu. Pri avtobusni
postaji v Pobrežju je prehitevala
avtobus. Pri tem pa se ni prepriča-
la, če ima prosto pot. Tako je pri
zavijanju na levo zapeljala pred
osebni avtomobil, ki ga je iz smeri
Ptuja vozil Boško Varnica mlajši,
ki ni mogel preprečiti trčenja s ko-
lesarko. Poškodbe, ki jih je pri tem
dobila so bile tako hude, da je na
kraju nesreče umrla.
vreme
do nedelje, 18. januarja 1976.
Prvi krajec bo v petek, 9.
januarja ob 13.39.
Napoved: Pihali bodo mrzli
vetrovi, vmes bo občasno moč-
no snežilo. Okrog 15. januarja
pričakujemo močno sneženje in
viharno vreme. Ves promet bo
močno otežkočen.
Sonce bo y nedeljo, 11.
novembra vstajalo, ob 7.41,
zahajalo pa ob 16.37. Dan bo
dolg 8 ur 56 minut. Preteklo bo
11 dni, še jih preostaja za letos,
355 dni.
Alojz Cestnik
OBVESTILO
KB MARIBOR - PODRUŽ-
NICA PTUJ obvešča svoje
vlagatelje dinarskih hranil-
nih vlog, daje pričela z vpi-
sovanjem obresti na hranil-
ne vloge za preteklo leto,
v vseh njenih poslovnih
enotah.
BRALO IN SODELAVCI!
Zaradi tiskanja Uradnega vest-
nika, kadrovskih sprememb v
uredništvu in zmogljivosti tiskar-
ne je informativni del Tednika
močno okrnjen, saj skoraj polo-
vice prispevkov naših rednih
sodelavcev in dopisnikov nismo
mogli objaviti Opravičujemo se
vsem, zlasti še mladim dopisni-
kom in obljubljamo, da bomo že
v drugi šte\^ki nadoknadili
zamujeno.
Uredništvo
Letošnja novorojenca iz ormoške
in ptujske občine
(Foto: S. Kosi)
Srečni mamici - Justina Lukovnjak (levo) iz Veličan 42, Ivanjkovci
pri Ormožu in Marija Zagoršek (desno), trg. pomočnica iz Dornave 16 -
na porodniškem oddelku splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju.
Justina je rodila ob 03,05 uri deklico, težko 2700 gramov, ki so ji
dali ime Branka; pol ure kasneje, ob 3,35 pa je rodila Marija fantka,
težkega 3450 gramov.
Na novoletni dan se je za njima rodilo v ptujski bolnišnici še 5
fantkov in 1 deklica. Dežurni zdravnik je bil dr. Brane Kristan, babica pa
Majda Ilec, ki sta povedala, da je bilo lani na njihovem oddelku 1.363
porodov.
Krompirja je bilo odkupljenega več
v novoletni številki Tednika smo
objavili sestavek z naslovom
,,E)oplačilo za prodani krompir",
kjer je nastala napaka pri odkup-
ljeni količini krompirja, ki pravilno
glasi:
Kmetijska zadruga ,,Dravsko
polje" iz Lovrenca na Dravskem
polju je namreč v lanskem letu
odkupila od svojih kooperantov
800.000 kilogramov jedilnega
krompirja in ne 80.000 kilogramov,
kot je bilo pomotoma objavljeno.
Iz tega sledi, da je zadruga iz
svojih sredstev izplačala kmetom,
pridelovalcem jedilnega krompirja
še razliko 0,20 dinarjev po kilogra-
mu, to znese skupaj kar 160.000
dinarjev.
F. H.
Dan šole v Podlehniku
v osnovni šoli Martina Koresa v
Podlehniku je bil petek, 26. decem-
ber, svečan dan. Tega dne so učenci
šole skupaj z ostalimi obudili
spomin na 27. december 1941, ko
so okupatorski streli pretrgali nit
življenja revolucionarju, borcu za
svobodo Martinu Koresu. Šola je
bila poimenovana po Martinu
Koresu leta 1971. Svečanost so
strnili pod naslovom ,,Nekoč sanje
— danes resničnost". Program, ki
je trajal dobro uro se je prepletal z
recitacijo in pesmijo, ki sta risala
revolucionarno preteklost —
obdobje narodnoosvobodilnega
boja. Proslave sta se udeležila tudi
hčerka in sin Martina Koresa. MG
Skupščina rezervnih vojaških starešin
Skupščina rezervnih voja-
ških starešin se je sestala v
soboto, 27. decembra 1975. O
delu v preteklem obdobju je
poročal predsednik občin-
skega odbora zveze rezervnih
vojaških starešin. Kari Zmavc
in med drugim povedal, da je
bilo preteklo obdobje v delu
zveze rezervnih vojaških
starešin, dokaj plodno. Odra-
zilo se je predvsem na
razširjeni in pogljobljeni
idejnopolitični vzgoji članov,
v prizadevanju za utrjevanje
bratstva in enotnosti naših
narodov in narodnosti. Pose-
bej se je odlikoval aktiv Zveze
komunistov pri sprejemu
mlajših starešin v vrste Zveze
komunistov. Sodelovanje z
družbeno-političnimi orga-
nizacijami se je odvijalo
predvsem v okviru socia-
listične zveze delovnih ljudi;
vse to pa se je odrazilo na
področjih delovanja zveze
rezervnih vojaških starešin.
Priza-
devnim organizacijam in
posameznikom so podelili 30
priznanj, 11 bronastih in 15
srebrnih plaket; občinski
odbor Zveze rezervnih
vojaških starešin pa je za
svoje uspešno in ustvarjalno
delo dobil odličje 22.
december.	MG
Zavod za varstvo in delovno usposabljanje
mladine
dr. Marijana Borštnarja v Dornavi pri Ptuju
objavlja prosto delovno mesto
socialnega delavca
POGOJI:
Kandidat mora imeti končano višjo šolo za socialno delo in
izpolnjevati ostale splošne in zdravstvene pogoje.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Poskusno delo po sporazumu o medsebojnih razmerjih. Nastop
dela takoj, oziroma po dogovoru. Prijave z dokazili o izobrazbi
pošljite v 15 dneh po objavi. V primeru neuspešnosti velja razpis
do zasedbe.
Seja komiteja
OK ZKS Ptuj
V	delavskem domu Franca Kram-
bergerja v Ptuju se je včeraj popol-
dne sestal komite občinske konfe-
rence ZKS Ptuj. Skupno s člani
izvršnega odbora samoupravne
stanovanjske skupnosti in občin-
skega političnega aktiva so
obravnavali dosedanje delo,
uspehe, probleme in programska
izhodišča samoupravne stanovanj-
ske skupnosti Ptuj in njenih enot.
Kratek izvleček tz gradiva, ki so ga
pripravili za sejo, objavljamo na
drugi strani.	F. F.
Začetek
drugega dela
seminarja ZK
Danes se je začel v narodnem
domu v Ptuju drugi del seminarja,
ki ga organizira komite občinske
konference ZKS Ptuj za vodstva
organizacij in organov ZK v občini.
Seminar bo trajal tri dni, enako kot
prvi del, ki je bil v decembru,
obiskovalo pa ga bo okrog 110
slušateljev.
Danes bo govoril Peter TOS,
predsednik komisije CK ZKS za
idejna vprašanja samoupravljanja,
o samoupravni organiziranosti
združenega dela, o delu delavske
kontrole, o značaju in vlogi novega
zakona o združenem delu in z njim
povezanih sistemskih zakonov. V
popoldanskem delu seminarja pa
bodo slušatelji, razdeljeni na 5
skupin obiskali OO ZKS v delovnih
organizacijah in skupaj z njimi pre-
učili, kako v praksi uresničujejo
tisto, kar so dopoldan obravnavali
teoretično.
Jutri bo v dopoldanskem delu
seminarja govoril Vlado JANŽIČ,
namestnik sekretarja izvršnega
komiteja predsedstva CK ZKS, o
organiziranosti ZK, njeni idejno-
politični in akcijski sposobnosti,
vsebini in metodah dela OO ZKS in
o drugih organizacijskih vpra-
šanjih. V popoldanskem delu semi-
narja pa bodo slušatelji spet v petih
skupinah obiskali osnovne orga-
nizacije ZKS in ugotavljali, kako te
delujejo v praksi. Ta razprava bo
tudi povezana z nalogami, ki izha-
jajo iz sklepov in stališč pete seje
CK ZKS.
V	soboto bo najprej govorila
Majda GASPARI, članica IK P CK
ZKS, o nalogah ZK na področju
socialne politike, zdravstva in
otroškega varstva. Ker bo v soboto
obiskal Ptuj Milan KUČAN, sekre-
tar RK SZDL Slovenije, bo visoki
gost govoril tudi na seminarju —
predvsem o temeljnih idejno-poli-
tičnih izhodiščih in značilnostih
zakona o verskih skupnostih,
obenem pa odgovarjal na vpra-
šanja, ki se porajajo pri urejanju
odnosov med samoupravno družbo
in verskimi skupnostmi. F. F.
VREME ZA LETO 1976
PO STOLETNEM KOLEDARJU
JANUAR: od 1. do 7. mrzlo, 8. sneg, od 9. do 15. hladno, 16. spre-
menljivo, od 17. do 31. oblačno in milo vreme.
FEBRUAR: do 4. oblačno, 5. lepo, 6. in 7. neurje, od 8. do 12. zelo
mrzlo, 13. topleje, mnogo dežja, od 14. do 25. spremenljivo in po-
stopne ohladitve, od 27. do konca meseca mrzlo, sneg in vetrovno.
MAREC: od 1. do 7. hladno in vetrovno, od 8. do 17. zelo mrzlo,
19.	vetrovno s sneženjem, 20. in 21. dež z ohladitvijo, od 22. do 27.
neprijetno zamegljeno vreme, od 28. do konca meseca se bo
otoplilo.
APRIL: 1. in 2. dež in veter, od 3. do 10. ohladitve, veter z dežjem
in snegom, od 11. do 13. spremenljivo, 14. in 15. lepo, od 16. do
20.	spremenljivo s padavinami, 21. in "22. dež in močno vetrovno,
nato močnejše ohladitve, slana in zmrzovanje.
MAJ: v začetku meseca lepo in toplo, 7. grmenje in dež do 17., od
18. do 23. jasno in vetrovno, od 23. do 29. hladno in slabo, 30. in
31. lepo vreme.
JUNIJ: lepo vreme iz prejšnjega meseca se nadaljuje do 21., 21.
spremenljivo, od 22. do konca meseca vsak dan dež in grmenje,
neugodno vreme do konca meseca.
JULIJ: od 1. do 3. oblačno, 4. jasno, zvečer nevihte, od 5. do 11.
lepo in sončno vreme, 12. spremenljivo, od 13. do 17. deževno,
od 18. do konca meseca lepo vreme z eno nevihto med 25. in 27.
AVGUST: do 9. deževno, vmes bo en dan lepo, 10. sončno, od
11. do 15. ponovno deževno, za tem bo do 25. vsak dan lepo in
toplo vreme, od 25. do konca meseca deževno.
SEPTEMBER: od 1. do 10. lepo, jesensko vreme, od 11. do 16.
spremenljivo, od 17. do 25. oblačno in vlažno, nato lepo in toplo
do konca meseca.
OKTOBER: 1. in 2. lepo, 3. močno grmenje, za tem neugodno in
vlažno do 9., od 10. do 29. lepo, 30. zmrzavica in sneg, 31. oblač-
no.
NOVEMBER: oblačno in mrzlo bo trajalo do 5., od 6. do 8. lepo in
jasno, od 9. do 17. hladno in dež, 18. sneg in prehod na pravo zim-
sko vreme, zadnji dan v mesecu bo zelo mrzlo in mnogo snega.
DECEMBER: prva dva dni zelo mrzlo, zatem sneg, 8. južno in dež,
10. jasno in zmrzavica, od 10. do 20. jasno in mrzlo, od 21. do 25.
neprijetno, naegla in mrzlo, do konca meseca mrzlo.
OPOMBA: Vreme po stoletnem koledarju bi lahko bilo precej
točno, če bi po vsej Evropi istočasno bilo enako vreme, kar pa
nikoli ne bo.	Alojz Cestnik
RODILE SO:
Matilda Hajdinjak, Miklošičeva
10 — Roberta; Marija Franc,
Pacinje 24, — deklico; Marica
Panikvar, Apače 100 — Aleša;
Natalija Seidl, Ormoška 1 -
Brigito; Terezija Mlakar, Paradiž
48 — Silvo; Nada Jeza, Kidričevo
9 - Tatjano; Silva Polak, Veličane
44 — Marjetko; Marija Kurbos,
Kajuhova 1 — Petra; Ivana Benko,
Libanja 22 — Boštjana; Dragica
Meglic, Skorba 23 - deklico;
Marija Plohi, Gabernik 30 —
Boštjana; Elizabeta Meglic, Do-
lena 8/a — deklico; Mariaj Kos,
Trnovska vas 12 — dečka;
Stanislava Trstenjak, Središče 117
— Matejko; Ljudmila Hrovat,
Apače 70 — Leona; Hedvika
Potočnik, Kozminci 6 — dečka;
Nevenka Fekonja, Vel. Brebrovnik
35 — deklico; Marija Zelenik,
Levajnci 7 — dečka; Alenka
Gregorec, Drstelja 46 — deklico;
Rozalija Sagadin, Štuki 22 —
Cecilijo; Marija Strelec, Belšakova
61 — deklico; Hedvika Fras,
Dornava 94 — deklico; Marija
Očko, Hum na Sutli 126 —
Tamaro.
POROKE:
27. DEC. 1975.
Ignac Kokol, Žikerce 75 in
Marija Krušič, Stranja 40; Franc
Golob, Prešernova 4 in Slavica
Hojnik, Hlaponci 10; Milna Petek,
Dornava 142 in Jožica Petrovič,
Dornava l/a; Drago čerček.
Krče vina pri Ptuju 7 in Silva
Krajnc, Osojnikova 5; Štefan
Jaklin, Novinci 50 in Marija
Pernek^ Rabeljčja vas 20/a; Franc
Emeršic, Dolane 24 in Marija
Granda, Gradišča 101; Franc
GrabroveCj Ž^ečeva 2 in Slavka
Šmigoc, Zgeceva 2; Jožef Zago-
ranski, Skorba 16 in Terezija
Habjanič, Skorba 16; Tomislav
Čuk, Stogovci 50 in Ljudmila
Podhostnik,^ Gorenjski vrh 30;
Jožef Pukšič, Gajevci 12 in Jožica
Krajnc, Gajevci 33; Janko
Kmetec,^ Kvedrova 5 in Marjana
Meznarič, Kvedrova 5; Jngac
Kidrič, ležeča vas 14 in Martina
Jus, Kupčinji vrh 45; Alojz Kopše,
Zg. Sveča 5 in Vera Butolen,
Čermožiše 23; Vladimir Novak,
Pobreška 20, Maribor in Rozalija
Arnuga, Levajnci 8; Herbert
Goldbach, Muenchen in Antonija
Kovačič, Izola, Tržaška 9; Adolf
Lesjak, Izola, Ljubljanska 51 in
Annemarie Klement, Muenchen;
Stanislav Ranfl, Sobetinci 42 in
Ljubica Randelovič, Novo selo b.
b.; .Tanez Kokol, Strelci 15/a in
Angela Solina, Muretinci 58;
Franc Murko, Svetinci 30 in
Marica Potrč, ,Vintarovci 37;
Martin Bedrač, Šturmovci 22 in
Slavica Zemljarič, Stojnci 132;
Alojz Mlaker^ Kidričevo 36 in
Slava Kamensek, Dragonja vas
4/a; ANton Hofer, Graz, Th.
Koernerstr. 178 in Dragica
Vidovič, Majski vrh 5 3; Jožef
Hostnik, Poppvci 7 in Ana
Mesaric, Starošince 1/b; Marijan
Ogrizek, Zg. Hajdina 52 in Zdenka
Metličar, Slovenja vas 74; Jožef
Pesek, Zlatoličje 76 in Ana
Zupanič, Kungota pri Ptuju 12;
Alojz Mere, Belavšek 37 in
Alojzija Cafuta, Ljubstava 1;
Janko Železnik, Ljubljana, Šmar-
tinska cesta 136/a in Ana Korez,
Kočice 32; Maksimiljan Orešek,
Pobrežje 128 in Danica Muzek,
Tržeč 18; Danilo Krajnc, Sp.
Gorica 19 in Kristina Horvat,
Svetinci 28; Jožef Šegula, Juršinci
59 in Marija Horvat, Gabernik 16;
Janez Topolgvec, Vel. Okič 61 in
Milena Slatič, Dravci 18; Daniel
Mlakar, Maribor, Meljska cesta 30
in Danica Štabelj, Maribor,
Meljska 30; Franc Marin, Vrbje 31
in Pavla Rep, Vrbje 31. Stjepan
TopoloveCj^ Strmec 43 in Stanisla-
va Bedjanic, Goričak 17.
31. DECEMBRA 1975
Jožef Munda, Šardinje 6 in Ana
Požar, Lancova vas 60; Avguštin
Cmager, Miklavž pri Ormožu 41 in
Kristina Hozjan, Zg. Sveča 2;
Miklo Marci C, Starošince 29 in
Štefka Gojkovšek, .Draženci 66;
Drago Petek, Mezgovci pri Pesnici
69 in Angela Polanec, Dornava 20;
Franc Stolnik, Raičeva 7 in
Marjana Bohorč, Raičeva 7; Ivan
Belsak, Korenjak 16 in Jožefa
Kokot, Korenjak 5; Janez Petrač,
Ljubljana, Izletniška 3 in Milena
Slatinšek, Ljubljana, Izletniška 3;
Stanislav Ambrož, Muretinci 66 in
Zorana Jurišič, Drage 129; Adolf
toopfl, Žetale 36 m Vida Širec,
Zetale 86; Alojz Kosi, Lahonci 60
in Marija Baum, Maribor, Vita
Krajgerja 2; Mirko Meznarič,
Bodkovci 9 in Marija Šori,
Rotman 13; Anton Krampelj,
Bodkovci 19 in Zlata Hebar,
Hrvatski trg 1.
3. JANUARJA 1976
Frančišek Ambrožič, Medvedje
brdo 18 in Ana šoštarič, Sin_[a
gorica 25; Branislav Markez,
Peršonova 34 in Milena Duplja-
novič, Zrenjanin, Fadila Španca
31; Helmut Pischel, Celovec,
Klein hausgasse 10 in Rozalija
Lačen, Dragonja vas 2; Franc
Mlakar, Paradiž 57 in Terezija
Kelc, Paradiž 45; Stanko Žuran,
Pestike 14 in Ivanka Kraje, Stojnci
63; Franc Petek, Placar 66 in
Irena Plohi, Paradiž 1; Jožef
Kraje, Lancova vas 40 i n Marija
Kostevšek, Sela 5; Štefan Šimen-
ko. Tržeč 24 in Dragica Plohi,
Polenšak 37j Franc Ber, Cesta
Olge Meglic 13 in Božiča
Damjanovic, Varaždin, Kozarčeva
20; Franc Bukšek, Žetale 31 in
Silva Režek, Čermožiše 70;
Marjan Hergan, Zg. Jablane 21 in
Zdenka Letonja, Sp. lablane 44;
Antun Ritoša^ Baderna 29 in
Zdenka Majerič, Črmlja 21; Janez
Lesjak, Nova vas pri Ptuju 111 in
Davorinka Strgar, Krčevina pri
Vurbergu 82; Janez Jus, Dobrina
9 in Verica Milenkovič, Stara
Božurna; Martin Bratušek, Cirku-
lane n. h. in Terezija Kolednik,
Paradiž 47; Ivan Arnuš, Pacinje 32
in Genovefa Kovačič, Bukovci 72;
Franc Petek, Gajevci 37 in Olga
Ferčič, Bukovci 71; Marjan
Pauko^ Vintarovci 12 in Terezija
Bračic, Vintarovci 2.
Dom upokojencev Ptuj se
iskreno zahvaljuje Krajevni
skupnosti Ptuj in folklorni
skupini osnovne šole „Bra-
tov Štrafela" Markovci za
izkazane pozornosti ob kon-
cu leta.
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Ptujski
tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Urejuje uredni-
ški odbor, odgovorni urednik
Franc Hderšek. Izhaja ob če-
trtkih. Uredništvo in uprava: te-
lefon (062) 77-079. Celoletna na-
ročnina znaša 100 dinarjev, za
tujino 200 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj: 52400-603-30458.
Tiska Mariborski tisk.