PRIPOROČILA ZA TELESNO DEJAVNOST ONKOLOŠKIH BOLNIKOV Vsebina 1 Pomen telesne dejavnosti med onkološko boleznijo in po končanem Avtor: Dane Nemac, Denis Mlakar-Mastnak zdravljenju ............................................................................................... 5 Priporočila za telesno dejavnost onkoloških bolnikov 2 Prek katerih mehanizmov telesna dejavnost vpliva na potek bolezni?..... 7 3 Kako bolezen in zdravljenje vplivata na telesno zmogljivost? ...............11 Strokovni pregled: Nada Rotovnik Kozjek 4 Kakšna so priporočila za telesno dejavnost onkoloških bolnikov? ....... 13 Lektoriranje: MultiLingual pro d.o.o. 4.1 Priporočila za oblikovanje vadbenega programa .......................... 13 Oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj, Studio Aleja d.o.o. Foto: shutterstock 4.1.1 Priporočila za telesno dejavnost ............................................ 13 Izdajatelj: Onkološki inštitut Ljubljana in Ministrstvo za zdravje 4.2 Zdravniška ocena pred začetkom vadbenega programa ............... 14 Republike Slovenije 4.3 Varnostni ukrepi pri vadbi za onkološke bolnike .......................... 16 Založnik: Onkološki inštitut Ljubljana 4.3.1 Varnostni ukrepi pri vadbi za vzdržljivost ..........................17 Tisk: Tisk Žnidarič d.o.o., Kranj 4.3.2 Varnostni ukrepi pri vadbi za moč ......................................17 Naklada: 1500 izvodov Leto izida: 2019 4.3.3 Varnostni ukrepi pri vadbi za gibljivost ............................. 18 Gradivo je nastalo v sklopu izvajanja Nacionalnega programa o 4.4 Glavne kontraindikacije za vadbo .................................................. 18 prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 Dober tek, 4.4.1 Kontraindikacije za vadbo, specifične za posamezne Slovenija. oblike raka .......................................................................... 19 DIET/2019/1 4.4.2 Razlogi za prekinitev vadbe, specifični za posamezne oblike raka .......................................................................... 19 4.4.3 Tveganja za poškodbe, specifične za posamezne CIP - Kataložni zapis o publikaciji oblike raka, in urgentni postopki .......................................20 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 5 Dodatni napotki pri oblikovanju vadbenega programa za onkološke 613.71:616-006 bolnike ............................................................................................. 21 6 Viri .............................................................................................24 NEMAC, Dane Priporočila za telesno dejavnost onkoloških bolnikov / [avtor Dane Nemac, Denis Mlakar-Mastnak ; foto Priloga 1 – Smernice za telesno dejavnost splošne populacije .................33 Shutterstock]. - Ljubljana : Onkološki inštitut, 2019 Priloga 2 – Smernice za testiranje telesnih sposobnosti ..........................36 ISBN 978-961-7029-16-1 1. Gl. stv. nasl. 2. Mlakar-Mastnak, Denis Priloga 3 – Smernice za telesno dejavnost srčno-žilnih bolnikov ............ 41 COBISS.SI-ID 301888000 3 1Pomen telesne dejavnosti med onkološko boleznijo in po končanem zdravljenju Telesna dejavnost (TD) ima na zdravje bolnika in potek zdravljenja bolezni številne pozitivne učinke. Vsakodnevno delovanje Izboljša kakovost življenja. Zmanjša z rakom povezano utrujenost. Poveča samostojnost. Prognoza Zmanjša umrljivost pri različnih oblikah raka (višja mišična moč je po- ve zana z nižjo umrljivostjo). Delovanje telesa in organskih sistemov Izboljša splošno delovanje telesa. Izboljša delovanje imunskega sistema. Izboljša delovanje ali vsaj preprečuje upad delovanja srčno-dihalnega sistema. Zmanjša tveganje za pojav srčnih bolezni. Izboljša krvni pretok in preprečuje nastajanje strdkov. Telesna zmogljivost Poveča aerobno zmogljivost – poveča VO maks. 2 Poveča mišično moč. Izboljša gibljivost. Izboljša sposobnost ravnotežja ter s tem zmanjša tveganje za padce in zlome. 4 5 Zdravljenje Zmanjša pogostost in stopnjo neželenih učinkov zdravljenja – slabosti, utrujenosti in bolečine. Poveča odstotek do konca opravljenih kemoterapij. Skrajša čas bolnišničnega zdravljenja. Zmanjša potrebo po obiskovanju zdravnikov. 2 Telesna sestava Prek katerih mehanizmov Pozitivno vpliva na telesno sestavo – delež maščevja, pusto maso, telesno maso. telesna dejavnost vpliva Psihosocialno delovanje na potek bolezni? Izboljša samopodobo. Izboljša razpoloženje. Izboljša socialno vlogo posameznika. Mišični sistem Omogoča lažjo prilagoditev na bolezensko stanje. Zmanjša motnje spanja. Skeletne mišice imajo pomembno funkcijo endokrinega organa, saj proizvajajo in izločajo miokine, ki imajo funkcijo hormonov. Nedavne Dodatne prednosti redne telesne dejavnosti pri raku dojke ugotovitve so prikazale, da TD sproži povečanje koncentracije številnih Pri ženskah po menopavzi lahko vadba za moč in vadba z doskoki citokinov, ki imajo protivnetne lastnosti. Povišani koncentraciji IL-6 v plazmi povečata kostno gostoto. sledi povečanje koncentracije dobro poznanih protivnetnih citokinov, kot Preprečevanje kopičenja maščobne mase po začetku zdravljenja, ker je sta IL-1ra (interlevkin-1 receptor antagonist) in IL10 (interlevkin 10). povezano s slabšo prognozo in preživetjem pri raku dojke. Z vadbo lahko Hkrati se zmanjša proizvodnja TNF-α (tumor nekrotizirajoči faktor α). znižamo ali uravnavamo telesno maso. Na ta način IL-6 (interlevkin 6) ustvari protivnetno okolje. Pomembno je Porast ali ohranjanje puste mase (mišične mase) izboljša izide zdravljenja prepoznati razliko med IL-6, ki ga proizvajajo makrofagi, in tistim, ki ga in preživetje bolnic. izločijo mišice. Prvi privede do vnetnega odziva, medtem ko IL-6 mišičnih Vadba za moč ne poveča tveganja za limfedem; nekatere študije ugo-celic ne aktivira klasične vnetne reakcije. IL-6 lahko torej deluje kot tavljajo celo, da tveganje zmanjša ali zmanjša že nastali limfedem. vnetni in protivnetni faktor. Način delovanja je odvisen od okoliščin, ki Dodatne prednosti redne telesne dejavnosti pri raku prostate so privedle do njegove proizvodnje. Napor sicer sproži akutno povečanje Poveča pusto telesno maso (v manjši meri kot pri zdravih osebah, koncentracije IL-6, vendar se ob redni vadbi koncentracija prostega IL-6 verjetno zaradi nižje koncentracije testosterona po zdravljenju). zniža. Trajanje napora je najpomembnejši dejavnik, ki določa amplitudo Pri bolnikih z metastazami v kosteh lahko prav tako povečanja IL-6 v plazmi po vadbi. Povezava med trajanjem napora in – izboljša delovanje telesa: mišično moč, aerobno kapaciteto in mobilnost povečanjem koncentracije je skoraj eksponentna. Najpomembneje je, da – poveča raven telesne dejavnost lahko miokini prek ustvarjanja ugodnega (manj)vnetnega okolja zavirajo – poveča pusto telesno maso rast tumorskih celic. 6 7 Endokrini sistem Antioksidantni sistem TD je povezana s povečano koncentracijo oksitocina (OT). Z aktivacijo Oksidativni stres prispeva k tumorogenezi prek aktivacije signalizacije receptorja OT v rakavih celicah začne OT delovati kot regulator rasti. androgenih receptorjev. Dodaten fiziološki odziv po vadbi je povečana Visoka koncentracija OT preprečuje proliferacijo nekaterih celičnih linij antioksidantna kapaciteta. Redna vadba zmerne intenzivnosti vodi do raka prostate. OT zavira z estrogenom spodbujeno rast celic. prilagoditve telesa v obliki zmanjšane produkcije reaktivnih kisikovih TD vpliva na koncentracijo estrogena v plazmi (pri ženskah po menopavzi spojin (ROS) in povečane antioksidantne obrambe. Povečana telesna je TD znižala koncentracijo prostega estrogena). zmogljivost lahko prek povečane antioksidantne kapacitete pozitivno Povišana koncentracija inzulina in IGF-1 v plazmi v trenutku diagnoze vpliva na stabilnost DNK. predstavlja dejavnik slabe prognoze. Pri bolnicah z rakom dojke je TD znižala izločanje inzulina in IGF-1 ter zmanjšala inzulinsko rezistenco. Prav tako je po vadbi zaznati izboljšano koncentracijo proteina za vezavo DNK IGF (IGFB-1) v plazmi. Inzulin in IGF-1 sta proliferacijska faktorja, ki Vadba lahko vpliva na metilacijo DNK. Z vadbo povezana metilacija inhibirata celično apoptozo, še posebej pri kolorektalnem in hormonsko L3MBTL1 DNK je povezana z zmanjšano umrljivostjo med bolniki z občutljivem raku dojke. rakom dojke (to velja le za dlje časa trajajočo redno telesno aktivnost – TD vpliva na raven inzulina, estrogenov in adipokinov v plazmi na koor- šest mesecev). diniran način. Znižana raven adiponektina je povezana z umrljivostjo zaradi raka. Ti biološki odzivi so odvisni od količine vadbe in se ne pojavijo pri vadbi, krajši od 150 minut tedensko. Prikazali so, da je glede na serum, pridobljen takoj po vadbi, v nasprotju s pričakovanji že enkratna intenzivna vadba zmanjšala proliferacijo celic raka prostate. Imunski sistem Vadba ima močen vpliv na akutno raven in aktivnost prostih imunskih celic. Najmočnejši odziv na vadbo imajo naravne celice ubijalke, celice T in makrofagi. Redna TD vodi do znižanih vnetnih markerjev, kot so: CRP, IL-6 in TNF-α. Vadba zmanjša odziv nekaterih provnetnih citokinov, kot sta TNFα in IL-1b, prek znižanja maščobnega tkiva. TD lahko poveča kakovost in število specifičnih komponent imunskega sistema, npr. naravnih celic ubijalk. 8 9 3Kako bolezen in zdravljenje vplivata na telesno zmogljivost? Vplivi zdravljenja raka lahko vključujejo poslabšanje delovanja srčno- žilnega, dihalnega in imunskega sistema, mišično oslabelost in atrofijo, spremembe telesne mase, težave s spanjem in utrujenost, slabost, bruhanje in bolečino. Onkološko zdravljenje ima lahko na telesno sestavo bolnika številne negativne vplive, kot so: povečanje maščobne mase, zmanjšanje puste mase in zmanjšanje kostne gostote. Hormonska terapija (androgena deprivacija), nekatere oblike kemo terapije, selektivni modulatorji receptorjev estrogena, inhibitorji aromataze, glukokortikoidi, presaditev krvotvornih matičnih celic in radioterapija so povezani z izgubo kostne mase. Izguba kostnih mineralov lahko vodi do funkcionalnih omejitev, osteopenije ali osteoporoze in povečanega tveganja za zlome ter poslabšane rehabilitacije po zlomu. Kemoterapija je povezana še s povečanim oksidativnim stresom in z odmiranjem mitohondrijev. Operacije in obsevanje lahko s poškodovanjem mehkih tkiv vplivajo na gibljivost, povzročijo začasno ali trajno okvaro živcev, fibrozo ali bolečino, ki zmanjša mobilnost in delovanje določenega sklepa ali dela telesa. Zdravljenje raka ima lahko tudi zakasnjene učinke, ki se razlikujejo od dolgo - ročnih učinkov v tem, da se pojavijo šele mesece ali leta po končanem zdravljenju (npr. aritmije ali kardiomiopatije zaradi izpostavljenosti kardiotoksičnim dejavnikom). Zakasnjeni učinki se lahko pojavijo v števil nih sistemih: srčno-žilnem, mišično-skeletnem, živčnem, endokrinem in imunskem. 10 11 4 Kakšna so priporočila za telesno dejavnost onkoloških bolnikov? 4.1 Priporočila za oblikovanje vadbenega programa Temeljno načelo Izogibajte se telesni nedejavnosti. Nadaljujte običajne dnevne aktivnosti v čim večji meri tudi po operativnih ter med- in pooperativnih posegih. Za nekatere bolnike so potrebne prilagoditve, ki jih najdete v nadaljevanju. 4.1.1 Priporočila za telesno dejavnost Priporočila za telesno dejavnost sledijo smernicam za splošno populacijo: vsaj 150 minut zmerno intenzivne vadbe tedensko (30–60 minut dnevno, 5 dni v tednu) ali vsaj 75 minut visokointenzivne vadbe tedensko (20–60 minut dnevno, tri dni v tednu) ali kombinacija zmerne in visokointenzivne vadbe, tako da bolnik skupaj doseže priporočeno količino. Podrobne smernice za telesno dejavnost najdete na koncu dokumenta v Prilogi 1. Vadbo je smiselno integrirati v vsakodnevno življenje, saj nam lahko služi kot oblika transporta (npr. hoja ali kolesarjenje do službe), lahko jo združimo z drugimi aktivnostmi (npr. gledanje televizije) ali jo izvajamo v službi med odmori. Tako pomanjkanje časa ni več izgovor. 12 13 Glavni cilji vadbenega programa Za nekatere oblike raka veljajo še dodatna priporočila pri oblikovanju ocene. 1. Povrniti in izboljšati delovanje telesa, aerobno kapaciteto, moč in Rak dojke gibljivost. Priporočena je ocena težav z roko/ramo pred izvajanjem vaj za zgornji 2. Izboljšati samopodobo in kakovost življenja. del telesa. 3. Izboljšati telesno sestavo. Rak prostate 4. Izboljšati srčno-dihalne, endokrine, nevrološke, mišične, kognitivne in Obvezno je oceniti mišično moč in stopnjo izgubljanja mišične mase. psihosociološke pogoje. Rak črevesja 5. Zmanjšati tveganje za ponovitev ali nov nastanek bolezni. Treba je zagotoviti, da bolniki s stomo dosežejo zadostno mero preven- 6. Izboljšati sposobnost fizičnega in psihološkega soočanja z tivnih ukrepov proti infekcijam, preden začnejo vadbo intenzivnejše anksioznostjo zaradi bolezni. oblike od hoje. Med vadbo naj bodo bolniki pozorni na količino in vrsto 7. Zmanjšati in preprečiti dolgoročne in zakasnjene vplive zdravljenja izločenega blata po stomi. raka. Ginekološki rak 8. Izboljšati sposobnost fizičnega in psihičnega soočanja s tekočimi ali Morbidno debele bolnice bodo mogoče potrebovale dodatno medicinsko prihodnjimi posegi. oceno za varnost vadbe, ki ni povezana z običajnim tveganjem pri Cilji se razlikujejo glede na fazo zdravljenja. rakavih obolenjih. Priporočljiv je pregled za limfedem spodnjih okončin pred začetkom intenzivne vadbe za vzdržljivost in moč. 4.2 Zdravniška ocena pred začetkom vadbenega programa Testiranje gibalnih sposobnosti Pred začetkom hoje, vadbe za gibljivost in vadbe za moč ni potrebno Priporočena je ocena perifernih nevropatij in mišičnoskeletnih okvar, ki so nikakršno testiranje gibalnih sposobnosti. Je pa to smiselno pred začetkom se pojavile zaradi zdravljenja, ne glede na to, koliko časa je od zdravljenja zmerne do visokointenzivne vadbe za vzdržljivost. V tem primeru sledite minilo. Če je bila izvajana hormonska terapija (androgena deprivacija), je smernicam za testiranje splošne populacije (glejte Prilogo 2). priporočena ocena tveganja za zlome kosti. Posamezniki z metastazami Upoštevati moramo še dejstvo, da ima pri onkoloških bolnikih veliko v kosteh potrebujejo pregled, da se določi, kakšna oblika vadbe je zanje submaksimalnih testov (npr. Step test, 6-minutni test hoje) omejeno varna. Posamezniki z znanimi srčno-žilnimi težavami (kot posledica vrednost, saj se za oceno maksimalne zmogljivosti zanašajo na predviden zdravljenja ali ne) potrebujejo medicinsko oceno o varnosti telesnih odziv na napor, ki pri bolnikih med kemoterapijo ali po njej ni enak kot pri naporov pred začetkom vadbe. Vedno obstaja tudi tveganje, da metastaze splošni populaciji. v kosteh ali kardiotoksičnost kot posledica zdravljenja niso bile zaznane. Kineziologi naj se o stopnji tveganja posvetujejo z zdravniško ekipo, ki obravnava bolnika. Zaradi izjemno pogostega pojava kaheksije in sarkopenije med onkološkimi bolniki je nujno opraviti še prehransko oceno in meritve telesne sestave. 14 15 4.3 Varnostni ukrepi pri vadbi za onkološke bolnike 4.3.1 Varnostni ukrepi pri vadbi za vzdržljivost Vadba je varna med večino oblik zdravljenja raka pa tudi po večini Pri vadbi za vzdržljivost veljajo ista priporočila kot za splošno populacijo oblik (vključno z zahtevnimi posegi, kot je presaditev kostnega mozga). (glejte prilogo 1). Nekoliko nižja intenzivnost in počasnejše stopnjevanje Za onkološke bolnike so priporočljive tudi vaje za moč in gibljivost z pa sta priporočljiva za bolnike s krvnim rakom, pri katerih je bila potrebna določenimi prilagoditvami za tiste z limfedemom ali s tveganjem za presaditev kostnega mozga. limfedem, s povišanim tveganjem za zlome (bolniki z ostoporozo ali Za posamezne oblike raka veljajo nekatere posebnosti. metastazami v kosteh) ali infekcije zaradi upada imunskega sistema po zdravljenju. Rak dojke Bolniki s hudo anemijo (hemoglobin < 80 g/L) naj počakajo z vadbo Bodite pozorni na povečano tveganje za zlom kosti. (razen dnevnih aktivnosti), dokler se stanje ne izboljša. Rak prostate Bolniki z oslabelim imunskim sistemom naj se izogibajo javnih vadbenih Bodite pozorni na povečano tveganje za zlom kosti. prostorov in bazenov, dokler se koncentracija belih krvničk ne povrne na zadovoljivo stanje. Rak črevesja Bolnikom, ki so prestali presaditev kostnega mozga, se običajno svetuje, Osebe z izločalno stomo naj se o vključevanju v kontaktne športe da se takih prostorov izogibajo še eno leto po posegu. posvetujejo z zdravnikom. Bolnike, ki zaradi terapij občutijo izjemno utrujenost, naj se spodbudi, Krvni rak s presaditvijo kostnega mozga da vsakodnevno izvajajo vsaj vaje za gibljivost. Zaradi vplivov intenzivne vadbe na imunski sistem je treba biti pozoren, Bolniki, ki prestajajo obsevanje, naj se izogibajo izpostavljanju da se ne bi pojavila prehuda izčrpanost. razdražene kože kloru. Bolniki s trajnim urinskim katetrom ali prehranjevalno sondo naj se Ginekološki rak izogibajo vodi iz jezer, bazenov ali iz morja oz. drugi obliki izpostavljanja Če se pojavi nevropatija, je primernejša vadba na sobnem kolesu. mikrobom, ki lahko povzročijo okužbo, pa tudi vaj za moč mišic v okolici katetra. Za bolnike z ataksijo, omotico ali s periferno senzorično nevropatijo je 4.3.2 Varnostni ukrepi pri vadbi za moč priporočljivo, da se izogibajo aktivnostim, ki zahtevajo visoko stopnjo obvladovanja ravnotežja in koordinacije. Zanje bo primernejša vadba na Priporočila so ista kot za odraslo splošno populacijo (glejte prilogo 1) z sobnem kolesu kot na tekoči preprogi. določenimi prilagoditvami glede na obliko rakavega obolenja. Za onkološke Bolniki s primarnim kostnim rakom ali z zasevki v kosteh, bolniki z bolnike je še posebej med napornim zdravljenjem priporočljivo, da imajo nizko koncentracijo trombocitov ali bolniki z bolečinami v kosteh naj med serijami vaj za moč nekoliko daljši odmor (dve minuti). se izogibajo aktivnostim z veliko obremenitvijo za skelet in kontaktnim Za posamezne oblike raka veljajo nekatere posebnosti. športom. Kadar so prisotne slabost, dispneja, utrujenost in/ali mišična oslabelost, je treba vadbeni program temu primerno prilagoditi. 16 17 težavami sledite smernicam za oblikovanje vadbenega programa pri srčno-Rak dojke žilnih in pljučnih kontraindikacijah (glejte prilogo 3). Vadba se začne pod nadzorom strokovnjaka in z manjšimi bremeni. Obre menitev se stopnjuje počasi. Ni pa omejitve glede bremena, do 4.4.1 Kontraindikacije za vadbo, specifične za posamezne katerega lahko bolnik napreduje. Bodite pozorni na simptomatiko oblike raka roke/rame, pred vsem limfedem, in prilagodite oziroma prekinite določene vaje glede na odziv simptomov. Če vadbo prekinete, ob Rak dojke ponovni vključitvi v program začnite z lažjimi bremeni. Bodite pozorni na tveganje za zlom kosti. Ženske z akutnimi težavami z roko ali ramo kot posledico zdravljenja raka dojke naj najprej poiščejo zdravniško pomoč in odpravijo to težavo, Rak prostate preden začnejo vadbo za zgornji del telesa. Če je bila opravljena radikalna prostatektomija, je v vadbeni program Ginekološki rak nujno vključiti vaje za mišice medeničnega dna. Bodite pozorni na povečano tveganje za zlom kosti. Ženske z ascitesom, karcinozo ali tumorsko maso v področju dimelj ali spodnjih okončin naj najprej poiščejo zdravniško pomoč in odpravijo to Rak črevesja težavo, preden začnejo vadbo za spodnji del telesa. Bolniki z izločalno stomo naj zaradi tveganja za herniacijo (kilo) začnejo vaditi z nizkimi bremeni in jih počasi stopnjujevati. 4.4.2 Razlogi za prekinitev vadbe, specifični za Krvni rak s presaditvijo kostnega mozga posamezne oblike raka Za to skupino bolnikov je vadba za moč pomembnejša od aerobne vadbe. Rak dojke 4.3.3 Varnostni ukrepi pri vadbi za gibljivost Spremembe v simptomatiki roke/rame so razlog za zmanjšanje ali Priporočila so ista kot za splošno populacijo (glejte prilogo 1). izogibanje vadbe za zgornji del telesa, dokler ustrezna zdravniška oskrba ne razreši težave. Pri bolnikih z rakom črevesja velja opozorilo, da se izogibajo vajam, ki povzročajo povišan intraabdominalni pritisk. Rak črevesja Hernija (kila). S stomo povezano sistemsko vnetje. Povečana količina izločenega blata po stomi. 4.4 Glavne kontraindikacije za vadbo Ginekološki rak Po operaciji je potrebnega dovolj časa za okrevanje. To obdobje lahko traja Poslabšanje patoloških sprememb v trebuhu, dimljah ali v spodnji tudi do osem tednov. Vadbe naj ne izvajajo posamezniki, ki imajo težave z okončini je razlog za zmanjšanje ali izogibanje vadbi za spodnji del izjemno utrujenostjo, anemijo ali z ataksijo. Tveganje za srčno-žilne zaplete telesa, dokler ustrezna zdravniška oskrba ne razreši težave. je lahko pri onkoloških bolnikih višje kot pri zdravih vrstnikih zaradi toksičnosti radioterapije in kemoterapije ter dolgoročnih/zakasnelih posledic onkološke operacije. Pri bolnikih s pridruženimi srčno-žilnimi 18 19 4.4.3 Tveganja za poškodbe, specifične za posamezne oblike raka, in urgentni postopki Rak dojke Izvajajo naj tudi vaje za roke/rame, vendar so priporočljivi dodatni 5 previd nostni ukrepi. Ženske z limfedemom naj med vadbo nosijo kompresijski rokav. Pri tistih, ki so na hormonski terapiji ali imajo Dodatni napotki pri oblikovanju diagnosticirano osteoporozo ali metastazo v kosti, je treba biti pozoren na povišano tveganje za zlome. vadbenega programa Rak prostate za onkološke bolnike Bodite pozorni na povišano tveganje za zlom pri bolnikih, zdravljenih z ADT, diagnosticirano osteoporozo ali z metastazami v kosteh. Rak črevesja Za doseganje učinkov aerobnega vadbenega programa so pomembni Za bolnike z izločalno stomo je priporočljivo, da se izogibajo visokemu naslednji dejavniki: oblika vadbe (vodena/nadzorovana je učinkovitejša), intra abdominalnemu pritisku. intenzivnost (zmerna), trajanje (vsaj 20–30 minut na vadbo), dolžina programa (vsaj osem tednov) in frekvenca (vsaj 2–3/teden). Krvni rak Verjetno vsi bolniki ne bodo sposobni 30 minut neprekinjene vadbe, Bolnike z multiplim mielomom moramo obravnavati, kot če bi imeli sploh v začetku zdravljenja (še posebej, če so bili do takrat neaktivni). V osteoporozo. tem primeru so priporočljive prekinjajoče obremenitve (večkrat dnevno po 10 minut). Ginekološki rak Osebe, ki prejemajo kemoterapijo in/ali radioterapijo in so že bile vklju-Izvajajo naj tudi vaje za spodnji del telesa, vendar so priporočljivi čene v vadbeni program, bodo mogoče morale med terapijami vaditi z dodatni previdnostni ukrepi. Ženske z limfedemom naj med vadbo nižjo intenzivnostjo in/ali krajši čas, vendar naj osnovni cilj ostane, da nosijo kompresijske nogavice. Bodite pozorni na povišano tveganje za so aktivne, kolikor je mogoče. zlom pri bolnikih, zdravljenih s hormonsko terapijo, z diagnosticirano Glede na to, da je izgubljanje mišične mase povezano z več toksičnimi osteoporozo ali metastazami v kosteh. sopojavi onkološkega zdravljenja, s slabšim odzivom na zdravljenje raka in kratkim preživetjem pri populaciji z napredovano obliko raka, bi moralo imeti povečanje mišične mase klinični pomen pri zdravljenju raka. Novejša raziskava na zdravih mladih odraslih je pokazala, da je vadba za moč z nizkim bremenom in velikim številom ponovitev (30 % 1RM) učinkovitejša za spodbujanje sinteze mišičnih proteinov kot vadba z velikimi bremeni in manjšim številom ponovitev (90 % 1RM). Taka oblika vadbe je najprimernejša za bolnike z oblikami raka, pri katerih je značilno izgubljanje mišične mase. 20 21 Sprememba telesne mase je potencialni mediator pri zniževanju izlo-Seznam kratic čanja inzulina, kar nakazuje na pomembnost nadzorovanja TM pri 1RM – ena maksimalna ponovitev bol nicah z rakom dojke. Kombinacija vadbe za vzdržljivost in moč je učinkovitejša pri zmanjševanju telesne maščobe, kot če bi izvajali le eno ADT – hormonska terapija obliko vadbe. CRP – C-reaktivni protein Pri raku dojke študije poročajo o spremenjeni mišični aktivnosti tra-DNK – deoksiribonukleinska kislina pe ziusa, rhomboideusa in serratusa anterior; upadu mišične mase FSU – frekvenca srčnega utripa pectoralisa major in minor ter pritožbah o bolečinah pri prenašanju bremen in dviganju roke. To nakazuje, da bi morali imeti bolniki z IGF – inzulinu podoben rastni faktor rakom dojke prilagojen vadbeni program, ki se v večji meri osredinja na IL – interlevkin specifične mišice zgornjih okončin. KT – krvni tlak Skupne lastnosti vadbenih programov, ki so poročali o visoki obiskanosti, OT – oksitocin so: oblikovanje ciljev, spodbujanje zapisovanja opravljenih aktivnosti in ROS – reaktivne kisikove spojine ponotranjenje vedenjskih sprememb. Vadba, organizirana za onkološke bolnike, prinaša veliko psiholoških TD – telesna dejavnost prednosti: TM – telesna masa 1. Nov smisel – pomembna lastnost na vadbi osnovane rehabilitacije je TNF – tumor nekrotizirajoči faktor potencial vadbe, da vzpostavi strukturo vsakodnevnega življenja. VO maks. – najvišja poraba kisika 2 2. Postavljanje ciljev – vadbo je mogoče točno nadzorovati, meriti in zapisovati, kar omogoča natančno sledenje napredku. 3. Odvračanje pozornosti od težav. 4. Socialna podpora – podpora vrstnikov. 5. Avtonomija – odkrivanje telesnih sposobnosti. 6. Potrditev lastnega zdravja. 7. Povečana zmogljivost – povečanje telesne zmogljivosti je še posebej nagrajujoče in motivacijsko. 8. Varnost zaradi nadzora strokovnjaka. 9. Premagovanje ovir – spremenjeno podobo veliko bolnikov občuti kot oviro, da bi se vključili v običajno skupinsko vadbo. 22 23 9. Pedersen, K. B. (2011). Exercise-induced myokines and their role in chronic diseases. Brain, Behavior and Immunity; 25 (2011) 811–816. 10. Pedersen, K. B. (2011). Muscles and their myokines. The Journal of Experimental Biology 214, 337-–346. 11. Vieira, C. A., Battaglini, C. L., Ferreira - Junior, J. B., Vieira, A., Brito Vogt, M. F., Freitas-Junior, R. idr. (2015). Effects of Rest Interval on Strength 6 Recovery in Breast Cancer Survivors. International Journal of Sports Medicine; 2015; 36: 573–578. Viri 12. Kampshoff, S. C., Chinapaw, J. M. M., Brug, J., Twisk, W. R. J., Schep, G., Nijziel R. M. idr. (2015). Randomized controlled trial of the effects of high intensity and low-to-moderate intensity exercise on physical fitness and fatigue in cancer survivors: results of the Resistance and Endurance exercise After ChemoTherapy (REACT) study. BMC Medicine; 2015 (13: 275). 13. Rock, L. C., Doyle, C., Demark - Wahnefried, W., Meyerhardt, J., Courneya, S. K., Schwartz, L. A. idr. (2012). Nutrition and Physical Activity Guidelines for Cancer Survivors. A Cancer Journal for Clinicians; 2012 1. American Association of Cardiovascular and Pulmonary Rehabilitation. (62), 242-–274. (2013). Guidelines for Cardiac Rehabilitation and Secondary Prevention 14. Dethlefsen, C., Seide Pedersen, K. in Hojman. P. (2017). Every exercise Programs - Fifth Edition. Baltimore: Human Kinetics. bout matters: linking systemic exercise responses to breast cancer control. 2. American College of Sports Medicine. (2014). ACSM’S Guidelines for Breast Cancer Research and Treatment; (2017) 162: 399–408. Exercise Testing and Prescription – Ninth Edition. Baltimore: American 15. Friedenreich, M. C., Neilson, K. H., Wang, Q., Stanczyk, Z. F., Yasui, Y., College of Sports Medicine. Duha, A. idr. (2015). Effects of exercise dose on endogenous estrogens in 3. Lipsett, A., Barrett, S., Haruna, F., Mustian, K. in O‘Donovan, A. (2017). postmenopausal women: a randomized trial. Endocrine-Related Cancer; The impact of exercise during adjuvant radiotherapy for breast cancer on (2015) 22, 863–876. fatigue and quality of life: A systematic review and meta-analysis. Elsevier: 16. Friedenreich, M. C., O‘Reilly, R., Shaw, E., Stanczyk, Z. F., Yasui, Y., The Breast; 2017 (32), 144–-155. Brenner, R. D. idr. (2015). Inflammatory Marker Changes in Postmenopausal 4. McTiernan, A. (2011). Physical Activity, Dietary Calorie Restriction, and Women after a Year-long Exercise Intervention Comparing High Versus Cancer. New York: Springer. Moderate Volumes. Cancer Prevention Research; 2016 (9(2)). 5. Backman, M., Browall, M., Sundberg, C. J. in Wengstrom, Y. (2015) 17. Schmid, D. in Leitzmann., F. M. (2013). Association between physical Experiencing health –- Physical activity during adjuvant chemotherapy activity and mortality among breast cancer and colorectal cancer survivors: treatment for women with breast cancer. Elsevier: European Journal of a systematic review and meta-analysis. Annals of Oncology; 2014 (25), Oncology Nursing; 2015, 1–-8. 1293-1311. 6. Strasser, B., Steindorf, K., Wiskemann, J. in Ulrich. C. M. (2013). Impact 18. Kang, D., Lee, J., Suh, S., Ligibel, J., Courneya, S. K. in Jeon., Y. J. of Resistance Training in Cancer Survivors: A Meta-Analysis. Medicine & Effects of Exercise on Insulin, IGF-axis, Adipocytokines, and Inflammatory Science in Sports & Exercisse; 2013. Markers in Breast Cancer Survivors: A Systematic Review and Meta-7. Singh, B., Disipio, T., Peake, J. in Hayes, C. S. (2015). Systematic review Analysis. Cancer Epidemiology, Biomarkers & Prevention; 2016. and meta-analysis of the effects of exercise for those with cancerrelated 19. Martin, E., Battaglini, C., Hands, B. in Naumann, L. F. (2015). Higher-lymphedema. Archives of Physical Medicine and Rehabilitation; 2015. intensity exercise helps cancer survivors remain motivated. Journal of 8. Pedersen, K. B. in Febbraio, A. M. (2008). Muscle as an Endocrine Organ: Cancer Survivorship. Focus on Muscle-Derived Interleukin-6. Physiological Reviews; 88: 1379– 20. Feuerstein, M. (2007). Handbook of Cancer Survivorship. New York: 1406, 2008. Springer. 24 25 21. Scharhag-Rosenberger, F., Kuehl, R., Klassen, O., Schommer, K., Schmidt, 32. Meneses – Echavez, J. F., Correa – Bautista, J. E., Gonzalez - Jimenez, E., E. M., Ulrich, M. C. idr. (2014). Exercise training intensity prescription Schmidt Río - Valle, J., Elkins, M. R., Lobelo, F. idr. (2016). The Effect of in breast cancer survivors: validity of current practice and specific Exercise Training on Mediators of Inflammation in Breast Cancer Survivors: recommendations. Journal of cancer survivorship. A Systematic Review with Meta-analysis. American Association of Cancer 22. Stene, G. B., Helbostad, J. L., Balstad, T. R., Riphagen, I. I. dD., Kaasa, Research; 2016. S.in Oldervoll, L. M. (2013). Effect of physical exercise on muscle mass and 33. Meneses - Echávez, J. F., González – Jiménez. E. in Ramírez-Vélez, R. strength in cancer patients during treatment—A systematic review. Critical (2015). Effects of supervised exercise on cancer-related fatigue in breast Reviews in Oncology/Hematology; 2013. cancer survivors: a systematic review and meta-analysis. BMC Cancer; 23. H. van Waart, Stuiver, M. M., W. H. van Harten, Geleijn, E., Kieffer, J. 2015, 15: 77. M., Buffart, L. M. idr. (2015). Effect of Low-Intensity Physical Activity 34. Meneses - Echávez, J. F., González – Jiménez., E., Schmidt Río - Valle, J., and Moderate- to High-Intensity Physical Exercise During Adjuvant Correa - Bautista, J. E., Izquierdo, M. in Ramírez – Vélez, R. (2016). The Chemotherapy on Physical Fitness, Fatigue, and Chemotherapy Completion insulin-like growth factor system is modulated by exercise in breast cancer Rates: Results of the PACES Randomized Clinical Trial. Journal of Clinical survivors: a systematic review and metaanalysis. BMC Cancer; 16: 682. Oncology; 2015 (33: 17). 35. Midtgaard, J., Hammer, N. M., Andersen, C., Larsen, A., Bruun, D. in 24. Huang, H., Wen, F., Tsai, J., Lin, Y., Shun, S., Chang H. idr. (2014). Jarden, M. (2015). Cancer survivors’ experience of exercise-based cancer Adherence to prescribed exercise time and intensity declines as the exercise rehabilitation – a meta-synthesis of qualitative research. Acta Oncologyca; program proceeds: findings from women under treatment for breast cancer. 2015 (54: 5), 609–-617. Supportive Care in Cancer. 36. Brown, J. C., Zemel, B. S., Troxel, A. B., Rickels, M. R., Damjanov, N., Ky, B. 25. Lahart, I. M., Metsios, G. S., Nevill, A. M. in Carmichael, A. R. (2015). idr. Dose–response effects of aerobic exercise on body composition among Physical activity, risk of death and recurrence in breast cancer survivors: colon cancer survivors: a randomised controlled trial. British Journal of A systematic review and meta-analysis of epidemiological studies. Acta Cancer; 2017 (1–-7). Oncologica; 2015 (54), 635-–654. 37. Courneya, K. S., McKenzie, D. C., Mackey, J. R., Gelmon, K., Friedenreich, 26. Labourey., J. L. (2007). Physical activity in the management of cancer-C. M., Yasui, Y. idr. (2014). Subgroup effects in a randomised trial of related fatigue induced by oncological treatments. Elsevier: Annales de different types and doses of exercise during breast cancer chemotherapy. réadaptation et de médecine physique; 2007 (50), 450–454. British Journal of Cancer; 2014 (111), 1718-1725. 27. Gerritsen, J. K. W. in Vincent. , A. J. P. E. (2015). Exercise improves quality 38. Winters - Stone, K. M., Dobek, J., Nail, L. M., Bennett, J. A., Leo, M. C., of life in patients with cancer: a systematic review and meta-analysis of Torgrimson – Ojerio, B. idr. (2013). Impact + resistance training improves randomised controlled trials. British Journal of Sports Medicine; 2015. bone health and body composition in prematurely menopausal breast cancer 28. J. Bruce. (2016). Exercise for People Living with Cancer. Sydney: Cancer survivors: a randomized controlled trial. Osteoporosis International; 2013 Council Australia. (24(5)). 29. Park, J., Lee, J., Oh, M., Park, H., Chae, J., Kim D. idr. (2015). The 39. Schmitz, K., H., Courneya, K. S., Matthews, C., Demark-Wahnefried, W., Effect of Oncologists’ Exercise Recommendation on the Level of Exercise Galva, D. A., Pinto, B. M., Irwin, M. L. idr. (2010). American College of and Quality of Life in Breast and Colorectal Cancer Survivors: Randomized Sports Medicine Roundtable on Exercise Guidelines for Cancer Survivors. Controlled Trial. Cancer; 2015 15; 121(16), 2740–2748. MEDICINE & SCIENCE IN SPORTS & EXERCISE: American College of 30. Myers J., Nieman, D., Frey, G., Pitetti, K., Herbert W. in Kaleth, A. S. Sports Medicine. (2010). ACSM’S Resources for Clinical Exercise Physiology. Baltimore: 40. Courneya, K. S. in Friedenreich, C. M. (2011). Physical Activity and Cancer . American College of Sports Medicine. Springer. 31. J. K. van Vulpen, Peeters, P. H. M., Velthuis, M. J., E. van der Wall in May, 41. Price, K. J., Gordon, B. A., Bird, S. R. in Benson, A. C.. (2016). A review A. M. (2016). Effects of physical exercise during adjuvant breast cancer of guidelines for cardiac rehabilitation exercise programmes: Is there an treatment on physical and psychosocial dimensions of cancer-related international consensus? European Journal of Preventive Cardiology. fatigue: A meta-analysis. Elsevier: Maturitas; 2016 (85), 104-–111. 0(00) 1–19. 26 27 42. Buffart, L. M., Galvão, D. A., Brug, J., Chinapaw, M. J. M., in Newton, R. 53. Keilani, M., Hasenoehrl, T., Baumann, L., Ristl, R., Schwarz, M., Marhold, U. (2014). Evidence-based physical activity guidelines for cancer survivors: M. (2017). Effects of resistance exercise in prostate cancer patients: a meta-Current guidelines, knowledge gaps and future research directions. Cancer analysis. Supportive Care Cancer; 2017. Treatment Reviews; 2014 (40), 327-–340 54. Carayol, M., Delpierre, C., Bernard P. in Ninot. G. (2015). Population-, 43. Buffart, L. M., Kalter, J., Sweegers, M. G., Courneya, K. S., Newton, R. U., intervention- and methodology-related characteristics of clinical trials Aaronson, N. K. (2017). Effects and moderators of exercise on quality of life impact exercise efficacy during adjuvant therapy for breast cancer: a meta-and physical function in patients with cancer: An individual patient data regression analysis. Psycho Oncology; 2015 (24), 737–747. meta-analysis of 34 RCTs. Elsevier: Cancer Treatment Reviews; 2017 (52), 55. M. Whitham in Febbraio, M. A. (2016). The ever-expanding myokinome: 91-–104. discovery challenges and therapeutic implications. Nature Reviews Drug 44. Buffart, L. M., Newton, R. U., Chinapaw, M. J., Taaffe, D. R., Spry, N. Discovery; 15, 719–729. A., Denham, J. W. idr. (2015). The Effect, Moderators, and Mediators of 56. Meneses-Echavez, J. F., Gonzalez - Jimenez , E. in Ramırez - Velez, R. Resistance and Aerobic Exercise on Health-Related Quality of Life in Older (2015). Supervised exercise reduces cancer-related fatigue: a systematic Long-Term Survivors of Prostate Cancer. Cancer. review. Elsevier: Journal of Physiotherapy; 2015 (61), 3–-9. 45. Kushi, L. H., Doyle, C., McCullough, M., Rock, C. L., Demark-Wahnefried 57. Beg, M. S., Gupta, A., Stewart, T. in Rethorst, C. D. (2017). Promise of W. idr. (2012). American Cancer Society Guidelines on Nutrition and Wearable Physical Activity Monitors in Oncology Practice. Journal of Physical Activity for Cancer Prevention. A Cancer Journal for Clinicians. Oncology Practice; 2017 (13: 2). DOI:10.3322/caac.20140. 58. Mustain, K. M., Alfano, C. M., Heckler, C., Kleckner, A. S., Kleckner, I. R., 46. Li, Tian, Hui , J. Lu, Lu, Lin in Yan, Hu. (2015). Effects of aerobic exercise Leach, C. R. idr. (2017). Comparison of Pharmaceutical, Psychological, and on cancer-related fatigue: a meta-analysis of randomized controlled trials. Exercise Treatments for Cancer-Related Fatigue A Meta-analysis. JAMA Supportive Care Cancer; 2015. Oncology; 2017. 47. Bourke, L., Smith, D., Steed, L., Hooper, R., Carter, A., Catto J. idr. (2015). 59. Mathur, N. in Klarlund Pedersen, B. (2008). Exercise as a Mean to Control Exercise for Men with Prostate Cancer: A Systematic Review and Meta-Low-Grade Systemic Inflammation. Mediators of Inflammation; Volume analysis. European Urology; 2015. 2008, ID članka 109502. 48. Bourke, L., Homer, K. E., Thaha, M. A., Steed, L., Rosario, D. J., Robb, 60. Galiano-Castillo, N., Ariza-García, A., Cantarero-Villanueva, I., Fernández-K. A. idr. (2014). Interventions for promoting habitual exercise in people Lao, C., Díaz - Rodríguez, L., Arroyo-Morales, M. (2014). Depressed mood living with and beyond cancer. The Cochrane Collaboration; 2014 (3). in breast cancer survivors: Associations with physical activity, cancer-49. Glynn, L. G., Hayes, P. S., Casey, M., Glynn, F., Alvarez-Iglesias, A., Newell related fatigue, quality of life, and fitness level. Elsevier: European Journal J. idr. (2014). Effectiveness of a smartphone application to promote physical of Oncology Nursing; 2014 (18), 206-–210. activity in primary care: the SMART MOVE randomised controlled trial. 61. Cormie, P., Newton, R. U., Spry, N., Joseph, D., Taaffe, D. R. in Galvao, British Journal of General Practice. D. A. (2013). Safety and efficacy of resistance exercise in prostate cancer 50. Pescatello, L. S., Arena, R., Riebe D., in Thompson, P. D. (2014). ACSM’s patients with bone metastases. Prostate Cancer and Prostatic Disease; Guidelines for Exercise Testing and Prescription, Ninth Edition. Baltimore: 2013 (16), 328–335. DOI: 10.1038/pcan.2013.22. American College of Sports Medicine. 62. Padilha, C. S., Marinello, C. P., Galvao, D. A., Newton, R. U., Borges, F. 51. Loughney, L., West, M. A., Kemp, G. J., Grocott, M. P. W., Jack, S. (2016). H., Frajacomo, F. idr. (2017). Evaluation of resistance training to improve Exercise intervention in people with cancer undergoing neoadjuvant cancer muscular strength and body composition in cancer patients undergoing treatment and surgery: A systematic review. Elsevier: EJSO the Journal of neoadjuvant and adjuvant therapy: a meta-analysis. Journal of Cancer Cancer Surgery; 2016 (42), 28-–38. Survivorship; 2017. 52. Daly, L. E., Ní Bhuachalla, É. B., Power, D. G., Cushen, S. J., James K. in 63. Hojman, P., Dethlefsen, C., Brandt, C., Hansen, J., Pedersen L. in Ryan A. M. (2018). Loss of skeletal muscle during systemic chemotherapy Klarlund Pedersen, B. (2011). Exercise-induced muscle-derived cytokines is prognostic of poor survival in patients with foregut cancer. Journal of inhibit mammary cancer cell growth. American Journal of Physiology Cachexia, Sarcopenia and Muscle; 2018; 9: 315–325. Endocrinology and Metabolism. 301: E504–E510, 2011. 28 29 64. Physical Activity Guidelines Advisory Committee. 2018 Physical Activity patients: a systematic review and meta-analysis. Psycho-Oncology; 2015 Guidelines Advisory Committee Scientific Report. Washington, DC: U.S. (24), 1686–1693. Department of Health and Human Services, 2018. 75. Li, T., Wei, S.,Shi, Y., Pang, S., Qin, Q., Yin J. idr. (2016). The dose–response 65. Professional associations for physical activity. (2010). Physical Activity effect of physical activity on cancer mortality: findings from 71 prospective in the Prevention and Treatment of Disease. Elanders: Swedish national cohort studies. British Journal of Sports Medicine; 2016 (50), 339–-345. institute of public health. 76. Tomlinson, D., Diorio, C., Beyene, J. in Sung, L. (2014). Effect of Exercise 66. Rebillard, A., Lefeuvre - Orfila, L., Gueritat J. in Cillard, J. (2013). Prostate on Cancer-Related Fatigue A Meta-analysis. American Journal of Physical cancer and physical activity: Adaptive response to oxidative stress . Elsevier: Medicine & Rehabilitation; 2014. Free Radical Biology and Medicine; 2013 (60), 115–124. 77. Singh Paramanandam, V. in Roberts, D. (2014). Weight training is not 67. Hayes, S. C., Spence, R. R., Galvão D. A. in Newton, R. U. (2009). Australian harmful for women with breast cancer-related lymphoedema: a systematic Association for Exercise and Sport Science position stand: Optimising review. Journal of Physiotherapy; 2014 (60), 136–-143. cancer outcomes through exercise. Journal of Science and Medicine in 78. Cavalheri, V. in Grange, C. (2017). Preoperative exercise training for Sport; 2009 (12), 428–434. patients with non-small cell lung cancer. Cochrane Database of Systematic 68. Persoon, S., José Kersten, M., Karen van der Weiden, Buffart, L. M., Nollet, Reviews; 2017 (6). F., Brug, J. idr. (2013). Effects of exercise in patients treated with stem cell 79. Cavalheri, V., Tahirah, F., Nonoyama, M., Jenkins, S. in Hill, K. (2013). transplantation for a hematologic malignancy: A systematic review and Exercise training undertaken by people within 12 months of lung resection meta-analysis. Cancer Treatment Reviews; 2013 (39), 682–-690. for non-small cell lung cancer. The Cochrane Collaboration; 2013 (7). 69. Bluethman, S. M., Vernon, MPH S. W., Pettee Gabriel, K., Murphy, C. C., 80. Webb, J., Foster, J. in Poulter, E. (2015). Increasing the frequency of Kay Bartholomew, L. (2015). Taking the Next Step: A Systematic Review physical activity very brief advice for cancer patients. Development of an and Meta-Analysis of Physical Activity and Behavior Change Interventions intervention using the behaviour change wheel. Elsevier: Public Health; in Recent Post-Treatment Breast Cancer Survivors. Breast Cancer Research 2016 (133), 45–-56. and Treatment; 2015. 81. Wang, W., Mei Huang, Q., Liu, F. P. in Mao, Q. Q. (2014) Effectiveness of 70. Reichhold, S., Neubauer, O., Bulmer, A. C., Knasmuller, S. in Wagner, K. preoperative pelvic floor muscle training for urinary incontinence after (2009). Endurance exercise and DNA stability: Is there a link to duration radical prostatectomy. BMC Urology; 2014, 14: 99. and intensity? Elsevier: Mutation Research; 2009 (682), 28-–38. 82. Wu, W., Guo, F., Ye, J., Li, Y., Shi, D., Fang, D. idr. (2016). Pre- and post-71. Berntsen, S., Aaronson, N. K., Buffart, L., Börjeson, S., Demmelmaier, I., diagnosis physical activity is associated with survival benefits of colorectal Hellbom, M. idr. (2017). Design of a randomized controlled trial of physical cancer patients: a systematic review and meta-analysis. Oncotarget; 2016 training and cancer (Phys-Can) – the impact of exercise intensity on cancer (7/32). related fatigue, quality of life and disease outcome. BMC Cancer; 2017 (17: 83. Brown, W. M. (2015). Exercise-associated DNA methylation change in 218). skeletal muscle and the importance of imprinted genes: a bioinformatics 72. Bouillet, T., Bigard, X., Brami, C., Chouahnia, K., Copel, L. in Dauchy, S. meta-analysis. British Journal of Sports Medicine; 2015, 0: 1–13. (2015). Role of physical activity and sport in oncology Scientific commission 84. Yang, B. in Wang, J. (2017). Effects of Exercise on Cancer-related Fatigue of the National Federation Sport and Cancer CAMI. Elsevier: Critical and Quality of Life in Prostate Cancer Patients Undergoing Androgen Reviews in Oncology/Hematology; 2015 (94), 74-–86. Deprivation Therapy: A Meta-analysis of Randomized Clinical Trials. 73. Nilsen, T. S., Thorsen, L., Fosså, S. D., Wiig, M., Kirkegaard, C. in Skovlund, Elsevier: Chinese Medical Sciences Journal; 2017 (32), 13-–21. E.idr. (2015). Effects of strength training on muscle cellular outcomes in 85. Zhou, Y., Zhu, J., Gu, Z., Yin, X. (2016). Efficacy of Exercise Interventions in prostate cancer patients on androgen deprivation therapy. Scandinavian Patients with Acute Leukemia: A Meta-Analysis. PLOS One; 2016. Journal of Medicine & Science in Sports. 74. Newby, T. A., Graff, J. N., Ganzini, L. K. in McDonagh, M. S. (2015). Interventions that may reduce depressive symptoms among prostate cancer 30 31 PRILOGA 1 Smernice za telesno dejavnost splošne populacije Vadba za vzdržljivost Telesna dejavnost (TD) zmerne intenzivnosti je priporočljiva vsaj pet dni v tednu. Traja naj 30–60 minut (skupaj vsaj 150 minut tedensko). Enak učinek se lahko doseže z manjšo količino visokointenzivne TD. V tem primeru je priporočljivo vsaj 75 minut tedensko. Lahko pa kombinira TD različnih intenzivnosti in je bolnik tako aktiven 3–5 dni v tednu. To je najmanjša količina TD, ki bo zagotovila pozitivne učinke na zdravje in počutje, vendar je tudi TD v manjši količini od priporočenih vrednosti koristnejša od povsem sedečega življenjskega sloga. Dnevno priporočeno količino TD lahko bolnik opravi v obliki ene neprekinjene obremenitve ali pa jo razdeli na več 10-minutnih intervalov in jih razporedi čez dan. Za zmerno intenzivno TD se šteje pri 40–60 % rezerve srčnega utripa (RSU) ali rezerve porabe kisika (VO R), za visokointenzivno pri 60–90 % RSU ali 2 VO R, za nizko pa pri 30–40 %. Zadnja je primerna za posameznike, ki so 2 dekondicionirani. Rezervo srčnega utripa izračunamo po naslednji enačbi: RSU = maksimalna frekvenca srčnega utripa (FSUmaks.) – frekvenca srčnega utripa v mirovanju (FSUmir.) 32 33 Za povečanje skupne količine in povprečne intenzivnosti TD lahko upora- Vadba za gibljivost bimo metodo intervalnega treninga, kar lahko prinese dodatne pozitivne učinke. Priporočene so raztezne vaje po 60 sekund za posamezno mišično skupino. Vajo naj izvede v več serijah, dolgih 10–30 sekund, tako da mišico raztegne Količino vadbe lahko določimo tudi s pomočjo MET. Ciljna količina za do točke občutne napetosti ali blage bolečine. Za starejše odrasle so večino odraslih je 500–1.000 MET-min./teden. Ta količina je približno smiselne daljše serije posamezne vaje (30–60 sekund). Še učinkovitejše so enakovredna 1.000 kcal/teden, 150 minut zmerno intenzivne TD tedensko PNF-metode raztezanja. Pri tej obliki raztezanja se mišico, ki jo želi bolnik ali 5.400–7.900 korakov dnevno. raztegniti, najprej izometrično/statično močno napne za 3–6 sekund in jo takoj za tem raztegne za 10–30 sekund. Postopek lahko večkrat ponovi. Vadba za moč Priporočljivo je, da vaje za gibljivost izvaja vsaj od 2- do 3-krat tedensko. Najučinkovitejše pa je vsakodnevno raztezanje. Priporočljivo je izvajati tudi vadbo za moč, ki vključuje vaje za vse večje mišične skupine, od 2-do 3-krat tedensko. Pri tem naj bo odmor med vadbenimi enotami za iste mišične sku- pine dolg vsaj 48 ur, da bi dosegli popolno regeneracijo. Za povečanje mišične moči lahko bolnik uporabi različno vadbeno opre mo ali izvaja vaje z lastno telesno težo. Priporočljive so kompleksne vaje, ki zaje- majo gibanje v več sklepih hkrati. Vseeno lahko v vadbo vključi tudi vaje, ki obsegajo gibanje le v posameznem sklepu. Vajo za isto mišično skupino znotraj posa- mezne vadbene enote naj ponovi več- Senzorično-motorična vadba krat (2–4 serije). Vsaka serija naj ima 8–12 zaporednih ponovitev z od 2- do Senzorično-motorična vadba, ki zajema ravnotežje, agilnost, koordinacijo 3-minutnimi odmor med serijami. Izbere in vsakodnevne gibalne vzorce je za starejše odrasle priporočljiva od 2- do naj si breme, ki je enako vredno 60–80 % 3-krat tedensko. Koristna je tudi za mlajše. Optimalno trajanje in število najvišjega bremena, s katerim je sposoben ponovitev pri tej obliki vadbe nista določena, vendar se priporoča vadbene iz vesti eno pravilno ponovitev (1-RM). enote, dolge 20–30 minut, v skupni tedenski količini okoli 60 minut. Za starejše odrasle in osebe z zelo slabo zmogljivostjo je priporočljiva vsaj ena serija po 10–15 ponovitev z bremenom 60–70 % 1-RM. 34 35 velikim številom merjencev in pri tem ne potrebujemo veliko opreme. S pomočjo pridobljenih rezultatov pa lahko ocenimo VO maks. 2 Dva najpogosteje uporabljena terenska testa v obliki hoje/teka (odvisno od merjencev) za oceno aerobne zmogljivosti sta Cooperjev 12-minutni test in Cooperjev test na 2,4 km. Cilj 12-minutnega testa je premagati čim PRILOGA 2 večjo razdaljo v omejenem času, cilj testa na 2,4 km pa razdaljo premagati v čim krajšem času. VO maks. lahko ocenimo s pomočjo enačbe. 2 Smernice za testiranje Pri starejših odraslih in kroničnih bolnikih se za oceno aerobne zmogljivosti telesnih sposobnosti običajno uporablja 6-minutni test hoje. Čeprav se test razume kot submaksimalen, lahko za nekatere predstavlja skoraj maksimalen napor. Tekoče preproge lahko uporabimo za submaksimalna in maksimalna testiranja in se pogosto uporabljajo za diagnostična testiranja. Omogočajo Testiranje aerobne zmogljivosti vsem poznano obliko gibanja in ob izboru ustreznega protokola nudijo primerno hitrost gibanja za telesno manj zmogljive pa tudi za vrhunsko Odločitev o uporabi maksimalnega ali submaksimalnega testa je v veliki pripravljene posameznike. meri odvisna od namena testiranja, ravni tveganja za merjenca/bolnika in dostopnosti ustrezne opreme ter osebja. Kadar maksimalno testiranje ni Za submaksimalna in maksimalna testiranja ter diagnostična testiranja so izvedljivo ali primerno, za oceno aerobne zmogljivosti pogosto zadostuje primerni tudi cikloergometri. Ti omogočajo obremenitev razbremenjeno tudi submaksimalno testiranje. Na podlagi rezultatov submaksimalnega telesne teže, pri kateri lahko preprosto prilagajamo intenzivnost. testiranja lahko predvidevamo VO maks. Najbolj točno oceno le tega Cikloergometri za te namene morajo biti kalibrirani. Običajno mora 2 dobimo, če zagotovimo naslednje pogoje: merjenec na testiranju vzdrževati določeno frekvenco gibanja, saj večina testov meri FSU pri točno določeni stopnji obremenitve. Na vsaki ravni obremenitve mora merjenec doseči stabilno frekvenco srčnega utripa (FSU) (steady state). Osnovni postopek za submaksimalno testiranje na tekoči preprogi ali Med FSU in stopnjo obremenitve mora obstajati linearna povezanost. cikloergometru: Razlika med predvideno in dejansko najvišjo FSU mora biti čim manjša. 1. Izmerite FSU in krvni tlak (KT) v mirovanju tik pred začetkom Mehanska učinkovitost mora biti za vse merjence enaka. testiranja v položaju za testiranje. Merjenec ne sme jemati zdravil, zaužiti velikih količin kofeina, biti pod 2. Merjenec se mora privaditi na gibanje na napravi. Pri cikloergometru hudim stresom, biti bolan ali izvajati test v okolju z visoko temperaturo. mora zavzeti pravilen položaj (npr. vzravnana drža, kot 25° v kolenu, Običajno uporabljene oblike testiranja vključujejo tekoče preproge, kadar je pedalo v spodnjem položaju in roke v ustreznem položaju na cikloergometre, step teste in terenske teste. krmilu). 3. Testiranje naj se začne z od 2- do 3-minutnim ogrevanjem, da se Terenski testi vključujejo hojo ali tek na določeni razdalji ali v omejenem merjenec seznani z napravo in se pripravi na intenzivnost prve stopnje času. Prednost take oblike testiranja je, da ga lahko preprosto izvedemo z testiranja. 36 37 4. Protokol naj bi vseboval od 2- do 3-minutne stopnje s točno določenim Splošne indikacije za prekinitev testiranja stopnjevanjem obremenitve. 5. FSU je treba zapisati vsaj dvakrat med vsako stopnjo, proti koncu Pojav angine pektoris ali podobnih simptomov. druge in tretje minute vsake stopnje. Če FSU preseže 110, je treba pred Padec sistoličnega KT za 10 mmHg pri povečanju intenzivnosti ali padec zvišanjem obremenitve doseči stabilno stanje (npr. dve meritvi v času pod raven, izmerjeno pred začetkom testiranja. ene stopnje, ki se ne razlikujeta za več kot 5 Hz). Pretiran porast KT: sistolični 250 mm Hg in/ali diastolični KT 115 mm 6. KT je treba zapisati v zadnji minuti vsake stopnje in ga ponoviti ob Hg. hipo- ali hipertenziji. Težko dihanje, sopenje, mišični krči ali bolečina v nogah zaradi ishemije. 7. Proti koncu vsake stopnje je treba zapisati še subjektivno oceno napora Znaki slabe perfuzije: omotica, zmedenost, ataksija, bledost, cianoza, (npr. po Borgovi lestvici). slabost ali hladna in lepljiva koža. 8. Treba je spremljati tudi videz in simptome merjenca. FSU ne naraste ob povečanju obremenitve. 9. Test se prekine, ko merjenec doseže 70 % rezerve FSU (85 % predvidene Spremembe ritma srca, opazne s palpacijo. FSUmaks.), ne zmore slediti protokolu testiranja, se pojavijo neželeni Merjenec zahteva prekinitev. znaki ali simptomi, zahteva prekinitev ali doživi urgentni dogodek. Fizični ali verbalni znaki hude utrujenosti. 10. Testiranju naj sledi ustrezno dolgo ohlajanje. Lahko v enaki obliki z Okvara merilnih naprav. nižjo intenzivnostjo. 11. Nadzorovanje vseh fizioloških znakov (npr. FSU, KT, znaki in simptomi) Testiranje moči in vzdržljivosti v moči nadaljujemo vsaj še 5 minut med fazo ohlajanja. Nizkointenzivno Za oceno moči se običajno uporablja test ene maksimalne ponovitve (1- obremenitev nadaljujte, dokler se FSU in KT ne umirita (ni nujno do RM). Gre za največje breme, s katerim je merjenec sposoben izvesti eno stanja v mirovanju). ponovitev določene vaje/giba skozi celotno amplitudo giba, z dobrim Step testi so nezahtevna rešitev za oceno aerobne zmogljivosti. Meri se nadzorovanjem gibanja in s pravilno telesno držo. FSU pri določenem ritmu stopanja in višini stopnice ali pa, kako hitro Pri nekaterih skupinah merjencev, kot so pacienti z visokim tveganjem za se FSU umiri po naporu. Potrebna je posebna previdnost pri tistih, ki srčno-žilne, pulmonalne in za metabolne bolezni, je smiselno uporabiti imajo težave z ravnotežjem ali pa so povsem dekondicionirani. Nekateri konservativno obliko testiranja. Izmerimo lahko od 10-RM do 15-RM, enostopenjski step testi zahtevajo 7–9 MET, kar lahko preseže največjo kar je tudi obremenitev, priporočena za vadbo. 1-RM pa se lahko oceni s zmogljivost merjencev. Treba je torej izbrati ustrezen protokol za dano pomočjo enačbe. populacijo. Naslednji protokol navaja osnovne korake za testiranje 1-RM (ali drugo Step test je dober primer takega testiranja. Pri tem testu se uporablja 30,5 vrednost RM): cm visoka stopnica/klop in ritem 24 korakov na minuto. Po končanem naporu merjenec takoj sede in naslednjo minuto šteje utripe srca. Štetje je 1. Merjenec naj se ogreje z izvedbo več submaksimalnih ponovitev vaje, treba začeti v petih sekundah po koncu obremenitve. Na podlagi izmerjene ki jo bo izvedel na testiranju 1-RM. FSU se s pomočjo standardizirane tabele oceni zmogljivost. 2. Skušajte doseči 1-RM (ali drugo vrednost RM) v največ štirih poskusih z vmesnimi od 3- do 5-minutnimi odmori. 3. Izberite začetno težo, ki je znotraj subjektivno ocenjene zmogljivosti merjenca. 38 39 4. Postopoma povečujte obremenitev za 2,5–20 kg, dokler merjenec ni več sposoben izvesti določenega števila ponovitev; vse ponovitve naj bodo izvedene z enako hitrostjo in obsegom giba. 5. Zadnje breme, s katerim merjenec še izvede določeno število ponovitev, se zapiše kot končni rezultat. PRILOGA 3 Vzdržljivost v moči Smernice za telesno dejavnost Vzdržljivost v moči je sposobnost ponavljanja giba dovolj dolgo, da povzroči lokalno mišično utrujenost ali pa vztrajanja pri določenem odstotku 1-RM srčno-žilnih bolnikov skozi daljši časovni interval. Za oceno mišične vzdržljivosti lahko uporabimo preproste terenske teste, kot je dviganje trupa ali največje število sklec, ki jih je merjenec sposoben izvesti brez vmesnega odmora. Absolutne kontraindikacije za vadbo Nedavne spremembe EKG v mirovanju, ki nakazujejo na znatno ishemijo, srčni infarkt ali na drug srčno-žilni dogodek. Nestabilna angina pektoris. Neobvladane aritmije. Simptomatska huda aortna stenoza. Neobvladano simptomatsko srčno popuščanje. Akutna pljučna embolija/infarkt. Akutni mio-/perikarditis. Akutna disekcija aorte. Akutni tromboflebitis. Akutna nekardiološka motnja, ki lahko vpliva na telesno zmogljivost ali pa vadba povzroči njeno poslabšanje. Relativne* kontraindikacije za vadbo: Elektrolitne motnje. Tahi-/bradiaritmija. Atrioventrikularni blok višje stopnje. Atrijska fibrilacija z neobvladano ventrikularno stopnjo. Hipertrofična obstruktivna kardiomiopatija (peak resting left ventricular outflow gradient > 25 mmHg). 40 41 Znana disekcija aorte. Neobvladana arterijska hipertenzija. *Kontraindikacije lahko opustimo, če koristi vadbe prevladajo nad tveganjem. Vadbeni program Oblika vadbe Intenzivnost Trajanje in pogostost Vadba za 40–80 % VO 20–60 minut na 2maks. vzdržljivost/aerobna ali FSU glede na vadbeno enoto. maks. vadba (npr. hoja, obremenitveno testiranje Od 3- do 5-krat tek, kolesarjenje, (intenzivnost povečujte tedensko. plavanje, veslanje) postopno od 40–50 % do 70–80 % FSU ). maks. Vadba za moč Do zmerne utrujenosti 1–3 serije po 10–15 (FSU < 20 nad FSU ). ponovitev; 8–10 vaj mir Začnete s 50 % 1RM in za različne mišične postopoma povečujete do skupine. 60–70 % 1RM. Od 2- do 3-krat tedensko. Vadba za gibljivost Do blage bolečine. 3–5 ponovitev po 30–90 sekund. Od 2- do 3-krat tedensko. 42 43 DIET/2019/1