IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL.: UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAC. PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-133 LETO XIV KRANJ, SOBOTA, 23. DECEMBRA 1961 ŠT. 145 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO OB KONCU JUBILEJA Jubilejno leto 1961, v katerem so naše organizacije priredile nešteto proslav in svečanosti v spomin na najslavnejše dni zgodovine našega naroda, gre h kraju. Spominjali smo se Ivanjice, režima, ki je takrat klonil, dogodkov, ko je neoboroženo ljudstvo reklo — ne itd. Užice, Poljane nad Jesenicami, Ljubljana, Žužemberk in nešteto drugih manjših in večjih prireditev po vsej naši domovini nas je popeljalo za 20 let nazaj v tiste čase, ko se je bilo treba odločiti: ali mirno sprejeti fašizem im suženjstvo ali začeti boj za svobodo in napredek. Na proslavi v Škof ji Loki - 23. in 24. decembra bomo slavili 20-letnico razširjene vstaje na Gorenjskem, ki je dobila svoje zgodovinsko mesto v sklopu vseh večjih dogodkov leta 1941 v Jugoslaviji. Poleg vstaje v Bohinju, v Zgornjesavski dolini in na Jesenicah je le-ta dobila še poseben polet in pomen prav v Poljanski dolini, ko se je klicu za boj od- Praznovartie Dneva JLA na Gorenl skem Praznik nas vseh Ob 20-letnici JLA so bile v vseh krajih kranjskega okraja in vseh organizacijah slovesne proslave. Mnogi delovni kolektivi so na dan pred praznikom in na praznik sam obiskali posamezne enote JLA. V okviru teh praznovanj je bila 22. decembra dopoldne v vojašnici »Staneta Žagarja-« slovesnost in pregled enot kranjske garnizije. Slovesnosti so se udeležili mnogi predstavniki ljudske oblasti, političnih organizacij in delovnih kolektivov. I zvalo skoraj 300 ljudi. Vstaje v gornjem delu Gorenjske niso rodile večjih uspehov, čeprav je bila pripravljenost ljudi zelo velika. Manjkalo je orožja, dobre organizacije in kadrov. Teh težav pa v Poljanski dolini skoraj ni bilo. Tu je seveda najvažnejšo vlogo odigral Cankarjev bataljon, ki jo takrat prišel na to področje. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti zlasti na nekatere moralne vrline, ki so bile takrat odločilne in so se danes pomembne. Na znanem posvetovanju v Stolicu h koncem septembra 1941 so sprejeli sklep, da je treba vstajo razširiti im razviti partizanske akcije po vsej Jugoslaviji, da bi tako razbremenili partizanske enote v Srbiji, ki so jih Nemci z vsemi silami skušali razbiti. Sklepe tega posvetovanja so imeli tudi komunisti na Gorenjskem kot obvezne smernice in so jih začeli izvajati zelo disciplinirano. Hkrati pa so takrat Nemci zmagoslavno prodirali že proti Moskvi. Toda prepričanje v zmago naprednih sil ob zavestni disciplini takrat le maloštevilnih članov KPS, ki so bili pripravljeni dati tudi svoja življenja. To so bili brez dvoma moralni zgledi, ki so vplivali tudi na ostale svobodoljubne ljudi, da so sledili komunistom. Druga moralno-^politična kvaliteta, ki jo moramo gojiti, pa je v tem, da smo se že takrat odločili za enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov ob ugotovitvi, da samo enotni lahko zmagamo in se razvijamo. Partija je ob sodelovanju številnih ostalih pošteno mislečih ljudi dala vstaji širino, ki je v nr*laljnjih letih osvobodilnega boja omogočila množičnost gibanja in sam bolj tudi močno olajšala, čeprav smo imeli proti sebi najbolj izkušenega in brutalnega I sovražnika. Ko se danes oziramo v čas pred 20 leti, lahko vidimo, da je objeK- ! tivna vsebina dogodkov pred j dvajsetimi leti vse bolj izražena v uspehih, ki smo jih dosegli v naši družbeni preobrazbi in v so- j cialističr.em razvoju Jugoslavije, j Ce pa gledamo na naš nadaljnj*: i razvoj, ki je vsak dan jasnejfrl, 1 pa lahko relemo, d je boj, ki so ] ga zač?li jugoslovanski narodi v j 1941. letu, eno izmed najslavnej-1 ših poglavij naše zgodovine. Ta j junaški boj, s katerim smo začeli i tudi svojo social'slično revolucijo, ta boj odmeva še v današnji. stvarnosti. Ob vsem tem razmišljanju pa nes kreoi zavest, da smo bili na Gorenjskem mod prvimi in da je naša dolžnost, da tudi danes in v prihodnje skušamo i prednjačiti pri graditvi nove so- j cialistične družbe, lepše in mirne prihodnosti - MILAN ZAKELJ j Skofja Loka je te dni začela utripati s hitrejšim tempom. Mesto se je praznično pripravilo, okrasilo in uredilo, da bi jutri, 24. decembra, dostojno zaključilo vse letošnje prireditve v počasti* ' tev 20-letnice naše revolucije. , NAŠI LJUDSKI POSLANCI IN AKTUALNI PROBLEMI orenjska magistrala PRED REPUBLIŠKO LJUDSKO SKUPŠČINO NA TORKOVI SEJI — USPEHI IN IZKUŠNJE PRI IZDELAVI PRAVILNIKOV O DELITVI DOHODKA V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH IN MESTO GIMNAZIJE V DANAŠNJI REFORMIRANI ŠOLI S plenuma ObK LMS Kranj Poživiti delo razrednega aktiva V Kran'u se je sestal na svoji tretji seji plenum Občinskega komiteja LMS Kranj in razpravljal o idejnovzgojnem dela v organizaciji Ljudske mladine. Razen članov plenuma so plenumu prisostvovali tudi predsedniki komisij osnovnih organizacij, ki se ukvarjajo z idejno-vzgojhim delom. Za uvod je Andrej Zalar, predsednik komisije za idejno-vzgojno delo ObK LMS Kranj, opozoril na nekatere probleme in izluščil naloge, ki so na tem področju pred organizacijo Ljudske mladine. Poudaril je, da je bilo v preteklem letu veliko napravljenega na področju idejnega izobraževanja v organizaciji Ljudske mladine. Bilo je več političnih šol, seminarjev, več klubov in razen tega tudi številna predavanja. Vendar bo v bodoče, kskor predvidevajo, klji'b uspehom treba delo poživiti. Bolj skrbno bodo morali zbi-ati kadre. Letošnja novost mladinske politične šole. ki jo pripravljajo in bo pričela z delom v januarju, je, da jo bodo lahko obiskovali vsi mlr>dinci, ki se zanimajo za to. Usposobiti mislijo šoi ka in tovarniška vodstva, pravzaprav komisije za idejno delo. ki delajo tam. Tako bodo ti potem pool&gali manjšim aktivom. Le tako bo občinska komisija za idejno delo preraščala v Studijski trgate Razprava na plenumu je bila zelo bogata. Udeleženci so razpravljali o idejno-vzgojnem delu na terenu, v gospodarskih organizacijah in šolah. Razpravljali so o novih oblikah idejno-vzgojnega dela. Predvsem so poudarili, da je treba veliko svežine. Aktivi naj bi v bodoče pripravljali čimveč konkretnih akcij in na ta način usmerjali mladino. Potrebno bi bilo bolj smelo vključevati mladino v razna društva na terenu, prirejati obiske krajev, ki so znani iz NOB, različne tovarne itd. Ma plenumu so tudi razpravljali o organizaciji brigadirskih večerov v okoliških vaseh v času, ko je poleti vsakoletna mladinska delovna akcija v Kranju. Zlasti so se zavzemali, da bi bilo potrebno v tovarnah poživiti druž-beno-okonomsko vzgojo in pa strokovno izobraževanje. V šolah pa naj bi čimbolj zaživelo delo mladinskega aktiva v razredu. Tako bo tudi treba pripravljati razne razgovore, klube OZN in pa ostale oblike idejno-vzgojnega dela. - J-H. Ljudska skupščina LRS je v ! torek, 19. tega meseca, razpravlja-| la o pripravah delovnih kolekti-I vov za notranje zbiranje in delitev dohodlia, o vlogi gimnazije v našem sistemu šolske reforme in o nekaterih drugih zadevah. Prav tako so poslanci poslušali daljšo obrazložitev predstavnika Izvršnega sveta o rekonstrukciji ceste I. reda, ki pelje skozi Gorenjsko, za kar je pismeno vprašal poslanec Sveto Kobal. Član Izvršnega sveta Miran Koš-melj je v svojem govoru o pravilnikih delitve dohodka znotraj gospodarskih organizacij zlasti poudaril, da se je dosedanja razgibanost delovnih kolektivov začela na napačni strani, to je, pri delitvi dohodka, in to predvsem pri delitvi osebnih dohodkov. Pfi vsem tem pa je ostalo dokaj v ozadju vprašanje, kako zbirati oziramo zagotoviti vire dohodkov v podjetjih. Šele od te ugotovitve, od ugotovitve o možnostih proizvodnje, od ekonomičnosti poslovanja naj bi izhajali pri sestav- ozemlje Jugoslavije. Število teh vozil, ki je vstopilo ali izstopilo iz Jugoslavije preko njenih vpadnic na cesti Ljubljana — Rateče, Je znašalo lani 56 tisoč, letos pa se je povzpelo na rekordno številko 94.080 vozil. Ob nekaterih dnevih visokega prometa je bilo lani ugotovljeno 2430, letes pa celo nad 4 tisoč vozil dnevno na tej cesti. Hkrati ob tem se na tej cesti veča število prometnih nesreč, ki jih je 'bilo lani 225, letos pa se je število teh še hudo dvignilo, in sicer za 13 odstotkov, kar je precej nad povprečjem v republiki. Analize teh nesreč pa kažejo, da je večji del teh posledica neugodnih objektivnih okoliščin. Cesta je dolga 77 km. Še danes so na njej štirje neprimerni leseni mostovi, 31 popolnoma nepreglednih ovinkov, 44 km ceste je široko le 5 metrov in z nepravilnim strešnim nagibom. Lani in letos je bilo precej narejeno ,da bi se stanje na tej cesti vsaj začasno izboljšalo. Zato ljanju pravilnikov o delitvi tega ■je bila *ta cesta opremljena s fes- ike in metode dela Ka občinski mladinski konferenci na Jesenicah so govorili tudi o metodah in oblikah dela. Izkristaliziralo se je mnenje, da je treba ob obravnavanju oblik in metod dela upoštevati predvsem dvoje, in «icer, da morajo biti odsev politične in družbene vsebine de'.a LMS in da najdejo pravo mesto v osnovnih mladinskih organizacijah. Ob tem pa moramo pospeševati in izpopolnjevali vsebino dela in kar največ prispevati k vsebinskemu presnavljanju in razvoju organizacije. Vzporedno s tem pa je seveda Bujno potrebno usposabljati kadre. i Vodstva osnovnih mladinskih organizacij v jeseniški občini včasih vse preveč sodelujejo z vod- I stvi drugih organizacij, premalo pa s svojim članstvom. Taki primeri so v osnovnih organizacijah v Gradisu, v trgovskih podjetjih Zarji in Rožci ter v Železarni. To jc samo eden od elementov, o katerem bi morali mladinski aktivisti v jeseniški občini nenehno razmišljati in iskati nove prijeme. Na konfereni so bili mnenja, da je treba gradivo za mladinske sc-sianke dobro pripraviti v širšem krogu, ne pa da bi ga pripravil sam predsednik aktiva, kot se je to dogajalo doslej. (Nadaljevanje na 2. strani) dohodka. Prav tako je poudaril, da se pri tem pretežno postavljajo obveznosti proizvajalca samega, premalo pa se pri tem čuti odgovornost kolektiva kot celote za pravilno in ekonomično gospodarjenje itd. Poslanci so prav tako sprejeli predlog resolucije, ki določa našim gimnazijam mesto in vlogo ob sedanji šolski reformi. Sveto Kobal: Nad 4.000 vozil dnevno Med probleme cestnega omrežja Slovenije, ki so v zadnjih letih postali že aktualni, še posebno izstopa problem ceste I. reda Ljubljana — Kranj — Ja^enice — Rateče s priključkom na državno mejo proti Avstriji na Jezerskem, na Ljubelju in Podkorenu. Kritičnost stanja navedene ceste nam kažejo nekateri podatki o prometu v zadnjih letih in podatki o stanju te ceste. Število motornih vozil v okraju Kranj je naraslo v letu 1960 v primerjavi s prejšnjim letom za 33 odstotkov, letos pa v primerjavi z lanskim stanjem za novih 23 odstotkov, tako da jc trenutno v okraju registriranih 6051 vozil. Na promet na cestah, v glavnem na cesti I. reda, pa neposredno vpliva tudi število motornih vozil na sosednjih območjih, zlasti v okraju Ljubljana. Kljub temu pa bi število domačih vozil še ne povzročalo ne-/ešljivih težav, če ne bi cesta Ljubljana — Rateče z imenovanimi upadnicami predstavljala glavno prometno žilo inozemskih vozil na fornimi znaki, skoraj po vsej dolžini je bil izločen promet z vprež-nimi vozili in kolesi, obnovljeni in pomnoženi so bili prometni znaki, zgrajena avtobusna postajališča izven običajne ceste, v nekaterih krajih je bila povečana preglednost ceste z odstranitvijo manjših objektov, na nekaterih odsekih je bilo razširjeno cestišče in okrepljena je bila cestna in varnostna služba. Vsi ti ukrepi pa ne morejo rešiti težav. Hkrati pa odlaganje rešitve tega perečega problema otež-koča zadovoljivo rešitev urbani- Zanimanje za probleme kranjske komune KRANJ, 21. decembra - Včeraj je večja skupina pripadnikov kranjskega garnizona obiskala Občinski ljudski odbor v Kranju. Tu so se zadržali v daljšem razgovor« s tovariši Ivom Seficem, Francom Medjo in Ivanom Omanom. Zanimali so se za probleme v kranjski komuni & 'J<-a nemška vo- OBLIKE IN METODE DELA (Nadaljevanje s 1. strani) njihove vrste se je javljalo vse več prostovoljcev. S sorazmerno majhnega območja — od Jesenic do Begunj, kjer je tisti čas operiral I. bataljon Kokr'kega odreda, je šlo oktobra 1S44 v partizane 266 prcs'ovo1 j cev. novembra 73 in decembra 143 novincev. Iz Kokr'ko-ga bataljona so ti novinci odhajali v druge partizanske enote na Štajersko in Primorsko. IV. KONFERENCA V LJUBLJANI 24. decembra 1934. leta je bila v Ljubljani pod najstrožjo ilegalnosti o IV. vsedržavna konferenca KPJ Na konferenci so mnogo go- lllll!lini!!ll!l!ll!lllllIllllllllinilll]ll!l!IHIIII!!l!l[l!ill!llli;illlllll Tfl;i!llllllllli!!!llllllilllil!l»IIUI!M sprotevanju breme, ki zmanjšuje moskavski časopisi zapazili kot dela tudi zahodne pravice. Ta i sta. nasla pravilni obrazce za premagovanje nemške-francoskih težav. Moskva je v času bermudskih priprav pustila priprta vrata* Ze desetletja velja pravilo, da se Aatgleii in Amerikanci t za-k«inrm svetu najlažje sporazumejo. Temu ni vzrok samo ge- vorica, ki jim omogoča razgovore brez tolmačev, marveč v nekem prirejenem anglosaksonskem posluhu, da zavezništva med Wa-shlnjtenem in Londonom ocenjuj rjo kot očakovsko modrost, kjer ima vsak pravico povedati svaje in tomu primemo izoblikovati zadnja beseda. Bermud-•ki sestanek med ameriškim predsednikom Kennedvjem in ia na znanje, da francosko-nem-britatiskim premierom Macmil- ško vrtoglavico ocenjujejo, kot lanam ne daje videča, da med medvedjo uslugo in nov dopri učinek bermudakega prepričeva- dober obet in izpodbudna prea- nja ,potem je treba računati na brat realističnega ocenjevanja in skrbno proučitev vseh važnih presajanja političnega položaja, svetovnih problemov, da bi oba Nekateri napovedovalci zatr- dnhtvnfka z tonaudskega otočja, jujejo, da »posebno zavezni- lahk« edšia s preprieamjean, da šiva*, med Londonom in VVa- skingianom še ni na stopnji razpadanja. Vendar pa hkrati pri- razlika mora biti odstranjena*-« Povleči niti skozi ozko bermud-sko šivarako ne bo lahko. Zlasti, ker britansko ameriške razlike prihajajo do izraza tudi na drugih vzporednih tirih. Britanci so že od vsega začetka zagevarjzii varianto, da zahodni svet ob nc- peaninjaje, da Bermudi ne pred- davnih sovjetskih atomskih postavljajo odlične priložnosti, kjer skusih ne bi smel obnoviti pobi državnika na zunaj manifesti- skusov. Te svoje politične oporo- skozi časopisne stolpce pa je da- rala enotnost in soglasje. Dovolj ke so se Britanci tudi do sedaj % Bermudsko prepričanje je, če si ponazorimo razlike med ameriškim in britanskim gledanjem na berlinski problem. Bred njimi ni raslifc. Brez udeležbe n0fl k nadaljevanju hladne voj- dnevi je znani ameriški komen- tretjega moia v zahodnem sve- ne. Največja oviro pogajanjem tu generala de Ganila, ki se ber- kaže prav pariško-bonnska bra- ta! ar po televiziji povedal Aa- čvrsto držali. Vznemirjala jih je | ameriška obsedenost z atomskimi bombami. Ce so točne napovedi, da Amerikanci želijo dobiti v najem angleško poskusno pod- mudski dvojki ni hotel pridni- tov.ščina. Bonn zaradi tega, ker krize dmgače gledajo na britan gležem, da ma relitev berlinske ročje na Božičnih otokih, petem f žiti, postaja vprašanje razlik in si je vtepel v glavo, da mora enotnosti med Vrashinrteaem in razgovore izsiliti pod »absolutno Prav sedaj na Jesenicah precej vorili o škodljivih pojavih in ela- t.tzpravljajo, kako bi še naprej razvijali mladinsko organizacijo, kako bi uvajali najbolj učinkovite in sprejemljive oblike dela z mladino. O- teh stvareh bodo razprav-Jiali tudi na VII. kongresu ljudske mladine januarja prihodnje leto v Kranju. Tudi na Jesenicah se torej pojavljap roblem, kakšna bostih v Gorkićevem vodstvu in želeli, da bi 6e odpravila dolgotrajna trenja znotraj partijskih vrst. Na konferenci so sprejeli načelo, da morajo komunisti posvečati več pozornosti organizaciji v delovnih vrstah pa tudi na vasi in v vojski. Prav tako so sprejeli načelo o formiranju po- Londonom še posebej zanimivo, ker je cd vzporejanja ameriškega in britanskega načrta odvisna v skrajni posledici usoda podajanj s Sovjetsko zvezo o berlinskem in nemškem vprašanju. Za sedaj je znan uvodni podatek, da popolnega soglasja ni niti v eni točki, ki bo predmet razgovorov na bermudskih otokih. Ce je os Pariz—Bon v svojem na- nesmiselnimi pogoji«, Pariz pa zaradi odklanjanja pogajanj, skem otoku kakor v prostrani Ameriki. »Za nas Amerikance, ki sms poslali novik 5t.f9i vojakov v Evropo, ima Berlin tudi bo Macmil lan v težki preizkušnji, ali naj to ponudbo sprejme ali pa zavrne. London in VVashington se raz-kajata še na Kitajskem in v Ka- ►čokler ne bo imel jasnih doka- svojo patetično stran. Z Moskvo tangi. Amerikanci so zaskrblje- = zov, da se bode pogajanja uspešno končala«. Ps pariškem zasedanju so v Moskvi zapazili, da male države v atlantski vojaški skupnosti nesramežljivo pritiskajo na velesil s ,da ne zane- se želimo porajati ob priznanju ni, ker Britansi zagovarjajo pra- našs moči in naših pravic. Britanci pa pristopate k tej stvari vico Kitajske po zastopništvu v svetovni organizaciji in ji kot povsem drugačs — s stališča su- svetsvni dobičkarji prodajajo le- | rove stvarnosti. Svojo privrženost k sporazumevanju ste za- marjade prilik za pogajanja in snovali na prisnamju te stvarno-sporazumevanje. Ta pojav so sti, čeprav bi ta stvarnost priza- tala, sams da bi zopet zacvetela kitajska trgovina. Zdrav ko Tomažej I *ii>ii!fii'ii:!ini!iiii!!!HiiiHiiiiuiiiiiuniiiii!i!!i!U!i:iiu!iiniiiiiiiiiiiuii!iii!iiiiiiiiiun OTiiiHimnniiiminniimiiiniiimifflira ie mlada generacija, kam teži, kaj j sobnih partijskih organizacijah za daje osnovni pečat njenemu raz- | Slovenijo in Hrvatsko v okviru položen ju itd. Mnoge stvari so si- KPJ. cer znane, vendar je še vedno čutiti, di so perečim problemom posvetili premalo pozornosti. — M. Gorenjska magistrala (Nadaljevanje s 1. strani) | te trase pa zahteva tudi preloži-Pr istoj ni okrajni in občinski or- I tev predvidenega daljinskega pli- gani ob tej cesti so načelno že obveščeni o bodoči trasi, znani po študijah. Cimhitrejše finanfiranje /-i i o' ^—^ I^E»l(^6^tr|^wo.j|^KI BATALJON O O DRAVOGRAD O ravne Q SLOVEN0GRADEC MARIBOR LOVRENC /f NA ^ o.o »RUŠE B0H!X3SKA 6JSTMCA O roiMiN OVELEN3E "o° iiTATEilSKI 8ATAL10N OLASJCO O CEL3E o rt ° KONJICE *5 LAŠKO ZAQCR3l O ZIM O \ \ \ 29 O o VIP*** 0LITI3A o HRASTNIK O ZIDANI f-IOGT •.BOROVNICA «V 0*4 \ O xvQrAK6K 23 POSTO P 2UZEHSERK O 20 TREaNlE O SEVNICA IREZICE ' javnost načrte, da bi v Kolumbiji uredili taborišče, v katerem bi pripravljali gverilce za izkrcava-nje na Kubi. Vodja ene izmed skupin rekrutov je izjavil, da so mu ponudili dva ranča v notranjosti dežele, na katerih bi vadil svoje ljudi. SPREJETA RESOLUCIJA O ALŽIRIJI Politični odbor Združenih narodov je sprejel osnutek resolucijo azijsko-afriških držav o nadaljevanju pogovorov med Francijo in začasno alžirsko vlado. Izglasovana resolucija poziva Francijo in začasno alžirsko vlado,, da nadaljujeta pogajanja za ►»uresničenje pravic alžirskega naroda do samoodločbe in neodvisnosti«. SESTANEK V KITONI Sestanek med Adulo in Combe-1 jem v Kito ni je po sporočilu nekaterih zahodnih agencij prinesel napredek v odnosih med Combe-jem in osrednjo kongoško vlado. Čeprav ni mogoče, da bi na se-sla.nku našli rešitev vprašanja, ki zaskrbljuje že 17 mcseeev, pa opazovale« memijo, da »se je skazi vrata sobe prebil pramen svetlobe«. SOBOTA, 23. decembra 1961 Poljane nad škof jo Loko: ob 19. uri Partizanski večer v Kulturnem domu Škofja Loka: ob 20. uri ob 20. uri Trata: ob 20. uri Drama »Samorastniki« Dušana Tomšeta po Prežihovem Vorancu v Domu »Svobode«. — Prireja delavsko prosvetno društvo »SVOBODA« Škofa Loka slov. film »Balada o trobenti in oblaku« — v kinu »Sora« drama »Mati na pogorišču« VaSJC Ocvirka v kino dvorani. Prireja dramski odsek de-lavsok prosvetnega društva »Svoboda« iz Krania NEDELJA, 24. decembra 1961 Skofja Loka: Ob-10.30 uri Zborovanje na Msstnem trgu I TI n Bertoncelj-Johan F.oti večeru 14. decembra 1*41 je Cankarjev bataljon prispel na Polhovec, kjer smo. se utaborili pri kmetu Presečniku. Vzpostavili c.mo tudi zvezo z nekimi partizani, ki so n?« tam čakali, in ugotovili, da so bMi to bore! I. in II. kranjske ter Tržiške čete in drugih čet, ki so prej pripadale Kamniškemu ba tal j onu. Med prebivalci Poljanske doline, do katerih smo beli nam?njeni, jo vladalo odi:črno razooloženje za odpor proti okupatorju. Bataljonsko poveljstvo je takoj skupno s Star.etom Žagarjem, Lojzetom Ke-betom. ki je prišel s tersna, in m političnim vodjem Poljanske dolin« Maksom Krmeljem začelo pripravljati akcije, povezane z mobilizacijo v partizane. Prebivalci Poljanske doline so imeli namreč mnogo orožja, ker so tu razpadle posadne enote bivše jugoslovanske vojske. To je razpoloženje še izboljšala. Vpl:vale so seveda tudi u*pe?.ne akcije, ki jih j« v preteklih dnevih decembra izvedel Cankarjev bataljon, posebno pa akcija v Rovtih. Za to alrcijo j« kasneje IO OF Slovenije odlikoval Cankarjev bataljon s slovensko partizansko zastavo. Prvo večjo akcijo v Poljanski Pred zaključno letošnjo proslavo v počastitev 20-letnice revolucije v Skofji Loki Pred dvajsetimi leti ob Sora dolini je izvedel vod Cankarjevega bataljona IS. decembra ped komando vodnika Franca Bička. Ta vod je vdrl v orožniško postajo v Poljanah in zaplenil precej orožja, mun:cije in različne opreme. Borci so od tam odnesli tudi nekaj nemških vojaških uniform. V tem času je torej štab Cankarjevega bataljona skupaj | Maksom Krmrljem in njegovimi sodelavci v Poljanski dolini organiziral množični odhod v partizane. V vsa naselja Poljanske doline je poslal patrulje boresv, ki so jih volili aktivisti iz Poljanske doline. Te skupine partizanov so pozivale na vstajo pod geslom, da bo okupator kmalu premagan in da je vse pripravljeno, da bi ga ■ o piall tudi iz Poljanske dolin?. T.;udje so se odzivali, posebno v okolici Poljan, kjer je bila dobra orgpn'zncija in je bilo pracej oro V a. Tako se je začela poljanska vs»a!a že decembra 19-11, ko je pri-•1 Canknrjov bataljon v Poljansko dolino. Zajela je Škofje Loko in še 49 vasi in zaselkov Poljan- ske ter nekaj vasi Selške doline. V partizane je šlo 27S novih borcev. Večina je bila oborožena, borci so prinesli s seboj tudi precej avtomatskega orožja. Cankarjev bataljon pa je ob prihodu v Poljansko dolino imel 6 mitralje-zov in 3 brzostrelke, ko pa je bila vstaja na vrhuncu, je imel že 24 mitraljezov in brzostrelk... 23. decembra 6e je štab bataljona od Presečnika premaknil na Valtarski vrh h kmetu Kušnrju. V tem času so partizani pod vodstvom komandirja Bernarda nenadoma napadli obmejne stražnike na Črnem vrhu. Enega od teh so ubili, drugega pa ujeli. 25. decembra je bil organiziran rološen vojaški napad na Poljane. I) 1 terenske organizacije smo dobili obvestilo, da nameravajo Nemci izseliti vas Hotavlje. Da bi ♦ o preprečili, po partizani porušili vse mostove čez Soro od Skntfjo Loke do Poljan. Nemci so nekij časa s puškami in m'tral ozi odgovarjali partizanom iz poljanske I postojanke, potem pa so pebeg-Iniii na nasprotni breg. Okoli 10. ure so Nemci poslali iz Škofje Loke dva oklepna avtomobila, iz katerih so sipali točo svinčenk na naše položaje. Borba je trajala od ranega jutra do mraka. Isti dan so Nemci nenadoma napadli tudi partizanski tabor nad Presečni-kom, kjer sta padla dva naša tovariša. 26. decembra je vladalo bolj ali manj zatišje pred viharjem. Prihajali se novi borci. Stab bataljona in poveljstvo čet sta imela zaradi tako množičnega prihoda težke organizacijske naloge in skrb, kako obvladati situacijo. Prav tako so imeli dosti dela politični funkcionarji, komisarji, po-litdelegati in člani KP nasploh. To pa Se posebno zato, ker se je v nekaterih krajih začelo ob polaganju partizanske zaprisege pojavljati malodušje, češ da bo borba trajala dalj časa, kakor jim je bilo ob pozivu na vstajo rečeno. 27. decembra smo že ob jutranjih urah od raznih strani prejeli ob-VflFttla, da prihajaj« Nemci. To je kmalu p«trdil tudi Svotko Kobal, ki j« prišel naravnost iz Škofje Loke. Bataljon Je taknj zavzel položaje na Pasji rr>vni, na Bukovem in Kovskrm vrhu In na Valtarekem vrhu. Spooad z Nemci se je pričel okoli 11. ure dopoldne, ko se z,"rorr>tali na*.i mitri-ljezi na Pasji ravni, nnto na Bukovem in Kovsk^m vrhu. Zel« oster boj je trajal do večera. Nemci eo na veeh od*?kih mo'mo pritiskali, toda naši borci so jih junaške odbiiftli in pr'zsdejaH okupatorju velika izgube. Najvr j pritisk je bil na Bukovem vrhu in na Pasji ravni, proM večeru pa na Valtarekem vrhu. kjer le pr.d'o več naših tovarif.av. Povsod #n bili Nemci odbiti in imeli co velike izgube. Tudi mi smo tabeie&ili več žrtev. Padlo j>, kakor smo po^n^jo dobili obvestilo, nad 100 nori vojakov in pol'cistov, največ na Pasji ravni, kjer no na&i mitraljezi presenetili Nemce v kolon ih. Ker pa zarndi provelike remke premoči nismo mogli vod'ti pozicijske borbe tudi drugI dan, ae je štab bataljona odločil, da se bo bataljon p«noči umaknil iz t«|« področja v Selško d«H«o. Hkrati z množičn'm ribanje"* v Selški in POljmilMI dolini se j« pod vtisom Cankarjevega bataljona in splošnega razpo'ožfnja ns Goramj.dcem razvijala vstaja tudi v ZtfOmJesavBk! dolini in blejsko-bohinjsk-m kotu. Po v9t«)] v Z«ornjesavski doHrd in v blejsko-bohir^kem kotu J* .ostala ena eama četa, rrs'avljefl* iz stare'ših nartir.tn^v. ki so Spoli že vrčje izkušnje in «"> bili pri* p-av^rni na N>j t«-ko pre'i eku- [patorju k«kor tudi s težavam1 hude zme. Ccirav bila vs'n'a mnoJfijČA* 'n J« zajeli velik del GtTSftJtfc* t*r Je v nj«»i MkMotralo z «ro*-j-m v roVi oko!" 7eo lhid:. ki 0 noknT»ij pripravi j enoot za bej> > v«'-ija trnj?.la le krat'.o do'*-Vsekakor je vplivala elsbost enh-}ek'ivTV£» "faktorja, ki v ©•'d--"-'1" nem trenutku nI obvladal p1*'** žnja. Na to so vplivale tudi objektivna okoliščine (bila je »m* z globokim smegom, saj se Je vstaja rarvila šele decembra). Najbo'J usneSna je bila vstaja v Po'j.mski 'Mini poi vodstvom Cankirjeve-•i bataljona, ki Je bil poMttčno 1,1 organizacijsko trden in Jc obvla* dal položaj. V partizanih pa W ostala le slaba polovica tisti11 borcev, ki s« m*d vstajo vstop''-v partizanske enote. SOBOTA, 33, *ee«"»?br» 1931 3 V novo delavno e Skofja Loka, 20. decembra (P) — Danes popoldne se je tukaj sestal na svoji prvi seji novoizvoljeni plenum Občinskega komiteja LMS Skofja Loka. Plenum je izvolil za novega predsednika ObK LMS tovariša JANEZA TALERJA. Obenem so člani plenuma sklenili, da bodo na prihodnjem plenumu, ki bo predvidoma kmalu po novem letu, analizirali letošnjo občinsko konferenco ozircma probleme, ki jih je ta konferenca pokazala. Pred omenjenim plenumom bodo sestavili tudi predlog proračuna za prihodnje obdobje, o katerem bodo člani plenuma razpravljali na svoji prvi seji. I Taj več s komunalnimi problemi V škofjeloški občini je 36 krajevnih organizacij SZDL. Pri 29 KO SZDL so številne sekcije, medtem ko jih sedem krajevnih organizacij sploh nima. Tako je na področju omenjene občine pri KO SZDL skupno 57 raznih sekcij. Zelo zanimiva je primerjava, s katerimi dejavnostmi se te ukvarjajo. Trenutno rešuje ka" 42 sekcij komunalne probleme. O teh jih 22 skrbi za gradnjo v" ških poti in cest, tri za gradn; vodovodov, dve za e'ektrifikacro vasi in zaselkov, dve za obnovo mostov v Poljanski dolini, dve za gradnjo in popravilo šol, dve za j gradnjo vaških avtobusnih postaj I in dve za ureditev vasi. Po ena Kako kaže v trgovini Poročali smo že, da je bila pretekli teden v skofji Loki skupna seja občinskega zbora proizvajalcev in plenuma Občinskega sindikalnega sveta Skofja Loka. Na tej seji so razpravljali le o poteku priprav za izdelavo pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah. V zvezi s tem so sprejeli tudi določene sklepe in stališča. V trgovskih podjetjih so potekale priprave za sprejem pravilnikov precej različno. Tako so na primer imeli v Veletrgovini Loka največ začetnih težav, vendar so s pripravami za sprejem pravilnikov najdlje. Podjetje je bilo namreč prej grosistično, kasneje pa so ee k njemu priključile še maloprodajne trgovine. Zanje pa podjetje ni imelo zadosti podatkov o rentabilnosti oziroma gospodarjenju. Ob pripravah za izdelavo pravilnikov so v tem podjetju temeljito obdelali podatke o realizaciji v preteklih letih, kar jim služi za dobro osnovo. Izdelarli 60 tudi plan investicij in ponovno preverili oziroma izdelali analitično oceno delovnih mest. V Železarni predstavlja osnovo za izdelavo pravilnikov perspektivni finančni plan. Razen tega so upoštevali ob pripravah za sprejem pravilnikov še vrsto dru- gih ukrepov in meril, ki naj pripomorejo, da ne bodo posamezniki stimulirani samo po prometu, temveč tudi zaradi hitre in kulturne postrežbe. Kolektiv Železarne bo imel v prihodnje tudi rezervni sklad za osebne dohodke. Tudi v trgovskem podjetju Merkur so izdelali ustrezne analize in določili, da ne bodo s pravilnikom določili razmerje delitve čistega dohodka med osebne dohodke in sklade, ampak bodo to uravnavali z zneskom, ki bo potreben za realizacijo planiranih investicij. V trgovskem podjetju Sora Železniki bodo delili čisti dohodek med osebne dohodke in sklade v razmerju 71,45s proti 28,55. Odstotek marže za vse poslovalnice pa bo določala uprava. V Lubniku pa razmišljajo o tem, kakšen odstotek čistega dohodka naj namenijo na sklade. — P. sekcija pa se ukvarja z gradnjo pokopališča in z gradnjo vaške mesnice, ena skrbi za varstvo otrok, za uslužnostno dejavnost, za družbeno prehrano in gostinstvo, za preskrbo in komunalno dejavnost. Delovno področje ostalih 15 sek- cij pa je društvena in politična dejavnost, kamor spada urejanje klubskih prostorov, skrb za mladino, za športno dejavnost in podobno. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se skoraj 74 odstotkov vseh sekcij ukvarja s komunalno dejavnostjo, med katerimi je več ket polovica takih, ki rešujejo pereče komunikacijske probleme. Sekcije — kot novo obliko dela Socialistične zveze — so člani SZDL ugodno sprejeli. Ta oblika dela se je najbolj uveljavila pred- . vsem v tistih krajih, kjer imajo ; največ perečih problemov in kjer j so prebivalci sami zelo zaintere- } sirani za njihovo čimprejšnjo re- 1 šitev. Pri tej pozitivni oceni pa ■ naj omenimo še to, da je bilo pri : KO SZDL u-tanovljenih r* vej' drugih sekcij, vendar niso bile aktivne in so zato odmrle. V zadnjih dveh letih so sekcije organizirale oziroma napravile razne ankete in analize. Te so dale številne pobuda za reševanje splošno družbenih problemov. Zal pa so pogosto posegla vmes finančna sredstva, ki so aktivnost Gekcij bolj ali manj zavrla. Zato naj bi v prihodnje reševale sekcije zlasti tiste probleme, pri katerih realizacija ne bi zahtevala večjih denarnih sredstev. — P. Novoletna novost na kranjskih ulicah — potujoči »štant« na kolesih. Seveda je ta nova oblika prodaje — zlasti alkoholnih pijač — vzbudila pri Kranjčanih precej zanimanja. Posebno še zaradi znižanih cen. Ideja za tako prodajo je vsekakor izvirna, vprašanje pa je: ali gre za reklamno potezo veletrgovine »Prehrana« iz Ljubljane ali za okrepitev kranjske trgovske mreže! Nedvomno pa je to pri--spevek k novoletnemu vzdušju na naših ulicah... V privatnem sektorju še malo šepa Letošnji plan proračunskih dohodkov škofjeloške občine znaša 414,335.00« dinarjev. Od tega prispeva družbeni sektor gospodarstva nekaj manj kakor 223 milijonov, na zasebni sektor gospodarstva pa odpade dobrih 150 milijonov dinarjev. Iz teh skopih podatkov je razvidno, da bo družbeni sektor v letošnjem letu prispeval 55 odstotkov vseh proračunskih dohodkov občine. Vendar pa se iz družbenega sektorja steka v občinski proračun le del prispevkov iz osebnega dohodka zaposlenih in davka na maloprodajni promet, medtem ko ostale obveznosti pripadajo drugim skladom. Izdatki v enaki višini kakor dohodki pa so bili planirani takole: za prosveto je namenjenih 38,5 odstotka, za socialno varstvo in zdravstveno zaščito 9,5 odstot- ka, za komunalno dejavnost in negospodarske investicije 13,3 odstotka, za državno upravo 20,1 odstotka, za dotacijo društvom, političnim organizacijam in zavodom 9,7 odstotka in za obveznosti za investicije 8,9 odstotka. Do prvega oktobra je škofjeloška občina realizirala 302,393.000 dinarjev dohodkov, kar pomeni v primerjavi z letnim proračunom 73 odstotkov. Dohodki iz družbenega sektorja in nekateri drugi dohodki so dotekali v višini 76 odstotkov, medtem ko so bili dohodki iz zasebnega sektorja realizirani v tem obdobju nekoliko slabše. Realizacija proračunskih dohodkov je bila v tem obdobju zadovoljiva, kar velja predvsem za dotok dohodkov iz družbenega sektorja. Bolje kakor prejšnja leta poravnava svoje obveznosti tudi privatni sektor gospodarstva, če- prav se še vedno pojavljajo razna zavlačevanja in izogibanja. V že omenjenem časovnem obdobju je imel Občinski ljudski odbor Skofja Loka 272,172.000 din izdatkov. Ti potekajo v skladu s planom, le v šolstvu se kažejo odstopanja. — P. PRED OBČNIMI ZBORI Te dni se je sestala komisija za delavsko in družbeno upravljanje pri ObSS Skofja Loka- Na njej so sklenili, da bodo proučili in analizirali stanje in delo samoupravnih organov v nekaterih podjetjih. Prav tako so bili te dni tudi posveti s tajniki in blagajniki sindikalnih podružnic. Posveti so bili v Skofji Loki, Gorenji vasi in Železnikih. Na posvetu so se s -tajniki sindikalnih podružnic pogovorili o pripravah na občne zbore; Z blagajniki pa eo obravnavali nekatera finančna vprašanja, — P. Dovolj jim je prahu Zaradi živahnega prometa na cesti, ki poteka po desnem bregu Save od Kranja preko Drulovke, Mavčič in Podreče do Medvod, je cestišče iz dneva v dan bolj razlito. Posebno hudo je v suhem vremenu, ko dvigajo avtomobili oblake prahu. Cesto so nameravali asfaltirati že letos, pa so se dela kaj kmalu ustavila. Asfaltno prevleko je dobil samo odsek od odcepa, na Gašteju do trgovine na Orehku. Tega cestišča pa je komaj dober kilometer. Zdaj se prebivalci razočarani vprašujejo, kdaj bo dobila tudi preostala cesta asfaltno prevleko. Te pa je še okrog 15 km. Najbolj neprijetno je to, da teče cesta skozi vasi. Zdravstveno varstvo na novih potih REORGANIZACIJA ZDRAVSTVENE SLUŽBE ZAGOTAVLJA BOLJŠE USPEHE Na proslavi v počastitev Dneva JLA, ki je bila v četrtek, 21. decembra zvečer v dvorani kina Center v Kranju, je sodeloval tudi Prešernov pevski zbor. Pevci hi recitatorji so ob tej priložnosti izvajali Gobčevo Rdečo kantato na besedilo Miha Klinarja Z zakonom o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe stopa naše zdravstvo v povsem novo obdobje. V zvezi s tem je Zdravstveni dom v Kranju sklical v sredo, 20. decembra, dopoldne posvet, na katerega je povabil predstavnike gospodar-t-kih organizacij, ki nimajo svojih 'obratnih ambulant in predstavnike nekaterih ustanov in družbenih organov. Ze takoj na začetku pa moramo ugotoviti, da se mno-I gi povabljeni posveta sploh niso : udeležili. Vabilu se je odzvalo le I 12 od 49 povabljenih. Zares škoda, j zakaj gradivo o reorganizaciji zdravstvene službe v kranjski komuni in delovni program Zdravstvenega doma za leto 1962., ki so ga na posvetu obravnavali, je namreč nudilo dovolj prostrano izhodišče za razpravo. Dodatna 11 GLA8 v jubilejnem letu GLAS je najbolj bran časopis na Gorenjskem Z novim letom bo začel GLAS izdajati GLA-SOVO PANORAMO vsak ponedeljek. V PANORAMI so objavljene zanimivosti iz vsega sveta, krajše reportaže, črtice in humoreske, sestavki iz znanosti in tehnike; za pionirje prinaša PANORAMA Mlado rast, za ljubitelje filma pa sestavke o filmih, filmskih zvrsteh, igralcih itd.; v PANORAMI NAJDETE šale in drobne slikanice. GLAS pripravlja za jubilejno petnajsto leto izhajanja doslej največje nagradno žrebanje Nagrade bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk. V nagradnem žrebanju ima pravico sodelovati vsak naročnik, ki plača vsaj polletno naročnino Hkrati pripravljamo lepe nagrade za najbolj uspešne zbiralce naročnikov. \ji naročniki so zavarovani, ato se it sedai naročite na GLAS, da ne be prepozno umiiuiiiiiiiiiiiuniiiiM Dedek mraz pred durmi Vsepovsod po kranjski občini se vneto pripravljajo na novoletne praznike, še posebno pa na prihod dedka Mraza. Seveda se tega dogodka najbolj veselijo otroci, ki v teh dneh že tiščijo noske na izložbena okna in ugibajo, kaj neki jim bo prinesel dedek Mraz. In še marsikaj drugega se jim obeta: pravljična igra v gledališču, mladinski filmski spored, pa sprevod dedka Mraza in še kaj. Posebno svečan bo letos prihod dedka Mraza v Kranju. Svoje najmlajše — no, pa tudi ostalo Kranjčane — bo obiskal v dneh •d 28. do 30. decembra. Dedek Mraz se bo tudi letos s svojim spremstvom, ki bo tokrat še številnejše in lepše, popeljal po kranjskih ulicah in svoj obhod končal na Titovem trgu, kjer bo otroke pozdravil z novoletno poslanico. Zdaj pa si na kratko oglejmo, kaj vse bo v tem sprevodu, ki si ga bodo lahko malčki ogledali v tistih dneh vsak večer eb 18. uri. Seveda brez godbe ne bo šlo; ta se bo vozila na veliki ladji. Sledila bo skupina palčkov, ki bodo pripravljali in zavijali darila za Dedka. Takoj za njihovo pravljično hišico so bo peljal Dedek z živalcami. To pot se bodo otroci tudi srečali s priljubljenimi osebami iz pravljic: tu bo Smegulj-čica, Kekec Mojca, Rdeča kapica in še kdo. Ssrevod bodo popestrili tudi telovadci, ki bodo lwr mod vožnjo izvajali razne vajo Jz partorne telovadbe. Z« hameval-r'vo vadu&j« bo poshcbol umetni ogenj m soveda *udi KrfMrte. In M marsikaj drugega bi lahko našteli. \ Dedek Mraz bo na željo sindikalnih in družbenih organizacij med svojim bivanjem v Kranju obiskal tudi razne prireditve, ki so namenjene najmlajšim. To velja tudi za šole in vrtce. Praznovanju NOVOLETNE JELKE je posvečena tudi mladinska igra »-Bagdadska pravljica«, ki j« je za to priložnost naštudiralo Prešernovo gledališče. — S. S mnenja in predlogi bi lahko v marsičem izgladili nekatere nejasnosti in pomanjkljivosti v naši zdravstveni službi. Kljub skromni udeležbi pa lahko trdimo, da je bila razprava zelo plodna. Nobenega dvorna -na pi. s>n ^ h'1 lahko izid tega posvetovanja povsem drugačen, vsekakor še plod-nejši, če bi bila udeležba boljša. Zdravstvena služba, ki smo jo doslej razmejevali na preventivo in kurativo, je dobila z novim zakonom enotno ime. Poslej ne bomo več govorili o preventivi in kurativi, temveč o zdravstvenem varstvu. Da sta bili doslej obe zvrsti zdravstvene službe razmejeni, je bdi vzrok zgolj v načinu finansiranja. Kurativa je namreč temeljila na samofinansiranju, medtem ko so preventivo dotirali občinski ljudski odbori. Poslej pa bo tudi preventiva prešla na sa-mofinansiranje. Hkrati s tem ukrepom je tudi zdravstvena služba v okviru zdravstvenega doma doživela očitne oblikovne in vsebinske spremembe. Razdelili so jo na zdravstveno varstvo na terenu, dalje am-bulantno-^poliklindčno zdravstveno varstvo in zdravstveno varstvo v stacionari ju. Reorganizacija zdravstvene službe se bo odražala tudi na območje kranjske komu- zdravstveno varstvo glede na poznavanje zdravstvene problematike, ki je značilna za določeno okolje. Za vsak rajon bo skrbela ekipa, ki jo bodo tvorili zdravnik, medicinska sestra, bolničarka, ba- Kranj, 23. decembra — Drevi ob 22. url bo v kinu »Center« svečana premiera domačega filma »PO ZMAJEVI SLEDI«, na kateri se bodo po projekciji predstavili nekateri glavni ustvarjalci filma. Film je po scenariju Slavka Goldstekta in Zike MItrovića režlral JANE KAVČIČ. Večino zunanjih posnetkov so posneli v Kranju in okolici, med drugim tudi v Savnlkovi vili. Poleg priljubljenega jugoslovanskega Jamesa Deana IVICE PAJERJA nastopa naš znanec Iz »Nočnega hfeta« PRIMOŽ RODE ne, ki so jo razdelili na rajone. S tem bo v marsičem olajšano veda ne bodo okrnjena določila v zvezi s prosto izbiro zdravnika. Določneje povedano: če se bolnik ne bo strinjal z zdravnikom, ki je sicer zadolžen za njegov rajon, si bo lahko izbral kateregakoli drugega zdravstvenega delavca. Prosta izbira zdravnika pa ne pride v poštev v primeru nenadnega izbruha bolezni. V tem primeru nudi bolniku prvo pomoč na domu dežurni zdravnik Zdravstvenega doma. Ta pa je dolžan na podlagi rajonizacije, ki je razvidna iz bolnikove zdravstvene knjižice, obvestiti lečečega zdravnika, da je zbolela pri njem registrirana oseba, ki jo je dolžan sprejeti v nadaljnje zdravljenje. S celotno reorganizacijo zdravstvenega varstva — navedli smo le nekaj značilnih, sprememb — bo zdravstvena služba nedvomno dosegla, boljše uspehe. Razen tega pa bodo zdravstveni delavci manj obremenjen:. Te spremembe in potrebe službe pa so narekovale razdelitev Zdravstvenega doma na 8 ekonomskih enot. Vsako ekonomsko enoto vodi 9-članski upravni «a-bor; takšen odber vodi tudi celotni Zdravstveni dom. Načelno politiko zdravstvene službe pa obravnava svet zdravstvenoga doma, ki šteje 19 članov, — Vzporedno z reorganizacijo zdravstvenega varstva je Zdravstveni dom izdelal tudi obsežen prednacrt programa dela za leto 196?.. Budakakov »Klobčič« V kranjskem Prešernovem gledališču so pred dnevi uprizorili novo gledališko delo. Tokrat je bila na sporedu vesela ljudska igra v treh dejanjih Pera Budaka: Klobčič. V delu, ki ga je režiral Drago Fišer, so nastopili: Irena Silingova (gostillničarka Roža), Nace Reš (njen mož), Breda Skr-vada (Anica), Lado Uršič (Josi-na), Mila Valenčičeva (Antuša), Biba Uršičeva (Vranjica), Vili Planinšek (Radojko Skarič), Tone Hetke, Ivan Eržen, Mlaka Barle-tova in Alekaamder §nrae. Za sceno je — kakor vedno — poskrbel Saša Kump. (J. K.) Jeseniški hokejisti Uspešni v tujini Preteklo soboto se je vrnil s turneje po Švici naš drž. prvak v hokeju na ledu. Tam je odigral štiri tekme. Prvo je izgubil, ostale tri pa dobil. V Luganu so biii Jeseničani premagani s 14:3, medtem ko so Yverdon premagali z 10:?, Sion z 12:3 in Montano z 11:5. IZOBRAŽEVANJE SINDIKALNIH DELAVC EV NA JESENICAH Najprej sindikalna šola Te dni se je na Občinskem sindikalnem svetu Jesenice sestala novo :zvoljena ideološka komisija. Sestavila je svoj program dela za letos, ki razen splošne ide-ološke-političhe izobrazbe sindikalnih delavcev v podružnicah za- jema tudi ustanovitev sindikalnedikalnem in širšem množičnem @iMn£iki K OVI NAR Plenum Občinskega odbora ZB na Jesenicah »Gorenjski smuk« tradicionalna prireditev Pretekli torek. 19. decembra, je nizacije. Eden izmed oklepov p!e-bil na Jesenicah plenum Občin- , numa je bil, da ne v tej zimski sk-ga odbo-ra Zveze borcev, ki so • sezoni priredi športno tekmovanje 6e ga udeležili tudi predsedniki \ pod naslovom »Gorenjski smuk-, in tajniki osnovnih organizacij j in sicer v počastitev vseh padlih Zveze borcev. Obravnavali so borcev in kurirjev, ki so prena- predvsem sklepe kongresa in sta tut Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o pripravah na konference osnovnih organizacij v , — F. Ban občini. Občinski odbor Zveze borcev na Jesenicah združuje 13 osnovnih organizacij. Letos, ko praznujemo 20. obletnico ljudske revolucije, je Občinski odbor Zveze borcev v celoti realiziral svoj program dela. Živahna razprava na plenumu je obravnavala predvsem nove naloge, ki so pred organizacijo Zveze borcev po sprejetju novega statuta. Poseben problem je bila članarina. Nekateri borci so morali plačevati članarino kar v treh organizacijah, in sicer pri rezervnih oficirjih, vojnih invalidih in Zvezi borcev. Z združitvijo v eno organizacijo pa bo vse to odpadlo. Konference osnovnih organizacij ZB morajo biti končane do 15. januarja prihodnjega leta. Posamezne člane so zadolžili, da bodo obiskali posamezne konference, kjer naj bi govorili predvsem o novih pogojih dela orga- šali pošto čez Karavanke in tam izgubili življenje. To naj bi bila osrednja prireditev v komuni in sicer vsako leto v drugem kraju. šole. To naj bi obiskovali predvsem predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic v jeseniški občini. 1 Vedno večje pravice in dolžnosti posameznikov ter kolektivov sili sindikate v bolj kompleksno, bolj poglobljeno in zlasti samostojno politično delovanje. Njihovo delo je bilo do nedavnega usmerjeno le v reševanje ekonomskih problemov. Pomanjkljivosti političnega dela v sindikatih, ne bi iskali samo v nepopolnem znanju splošnih političnih smotrov, marveč tudi nezavestnem uvajanju teh smotrov v življenje kolektivov in v nezavestnem organiziranju različnih možnosti za njihovo popolno uresničitev. Jasno je namreč, da so sindikalni pogledu. Medtem ko smo pri strokovni vzgoji že dosegli določene rezultate, pa na področju družbene vzgoje teh rezultatov ne zasledimo. Občinski sindikalni svet na Jesenicah združuje 57 sindikalnih podružnic s preko 11.000 članov. Skrb za ideološko-političho izobraževanje v teh podružnicah je bila doslej res minimalna. Da bi lahko sindikalne organizacije odigrale svojo vlogo in se znašle v novem načinu gospodarjenja, je nujno, da tudi na Jesenicah pričnejo s sistematičnim izobraževanjem v sindikatu. Ideološka komisija, ki je bila v ta namen ustanovljena pri Občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah, bo pregledala možnosti kadri v večjih kolektivih v glav- | ,n price!a z najrazličnejšimi obilnem spesobni da se odzivajo no- kami ideološke vzgojo oz. družbe-vim pogojem političnega dela. medtem ko te trditve ne morem* posplošiti v manjših kolektivih jeseniške komune. Pri tem se srečujemo z en'm izmed pomembnih področij dela — z izobraževanjem in vzgajanjem v ožjem sin- V jeseniški občini za novoletno jelko Letos kolektivne obdaritve i ne-*a izobraževanja. I Kom'sija je v svojem programu spreje'a več motnosti in oblik izobraževanja. Ena izmed pomembnih ob1:!: izobraževanja so tudi sindikalne šole. Nekateri občinski sindikalni sveti 60 te šole že organizirali in pokazalo se je. ~a so dosegle svoj namen. Tudi komisija za ideoloSfco vzgojo pri Občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah pripravlja podobno šolo. - F. Ban Letos je centralno praznovanje NOVOLETNE JELKE na Jesenicah združeno z novoletnim sejmom, ki bo v prostorih Metalurške šole, Delavskega doma in na prostem za Kazino od 2G. do 30. decembra. Omen:ene prostora bo v Kranjski gori, Ratečah in na Dovjem. 26. decembra ob 9. uri bo slavnostna otvoritev novoletnega sejma ob navzočnosti dedka Mraza in njegovega spremstva. Isti dan bo dedek M.az obskal še otroka stanovanjske skupnosti JESENICE — Tehnični pouk imajo na osnovni šoli »Prežihovega Voranca« na Jesenicah zelo dobro urejen. Učence osmega razreda smo ravno dobili v delavnici, ko so izdelovali razne okrasne predmete, ki jih bodo obesili na novoletno jelko. Dobro imajo organiziran tudi gospodinjski pouk večkrat na dan obiskal tudi dedek | Podmežaklja. V sre;lo. 27. deeem- Mraz. Za zaključek praznovanja pa bo 28. do 30. decembra letos v dvorani Delavskega doma pravljičen prihod dedka Mraza s kratkim kulturnim sporedom in kolektivno obdaritvijo pionirskih odredov. Dedek Mraz s spremstvom bo že v ponedeljek, 25. de-embra, obiskal otroke v Gozd Martuljku, Sankači upajo na ugodno sezono Sankanje pravimo, da je razgiban šport za staro in mlado. Zaradi ugodnih vremenskih razmer je razumljivo najbolj razvito na Gorenjskem, in 6icer v Bohinju, na Bledu, na Jesenicah, v Kranjski gori, v Begunjah, v Kropi in drugod. Zanimanje za ta šport pa jo veliko »udi v drugih krajih v Sloveniji, kakor v Celju, Maribo- ru, Novem mestu, Kočevju in Idriji. Sankaška zveza, ki ima svoj sedež na Jesenicah, je že začela s pripravami za bližnje san-kaške tekme. Vidnejši tekmovalci se že pripravljajo za tekme na težkih progah v mednarodni in domači konkurenci. Domača tekmovanja bodo v Bohinju, na Jesenicah, v Begunjah, na Bledu in v Kropi. bra. bo dedek Mraz obiskal Dom onemoglih na Jesenicah, vrtoc Sava na Jesenicah, vrtec na Plavžu in Žirovnico. V četrtek pa bo prišel k pionirskemu odr*J,i šole •►Preiihovesa Vcranca-, obiskal bo tudi stanovan;eko skupnost Plev.' in stanovanjsko skupnost Savi. V Premalo smotrnosti KMETIJSTVO ZAOSTAJA ZA OSTALIM RAZVOJEM — OKOLI 18 MILIJONOV DIN LETNE ŠKODE — KZ TRžIC SLABO GOSPODARI Čeprav tržiška občina nima večjega pomena glede kmetijstva,] celotnih površin) neobdelanih. S so vendar prav na tem področju še vseeno premalo izkoriščene | primernim zneskom bi zadruga možnosti, ki bi k splošnemu gospodarskemu uspehu lahko precej doprinesle. Vzrok je predvsem v dosedanjem nenačrtnem gospodarjenju KZ Tržič bođM glede lastne proizvodnje ali pa zaradi šibkega sodelovanja z zasebniki — zadružniki. Kako načrtno je gospodarjenje, . črtno. Marsikje so probleme raz-petek bo dedek Mraz obiskal še iahko najlažje ilustriramo z opi-j kesanosti zemljišč že rešili z vrtec na Koroški Beli in stano- 60rn dveh problemov. Rednih ak- ^arondacijami in verjetno bi bila vanjsko skupnost na Javomiku, cij za zaščito pred raznimi bolez- ! takšna rešitev možna tudi v trži-30. decembra pa še osnovno šolo | n-mi jn škodli'vci s? KZ Trtic rki občini. »►Toneta Cufarja«, s'anovanjsko ^ .. ,y, -,: -s*«*' skupnost na Hrušici in bolnišnico na Jesenicah. V vseh kinematograrih v jeseniški občini bodo ob oraznovanju NOVOLETNE JELKE predvajali tudi otroški film »Bela divjad-. Mestno gledališče »Tone Cufar« je pripravilo pravljično igrico -Bagdadska pravljica-«, v lutkovni dvorani Delavskega doma na Jesenicah pa bo vsak dan predstava lut-kevne igrice »Kralj Matjaž in Alenčica«. — M. 2. VzžiJki VE S T N X K »o« , ........... > - ..... : w:>;»^^ . .........4* KRANJSKA GORA — Poročali smo že, da so letos v Kranjski gori ustanovili hokejski klub. Drsališče so si lepo uredili. Sedaj pa so začeli z gradnjo objekta, v katerem bo okrepčevalnica, garderobe, klubski prostori in prenočišča za gostujoče ekipe sploh ne loteva ali pa le površno. Zaradi tega so vsakoletne ugotovitve — približno 18 milijonov dinarjev škode! KZ Tržič in njen upravnik sta bila zaradi tega lani upravičeno kaznovana, vendar se zadeva tudi letos ni bistveno izboljšala. Drug problem je neizkoriščenost zemljišča, s katerim razpolaga zadruga. Zaradi tega je bil lani narodni dohodek v kmetijstvu 70 odstotkov pod občinskim povprečjem in se bistveno tudi le-tes ne bo spremenil. Problem glede tega pa je toliko bolj pereč, ker KZ Tržič ne obdela zadovoljivo niti 12 ha sedanjega zemljišča, čeprav bi v obdelavo lahko dobila okoli 200 ha njiv, travnikov in sadovnjakov, ki 60 doslej v glavnem neizkoriščeni. Zadruga se tako obsežne površine celo brani. Čeprav je takšen odnos zadruge do neizkoriščene zemlje doslej bolj ali manj razumljiv, ker je ta zemlja na območju devet1 h katastrskih občin in je razkosana na 600 parcel, je nerazumljivo, zakaj 6e tega problema t občini doslej niso lotili bolj na- DRUGA MEDNARODNA TEKMA V KEGLJANJU NA LEDU Te dni je bilo na umetnem drsališču pod Mežakljo mednarodno srečanje v kegljanju na ledu. Pomerilo se je »edem domačih ekip s tremi inozemskimi. Prvih pe'. mest so osvojile ekipe z Jesenic, šesta pa je bila ekipa iz Linza. Študij osnovnih organizacij ZK Na celotnem radovljiškem območju, na Bledti in v Bohinju so osnovne organizacije že začele uresničevati program ideološko- —— pri sestavi programa upoštevala dosedanje izkušnje in dejanske potrebe po izobraževanju članov Zveze komunistov. GadćiUfilka KOMUNA Naročajte Glas političnega dela. Komisija za ideološko-politično delo pri Obč. komiteju Zveze komunistov je Dovolj možnosti za zaposlovanje žena fz podatkov in analiz Zavoda za zaposlovanje delavcev v Radovljici, je razvidno, da se bo v prihodnjih letih (de leta 1965) lahko na območju radovljiške občine na novo zaposlilo 268 žena. Največ možnosti za zaposlitev bodo imele ženo v gostinskih obratih, kjer predvidevajo, da jih bodo zaposlili kar 130. Tekstilna industrija bo potrebovala 51 novih delavk, kovinska 2», aa poklice v negospodarskih dejavnostih se bo lahko odločilo 46 mladink, za delo v lesnoindustrijskih obratih pa 13 novih delavk. Ce so bo industrija še naprej tako razvijala, bo lahko zaposlovala tudi tiste žene, ki so že bile v delovnem razmerju in bi s« rade ponovno zaposlile, verjetno pa bodo ustvarjene tudi možnosti za zaposlovanje žena iz drugih občin. Z nov! in leiom vsak teden Ideološki študij obsega individualno izobraževanje, konkretno delo v osnovnih organizacijah (terenskih, vaških in tovarniških), predavanja o aktualnih vprašanjih in usposabljanje v večernih političnih šolah. -» Največjo skrb pa bodo morale osnovne organi posameznih krajih in družbenopolitičnemu življenju na svojem območju. Ponekod so že pričeli s takšnim načinom dela. — V Radovljici je osnovna organizacija zelo uspeš no obravnavala družbeno življenje in problematike mladine. S tem v zvezi je po izčrpni razpravi in analizi razmer sprejela nekaj koristnih sklepov in predlogov. — Na sestanku osnovne organizacije v Bohinjski Beli so obravnavali vzgojna vprašanja in sklenili ustanoviti Šolo za starše, ki je že pričela z delom. Tudi v drugih organizacijah so se lotili kompleksnega obravnavanja določenih Kar zadeva neizkoriščenost zemlje, so precejšnji problem tudi tisti občani, ki so hkrati kmetje in delavci. Nešteto je primerov, da je zemlja zaradi zaposlenosti mladih v tovarnah (sta- morda marsikje lahko dobila zemljišče v dolgotrajen zakup. Omenjena problema veljata predvsem za nižinski del, čeprav bi bilo moč tudi v višjih predelih zvečati proizvodnjo zasebnikov — zadružnikov. V tem primeru pa gre največkrat zaradi nezainteresiranosti ljudi do kmetijske proizvodnje (zaradi visokih obdavčitev kljub težkim delovnim pogojem), ker imajo lahko višje osebne dohodke v industriji. Vse kaže, da je bilo kmetijstvo doslej v tržiški občini premalo-krat predmet razprav in da bi se bilo treba tega problema v pri" hodnje lotiti bolj načrtno, da bi šlo v prihodnje tudi kmetijstvo vzporedno z ostalim razvojem v komuni, ki je v zadnjih letih dosegla pomembne gospodarske us- rejši sami pa ne zmorejo obdelati 1 pene. — B. Fajon Perspektiva - da ali ne? zacije posvetiti prav težavam v problemov. Novoletna jelka Društvo prijateljev mladine v Radovljici je pripravilo dokaj obširen program praznovanja NOVOLETNE JELKE za otroke iz Radovljice in neposredne okolice. Za praznične dni je povabilo na gostovanje jeseniško gledališče, ki bo uprizorilo v Radovljici mladinsko igrico. Na raznih krajih v mestu bodo postavili lepo okrašene jelke, med 27. in 29. decembrom pa bo v Radovljici v parku novoletni sejem, kjer bo dovljiških gospodarskih organizacijah pa tudi letos pripravljajo kolektivne in Individualne obdaritve otrok. Čeprav se že nekaj let teži k temu, da bi gospodarske organizacije pripravile le kolektivna darila za posamezne pionirske odrede, individualna darila pa bi otroci dobili doma, se obdarovanju otrok članov kolektiva v veČini radovljiških gospodarskih organizacijah ne bodo odrekli. Tokrat bi lahko navedli za vzor tovarno Verig Lesce, ki Gradbeno podjetje v Tržiču se v zadnjem času hitro razvija in z deli posega na vse širše področje. Tako uspešen razvoj pa je vsekakor posledica posrednih ali neposrednih prizadevanj raznih občinskih organov, ki si žele tudi na svojem območju dobro razvito gradbeništvo. Pri vsem tem pa se vsiljuje misel, če je dovedanji način razvoja Gradbenega podjetja Tržič peeitiven. Pred leti je na območju tržiške občine gradilo podjetje »Gorenje« iz Radovljice, ki pa je kasneje ostalo brez zainteresiranosti investitorjev. Slabo pa *e obeta tudi samostojni ekonomski enoti kranjskega »Projekta«, ki pa se je v zadnjem času lotilo nekaj najpomembnejših gradenj: kopališča, novih obratov tovarne »Tr . . sedaj pa gradi nove objekte v BPT. Morebitnih novogradenj pa Projekt za prihodnje še nima, čeprav jo znano, da bodo v Triiru tudi v prihodnje precej gradili. Toda vse kaže, da dobiva Gradbeno podjetje Tržič monopol isti čnd značaj za tržiško občino, saj s tega območja ni več inve-rtitorjev, ki bi za novogradnje dajali razpis, temveč se vsak neposredno dogovarja z Gradbenim podjetjem Tržič. Takšen način gospodarjenja bo slabe strani pokazal vorjrtno šele v prihodnosti, če se odgovorni ! mogočo kupiti najrazličnejša «»- prispcvaln precc1Snja denarna . voletnn darila. V parku bodo od „ dRr,u pi(ynirsUim časa do časa prikazovali krajše j rcdoTn v Vn[ih kmW fiU. I risane filme za otroke. , | nJen, ^Uvrl Enako se je i Seveda se na novoletno prazno- odločil tudi kolektiv Kmetijske i vanje pridno pripravljajo tudi. zadrugo Radovljica in kolektiv •oioniru v šolah: kolektivi do ra-* Modnega obrata v Otočah. Podjetja odlikovana Tržič, 22. decembra (B. F.) -' Včeraj popoldne Je predsednik | ObLO Triič Lovro Cerar sprejel i odlikovano* predsednika republike, predstavnike JLA in najboljše športne ekipe oz. posameznike, ki so bili zmagovalci na tekmovanjih v počastitev Dneva republike. Na sprejemu je tovariš Lovro Cerar slovesno podelil 9 odlikovanj, s katerimi je predsednik republike dni priznanje zaslužnim dolavrr-m v gospodarski, družbenopolitični in kulturnopro-.•■■vetnj dejavnosti na območju tržiške oVlne. Najvišje priznan|e - Red dela z zlatim vencem — je I>rejel Vladimir Peraič. Red dela s srebrnim vencem sta. prejela Andrej Kramar in Oasp^r StibelJ Medaljo dela pa Margita Parbir. Štefka Cerar, Drage Cermele, Jožefa Kalan, Mirko Luksa ln Mihael Radič. — Športniki so prejeli diplome in Driznanja, zadeve ne bodo takoj lotili bolj načrtno. Gre za škodo, ki bo lahko precej občutna. Ker investitorji ne dajejo razpisov, konkurenca o morebitnih cenejših gradnjah odpade. Gradbeno podjetje Tržič pa lahko samo diktira cene, in to ne glede na to, ali so realne ali ne. Na račun tr^a f. ~> lahko nekatere gradnje prav gotovo dražje, kot bi bilo sicer, čeprav sredstev za novogradnje primanjkuje. B. Fajon GOSTOVANJE LJUBLJANSKIH GLEDALISCNIKOV V sredo je gostovalo v Cankarjevem domu v Tržiču Mestno gledališče iz Ljubljane, ki je popoldne in zvečer uprizorilo V. Strgarja »Heroico*.. Tržičani in okoličani, ki so obakrat napolnili dvorano, so goste nagradili z navdušenim aplavzom. SKUPNI SESTANEK Prihodnji teden je v Tržiču skupni sestanek obči rilcih druibe-no-polit»čr»ih organov in predstavnikov delavskega samoupravljanja delovnih kolektivov z območja ko b) ni Namen sestanka je, da bi se prisotni pogovorili in .analizirali nekatere konkretno pojave, do katerih je prišlo v delovnih kolektivih med pripravami in sprejemanjem novih pravilnikov o delitvi CD in OD. Značilno za tr.'.i ko občine jo, da so bilo povsod glede tega zelo živahne rasprave, da J« vrelika večina delavcev sodelov.*!a v pripravah in da je prav zaradi tega večkrat prišlo do nasproUiih mnenj. ZDRUŽITEV Te dni je v postoplcu združitev Vrtca in DiJnSkega doma v Tržiču. Po sklepu ObLO Traič bosta dosedanji ustanovi združeni v aemoMejni zavod z Imeetem Var-«' VL& i g: rizira Nekateri možje se zgrozijo, če le vidijo kje ležati lasno sponko ali če pride zakonska družica z navi-jalkami v laseh iz kopalnice. Samo malo spretnosti je treba, da ne rečemo celo zvijače, pa 6e vsa stvar uredi brez nepotrebnih besed in pogledov. — Lr.sne sponke prav gotovo manj motijo kot velike navijalke. Nekaj 6pcnk ob straneh prav lopo prepreči »deformacijo« glave. Ce pa uporabljamo prav tanke lasnice, z dvema lahko pritrdimo pramen las, pa bodite prepričani, da je to najboljša rešitev. — Navijalk ni treba uporabljati vsak dan. Ce lase gosto navijamo, pestanejo krhki, pusti in brez leska. Ni treba, da jih za'vsako navijanje močite, samo malo jih navlažite ali polegnite nekajkrat z mokro roko preko njih. — Sponke, lasnice in navijalke lahko dobro skrijemo pod turbanom iz tila ali drugo tanko tkanino; morda celo iz istega blaga, kot je vaša spalna srajca ali pižama. — Seveda je najbolje, da hodite po stanovanju brez »lepotnih rekvizitov« na glavi, kar bo možu še najbolj všeč. — Ce se navijate zvečer, smuknite v posteljo v temi, da ne bi koga motil vaš videz. — Cas, ko je vaš mož na sestanku ali kje drugje, uporabite za navijanje in ne šele takrat, ko vsi odidejo v postelje, vi pa se navijate pozno v noč. — Gospodinja ima lahko navite lase vsaj nekaj časa med delom, če so vrata zaklenjena in je glava zavarovana pred prahom z gazo. — Zaposlena žena naj 6i navije lase, ko pride domov. Lasje naj bedo naviti vsaj eno uro, to je dovolj. Ce ste preizkusili vse te načine in imate še težave, potem res no pomaga ničesar več; vaš mož se bo pač moral privaditi, da bo zakonska družica nekaj časa »okrašena z navijalkami. Vendar pazite; to jo precejšnja preizkušnja *za moža. Zato je najbolje, da frizuro, ki jo prinesete iz frizerskega salona, skrbno negujete in jo skušate kar najdalj ohraniti. Ne razčesite se takoj, ko pridete od frizerja; če vam frizura ne ugaja, je to razumljivo. Prod spanjem si lase pritrdite s tankimi glavnički. Konice las obli- kujte v šestico in jih pripnite s sponkami. Nato lase pokrijte 6 tanko mrežo. Pri hišnih delih si lase zavarujte pred prahom in kuhinjsko soparo s tančico. Ce se vam zgodi, da so se lasje navlažili, jih najprej osušite, nato pa si poskusite obnoviti prvotno obliko z rokami oziroma lase pripnete kot pred spanjem. Lase z rokami malo dvignite in pritiskajte nekaj minut ob straneh, da se umirijo in skočijo kolikor toliko v prejšnjo lego. Ce to ne pomaga, se previdno počešite. Se bo mraz, zato modni krcatorji predlagajo za najbolj zmrznjene ko-žuhovinaste škornje iz kože morskega psa, jaguarja, severnega med- veda. Pa jim vsega ni verjeli: ja-guarjevo kožo so naredili v tovarni, severnega medveda pa prav lahko zamenjamo z jagenjčkom. ČIŠČENJE NAKITA Zlat nakit čistimo z mešanico magnezie, salmiaka in špirita. Mešanico nanesite na nakit in pustite nekaj časa učinkovati in nato zbrišite s krpico mehkega usnja. Filigranski izdelki iz srebrne žica kaj hitro počrne. Za nekaj česa talfl izdelek potopite v v razredčeni sal-miak in ga izperite v čisti vodi in posušite na papirju ob peji. Si.:r, popolnoma črn srebrn nakit bo kot nov, ko ga boste ščetkali z milnico. Korale se dobro očistijo v ml učni slani vodi. Ko se ob pranju azile, jih osvetlite z mehko volneno krpo. Ce so korale zelo zamazane, jih pustite nekaj ur ležati v slani vodi ira jih nato zdrgnite z volneno krpo. Morda še zanimivost: pravi bisere čistimo tako, da jih kuhamo v mleku, v katerega smo nastrgali malo mila. Nato jih speremo v čisti vodi in osušimo brez brisanja. Gospodinfin letni obračun Navadno konec leta delamo obračune: takšne ali drugačne. Podjetja delajo inventuro, mi pa premislimo, ali je bilo to leto uspešno ali ni bilo. Malce žalostni ugotovimo, da smo spet za eno leto starejši. Ste že kdaj skušali sešteti vsa bremena, ki jih mora prenesti gospodinja v enem letu? To naj storijo možje, da bi spoznali, koliko težav in dela leži na gospodinjinih ramenih. Napor gospodinjskega dela Pulover, ve tja. šal so vedra lepa darila. Visok ovratnik in muf, ki spet prihaja v modo ,sta na tej sli- ki pletena v zanimivem vzercu. Ce imate čas, ju lahko splctele iz dolgih pletenih trakov. se lahko primerja samo z delom težaškega delavca. Znanstveniki so ugotovili, da jc pri vseh poraba kalorij enaka: pri čiščenju stanovanja, pranju perila, iztepavanju preprog itd. porabi gospodinja toliko energije kot jeklarski delavec, zidar ali monter. Razlika je le v tem, da gospodinja konec meseca ne dobi mesečne plače, samo hvaležnost in malo priznanja ji damo. Novoletni prazniki pa so najbolj primerni, da ji mož vsaj delno povrne trud. Delo gospodinje v petčlanski družini: Prvorojenec Je že prav, da ste ponosni na prvorojenca, toda v tem res ni treba pretiravati. Preberite, kako se ni treba obnašati: kadar imate obisk, je seveda glavna tema pogovora vaš otrok. Obiskovalci so vljudni in prav dobro razumejo, da radi razkazujete prve fotografije deklice ali dečka in se pohvalite, da ne jok*y dobro je in dolgo spi. Včasih jc potreben le namig, da nas obiskovalci vprašajo po starših, čeprav iz vljudnosti. To nedolžno vprašanje je navadno povod, za neskončne pogovore o otrocih. Obiskovalcu ne preostane drugega kot pri-kimavanje in mogoče še fraza, da ie otrok izrezan očka ali mamica oziroma vsakega pol, da ni z.imere. S tem poklonom so si pridobili vašo naklonjenost in nc morete si kai, da jim ne bi pokazali ljubljenko, kako ptidno zna spati. Kot miši tiho se splazijo v spalnico in nato strme v £ samo za nakupovanje živil gospodinja zasluži ime težaškega delavca; 0 saj je prinesla v košari dve in pol toni živil; ^ precej znoja jo stane pranje in likanje perila, čeprav ji pri tem včasih pomaga mož; v enem letu znaša to eno do poldrugo tono perila; 0 prenašanje premoga za kuho in ogrevanje znese kar dve toni letno; 0 tudi s smetmi so težave, če dnevno napolni eno vedro smeli in odpadkov se jih v dvanajstih mesecih nabere za celo tono. in na* ponos posteljico, srečni starši pa >:e~n.insko uživajo in mogoče še »namigavaio« na uvoženo odejo, ki prekriva speče dete. Naj se vam še tako dozdeva, da je otrok podoben staršem, to ne bo držalo, saj se po tretjem letu lahko modre oči spremene v mačje zelene, laski potemnijo in lička izgubljajo okroglo obliko. Ne mučite se z vpra* šanjem, kaj bo nekoč iz male žive igračke, raje se potrudite, da m:t boste dali srečno mladost. In to je največ, kar mu lahko nudite. MALI NASVETI 0 Poskusite si sami prebroditi čevlje za praznovanje. Ze nekaj ča-» sa so v modi pentlje iz žameta, at* lasa ali ripsa ,ki jih pritrdimo spre-spredaj ob izrezu čevlja. Čevljar naj vam naredi ob izrezu čevlja dve luknjici, da boste pentljo laže pri« trdili Poročila poslušajte vsak dan ob 8.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 8., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. 0 SOBOTA - 23. decembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.30 Z melodijami po Južni Ameriki 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Glasovi Balkana 10.T5 Od tod in ondod 11.00 Pevec Dušan Jakšič 11.15 Angleščina za mladino 11.30 Zabavni zvoki 12.05 Marija Gazvoda poje slovenske narodne 12.15 Kmetijski nasveti — Miki Pucko: Tudi kmetijski proizvajalec naj ima pestro prehrano 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pol ure orkestralne glasba ft.OO Pevka Lilijana Petrovič 14.15 Medigra z Musorgskim 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Napotki za turiste 15.25 V ritmu tanga 15.40 Moški komorni zbor iz Celja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino ... 17.50 Orkester Les Baxter 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Slovenski oktet poje slovenske narodne 18.25 Ritmi Latinske Amerike in njeni vokalni ansambli 18.45 Okno v svet 19.05 Dcmače viže v dvo- in tričetrtinskem taktu 20.C0 Vedro in priljubljeno 20.20 Zabavna radijska igra 20.50 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 0 NEDELJA - 24. decembra 6.30 Napotki za turiste 7.15 Reklame in zabavna glasba 8.00 Mladinska radijska igra Glas - Panorama D 8.40 Iz albuma skladb za otroke 8.50 Vesela godala 9.05 Pripravili smo posebej za vas 9.40 Sest skladateljev — partizanov 10.C0 Se pomnite tovariši ... 10.30 Koncertna matineja 11.30 Očesna klinika - reportaža 11.50 Zvočni intcrmezzo 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Kitara in orglice 15.30 Suita čeških, moravskih in slovaških plesov 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Naši solisti oblikovalci znamenitih opernih vlog 17.05 Klavir v ritmu 17.10 Radijska igra 18.30 Športno popoldne 19.05 Nedeljska panorama 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Hammond orgle in kitara 0 PONEDELJEK - 23. decembra 8.05 Drobni prizori iz Sneguročke 8.30 Godala in zabavni vokalni ansambli 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Zabavna glasba za dobro voljo 10.15 O 1 trd in ondod 11.00 Kmečka godba v gosteh 11.15 Naš podlistek 11.35 Sonata za violino in klavir 11.01 Nekaj skladbic Borisa Kovačiča 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Začenja se čas novoletnih razglednic 14.00 Zvočni kaleidoskop 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Skladateljski profil Dimitrija Soštakoviča 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 55 minut za ljubitelje operne glabe 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Mali koncert 18.30 Nekaj slovenskih popevk 18.45 Radijska univerza 19.05 Naši mladi izvajalci 20.00 Izbrali emo za vas 20.45 Kulturni globus 21.00 Glasbena medigra 21.05 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije 0 TOREK — 26. decembra 8.05 Ženski zbor Svobode Laško 8.25 Po svetu jih poznajo 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Dueti iz Puccinijevih oper 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Violina, klarinet in klavir 11.15 Utrjujte svojo angleščino 11.30 Dve orkestralni skladbi Leoša Janačka 12.05 Pozdrav iz Slavonije 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Nega sobnih rastlin pozimi 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Skladbe Petra Liparja poje Mariborski komorni zbor 13.C0 Delovni kolektivi za Novo leto 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Tri romantične uverture 15.20 Orkester Stanley Black 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.C5 Glasbene upodobitve slovenskih ljudskih likov 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Vrtimo vam ploščo za ploščo 20.00 Poje zbor Berlinskega radia 20.30 Radijska igra 21.30 Zabava nas pianist Jose TordesHlas 21.45 Četrt ure s pevcem Ivo Robičem 22.13 Uvod v glasbo 20. stoletja 23.05 Zaplešite z nami 0 SREDA - 27. decembra 8.05 Plesni ritmi z opernega in koncertnega odra 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Lepe melodije 10.15 Od tod in ondod 11.00 Stephen Forterjeve ponarodele ameriške pesmi poje Komorni zbor RTV Ljubljana 11.15 Človek in zdravje 11.25 Iz oper, ki jih redko srečujemo 12.05 Zadovoljni Kranjci 6 pevci 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Jože Fer čl j: Raziskovanje o pitanju mladih govedi 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Kolektivi vam pošiljajo čestitke za Novo leto 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 1'.15 M*nvfe korno-—~> glasbe 15.20 Koncert po željah poslušalcev 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Ansambel Jožeta Kampiča 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Odmevi z dunajskega slavnostnega tedna 1061 18.45 Ljudski parlament 19.05 Ma urice Ravel za solo in ansambel 20.00 Naš variete 20.40 Glumači — opera 22.15 Po svetu jazza 22.45 Godala v noči 22.50 Literarni nokturno 0 ČETRTEK - 28. decembra 8.05 Obisk pri jugoslovanskih skladateljih 8.30 Veliki orkestri — znane melodije 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 8.25 Simfonična fantazija za violino in orkester 9.40 Pet minut za novo pesmico 10.15 Novoletno voščilo 11.00 Tri arije iz opere Alcina 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 V svetu operete 12.05 -Za našo vasjo« — venček narodnih 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Jože Spanring — Nekaj poljedelske statistike ob koncu leta 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.50 Od klavirja do bi g banda 14.10 Kralj Kristijan, simfonična 6uita 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 V ritmu cha cha 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Poje Ljubljanski oktet 17.20 Sedem in ena Chopinova mazurka 17.35 Novoletno voščilo 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Finale 2. dejanja opere Čarobna piščal 18.45 Kulturna, kronika 19.05 Novo in vedro 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Frank Pourcell 21.00 Literarni večer 0 PETEK - 29. decembra 8.05 Od majhnega ansambla do bing band orkestra 8.40 Slovenske narodne poje Tone Kozlevčar 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Kolektivi vam za Novo leto 11.00 Mala suita 11.15 Naš podlistek 11.35 Iz glasbenih fantazij 12135 »Ples s pogačo« in dve gorenjski 12.15 Kmečka univerza — ing. Vinko Sadar: Prihodnost poljedelcev 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pojeta mezzosopranistka Cvetka Ahlin in tenorist Rudolf Franci 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Radi bi vas zabavali 15.20 Novoletna razglednica 15.45 .Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Portreti iz stare italijanske muzike 17.35 Vokalna lirika 17.50 Majhni zabavni ansambli 13.00 Aktualnosti doma in v avettl 18.10 Švedske ljudske melodije 18.25 Zbor in narodni ansambel »Joža Vlahovič« 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Za novo leto so vam izbrali 20.00 Orkester George Melachrino 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 »Romantični trio 20.45 Štiristo let klavirske glasbo 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Po 6vetu jazza 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno Televizija 0 SOBOTA - 23. decembra 18.00 Tonček — TV mladinska igra 18.45 JIM iz džungle — serijski film 18.45 Reševalna ekipa serijski film 20.00 TV dnevnik 20.15 Magistrale stoletja — propagandna oddaja 20.30 Ekran na ekranu — filmski mozaik 21.15 Studio ena — glasbena revij* 22.25 Detektiv John Drake - serijski film 22.25 Serijski film 0 NEDELJA — 24. decembra 9.30 Važna naloga — kmetijska oddaja 10.00 Drzna deklica — serijski film iz serije Veter 10.00 Serijski film 14.00 Magnetofonski posnetki državnega prvenstva v boksu 16.30 Športni intervjuji 17.05 Finale ekipnega prvenstva Jugoslavije v sabljanju 18.00 V nedeljo popoldne 20.00 Sedem dni 20.45 Razpoka raja — jugoslovanski igrani film 0 PONEDELJEK - 25. decembra 17.30 Iz industrije za industrijo 18.00 Planet zemlja — serijski film 18.30 Znanost in tehnika 19.00 Pregled 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Trenutek Cehova - TV ' dramatizacija novel 0 TOREK - 26. decembra 19.30 Revija čestitk Srečno novo leto 0 SREDA - 27. decembra 18.00 Mali vrtiljak — otroška oddaja 18.30 Reševalna ekipa — serijski film 19.00 Raziskovanje na Rdečem morju 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.15 Propagandna oddaja 20.30 Ljubezen in ritem — zabavno glasbena oddaja 21.30 Radosti naših dni — reportaža 0 ČETRTEK - 28. decembra 10.00 TV v šoli 17.30 En-dendinus oddaja za najmlajše 18.00 Pionirski mozaik 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Elektrotehna — in Žična — reklamna filma 20.00 Iz kraja v kraj - zabavno glasbena oddaja 0 PETEK - 29 .decembra 18.00 Vsak petek nov začetek — prenes javne prireditve za otroke 19.00 Magazin vsakdanjih skrbi 20.00 TV dnevnik 20.15 Novoletne čestitke 21.15 Spored jugoslovanske kinoteko 23. decembra - SOBOTA »Center« — ameriški barvni film TARZANOV A BORBA ZA ŽIVLJENJE ob 15., 17. In 19. uri, premiera domačega filma NA ZMAJEVI SLEDI ob 21. uri »Storiač« — ameriški barvni flim r A RZ AN OVA BORBA ZA ŽIVLJENJE — matineja ob 10. uri, ameriški W film POSLEDNJA OBALA ob 15.30, 18. in 20.30 »Svoboda« — italijanski barvni CS film S PLAV A RJI Z VOLGE ob 18. in 20. uri »Cerklje — Krvavec« — ameriški VV film NEKATERI SO ZA VROČE ob 19. uri »Naklo« — ameriški barvni CS film DREVO 2IVLJENJA ob 19. uri 24. decembra - NEDELJA »Center« — ameriški barvni film TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE ob 10., 14., 16. in 18. uri, ameriški W film POSLEDNJA OBALA ob 20. uri »Storžič« — ameriške barvne risanke PAJA PATAK - matineja ob 10. uri, premiera amer. barvnega filma PUSTOLOVŠČINE TOMA SOWYERJA ob 13. uri, italijanski barvni CS film SPLAVARJI Z VOLGE ob 15., 17., 19. in 21. url »Svoboda« — ameriške barvne risanke PAJA PATAK bo 14. uri, ameriški VV film POSLEDNJA OBALA ob 15.30, italijanski barvni CS film SPLAVARJI Z VOLGE ob 18. in 20. uri »Cerklje — Krvavec« — ameriški barvni W film NEKATERI SO ZA VROČE ob 15.30 in 18. uri »Naklo« — ameriški barvni CS film DREVO 2IVLJENJA ob 15. in 18. uri Potujoči kino — predvaja angleški film MATI INDIJE ob 15.30 v Preddvoru in ob 18.30 v Predoeijah 25. decembra - PONEDELJEK »Center« — domači film NA ZMAJEVI SLEDI ob 10., 16., 18. in 20. uri. Film je bil sneman v Kran.u — ameriške barvne risanke PATA PATAK ob 14.30, cena enotna 30 din — risanke predvajamo v okviru Novoletne jelke »Storžič« — ameriške barvne risanke PAJA PATAK ob 10. uri, cena enotna 30 din Jesenice »RADIO« 23. do 25. decembra slovenski film DRUŽINSKI DNEVNIK, 26. decembra angleški film LIGA GENTLE-MANOV. 27. do 29. decembra ameriški barvni W film IMITACIJA 2IVLJENJA Jesenice »PLAV2« 25. do 23. decembra slovenski film DRUŽINSKI DNEVNIK. 27. do 29. decembra angleški film LIGA GEN-TLEMANOV Žirovnica 24. decembra ameriški CS film DNEVNIK ANE FRANK, 27. decembra slovenski film DRUŽINSKI DNEVNIK Dovje 24. decembra nemški barvni CS film PLANETA SMRTI, 25. decembra ameriški CS film DNEVNIK ANE FRANK. 28. decembra angleški film LIGA GENTLEMANOV Koroška Bela 24. decembra angleški film LIGA GENTLEMANOV, 25. dec. ameriški barvni film BELA DIVJINA Kropa 24. decembra jugoslovanski film OSMA VRATA ob 15. in 19.30, 28. decembra jugoslovanski film VLAK BREZ VOZNEGA REDA ob 19.30 Ljubno 23. decembra jugoslovanski CS film SAM ob 19.30. 24. decembra jugoslovanski film SAM ob 15. uri, 24. decembra ameriški W film ISKALCI ob 17. in 19.30, 25. decembra jug.-italijanski barvni CS film BELI HUDIČ ob 19. 30, 26. decembra isti film ob 19.30 Skofja Loka »PREDILEC« 23. do 24. decembra ameriški barv. film POJMO V DEŽJU Bled 24. in 25. decembra jugoslovanski film KAPETAN LES, 26. do 28. decembra francoski barvni film MOJ STRIC Radovljica 23. decembra francoski barvni CS film LJUBEZEN POD NADZORSTVOM ob 20. uri, 24. decembra francoski barvni CS film LJUBEZEN POD NADZORSTVOM ob 16. in 20. uri, 24. decembra francoski barvni film SAKRAMENSKA FRK-LJA ob 18. uri, 24. decembra francoski zabavni film VELIKI POGLAVAR ob 14. uri i« matineja ob 10. uri, 25. decembra češki kri minami film ČLOVEK Z DVEMA OBRAZOMA ob 18. in 20. uri, 26. decembra češki kriminalni film ČLOVEK Z DVEMA OBRAZOMA ob 20. url, 27. decembra nemški film POLIKU-SKA ob 18. in 20. uri. 29. decembra slovenski zabavni film DRUŽINSKI DNEVNIK ob 20. uri PREŠERNOVO GLEDALIŠČE t Kranju SOBOTA — 23. decembra ob 16. uri: P. Ovsec: BAGDADSKA PRAVLJIC za izven, ob 20. uri — Ocvirk: MATI NA POGORIŠČU, predstava na Trati v počastitev 20-letnice vstaje NEDELJA - 24. decembra ob 18. uri dopoldne: URA PRAVLJIC, ob 15. in 17. uri — P. Ovsec: BAGDADSKA PRAVLJICA za tovarno Iskra PONEDELJEK - 25. decembra ob 16. uri: P. Ovsec: BAGDADSKA PRAVLJICA za tovarno Iskra TOREK - 25. decembra ob 15. url P. Ovsec: BAGDADSKA PRAVLJICA za šolo Preddvor SREDA - 27. decembra ob 16. uri: P. Ovsec: BAGDADSKA PRAVLJICA za tovarno Planika, ob 17.30 — P. Ovsec: BAGDADSKA PRAVLJICA za OLO in ObLO ČETRTEK - 28. decembra ob 16. uri: P. Ovsec: BAGDADSKA PRAV-LJICA za tovarno Iskra, ob 19.30 -Budak: KLOBClC za red Četrtek PETEK - 29. decembra ob 16. uri: P. Ovsec: BAGDADSKA PRAVLJICA za tcvaino Sava TRZNI PREGLED v Kranju Fižol 100 do 150 din, ajdova moka 130 din, koruzni zdrob 50 din. koruzna moka 50 dn, ješprenj 90 do 150 din ,kaša 120 do 150 din, krma za kokoši 50 din. proso 60 do 70 din, oves 30 din za liter; korenček 40 do 50 din za šopek, sir 120 do 150 din, maslo 680 din .čebula 100 din, krompir 25 din, 6ladko zelje 25 din, kislo zelje 60 do 80 din, ohrovt 25 din, solata 150 din, pesa 30 do 40 din, kisla repa 40 do 50 din, redkev 40 din, orehi — celi 300 din, orehi — jedrca 1100 din, jabolka 60 do 70 din, mandeljni 250 din, suhe figo 180 din za kg; češenj 10 do 25 din, piščanci 400 din, kokoši 600 do 900 din, jajca 30 do 40 din za komad; peteršilj in zelena 10 din za šopek; smetana — merica 18 d:n. Kam v ne d e 1 j o ŠPORTNE PRIREDITVE: NOGOMET: Kranj - Dopoldne ob 9. uri bo v 6ejni dvorani Trgovinske zbornice redni letni občni zbor nogometnega kluba Triglav iz Kranja. ODBOJKA: Kranj — Ob 8.30 se bo v telovadnici gimnazije začel pokalni okrajni odbojkarski turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe Triglava, Gimnazije, Krope in Kamne gorice. Jesenice - Tu se bo prav tako začel ob 8.30 drugi del pokalnega okrajnega odbojkarskega turnirja, na katerem bodo sodelovale c.cpe Jesenic I in II, Žirovnice in Bieda. JUDO: Kranj - Ob 10. uri dopoldne bo v dvorani delavskega doma mednarodni dvoboj med ekipama študentov iz Kolna in kranjekega Triglava. SMUČANJE: Rateče—Planica — Ob 1§. uri dopoldne se bodo začele na 80-metrski skakalnici prve letošnje tekme v smučarskih skokih, na katerih bodo rastopili vsi nasi najboljši tekmovalci. Mladinci in maajkvali-tetni člani pa bodo nastopih na 35-metr?ki skakalnici. Ob 9. uri se bodo začele tudi med-klubske tekme v smuča rak cm teku a udeležbo naših najboljših tekmovalcev. To bo letošnja druga preizkušnja v tem športu. Crni vrh nad Jesenioaaai - Ob 10.30 se bo tu začelo tekmovanje v veleslalomu, na katerem bodo nastopili alpski smučarji iz vseh slovenskih klubov. DCfe /mam kupili ~ neao-letna dcudlci • V KRANJU OD 25. DO 30. DECFMBRA 1961 V PROSTORIH DELAVSKEGA DOMA (nasproti poslopja 0L0) V PAVILJONIH »NOVOLETNEGA SEJMA" U JESEMCAII OD 26. DO 30. DECEMBRA 1961 V PROSTORIH METALIRŠKE ŠOLE (za restavracijo ..Kazina") 1 lipi JMfil aa gatjHMr ife: ii2^ £■( ^/V ^k ■ *f||Š| H ■ novole tni /-j r_j 1 potrosi« uski \ rf r~ \ \ V. ci J :vo ensecbno stanovanje prodam. Ponudbe oddati v podružnico Glasa J.eenice pod »Takoj« 4300 Predan več prašičkov po 6 tednov starih. Str.ro; ova 21. C:rče, Kraj 4307 Suha bekova drva prodam. Sturm, Podpora 3, Gorenja vas r.ad Sk. Loko t : ;,j Prod-m prašiča — 170 kg težkega. Bnfigajeva 3, PrlmGkovo, Kranj 4317 Predam raccesneve plohe 22 in 50 mm, smrekove 25 in 50 mm ler nov pur kariki primož. Šenčur 212 4313 Prodam mlado kravo, ki bo ; ku-arja telila. Lahovče 14, Cerklje 4319 Predam prašiča — težkega 150 kg, brejo svinjo in plemenskega vola. Voglje 39 4320 Prodam kobilo, sposobno za vsa dela. staro 9 let. Jože Sitar, Križe 50 4321 Prodam radijski sprejemnik Soča UKV. Naslov v oglasnem oddelku Prodam 6 tednov stare prašičke. Vasca 10, Cerklje 4823 Prodam parcela 1700 m3 za vvee-kend. Pot v Javomiške rovte. Koren, Zupnišče, Koroška Bela 4824 Lepe vprežne jesenove sani, nove osovine za zapravljivček m dvoje vra tpoceni predam. Pavel Hrovat, Maršala Tita 49, Jesenice 4325 Prodam plemenskega vola od 450 do 500 kg težkega in prašiča od 100 do 140 kg težkega. Trstenik 10 4326 Prodam 5 železnih samokolnie z gumijastimi kolesi. Naslov v. oglasnem oddelku 4327 Ker nujno rabim denar, prodam moped ali zamenjam za deske. Slavko Knapič, Predoslje 60, Kranj 4823 Skoraj nov kavč in šivalni 6troj prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4829 • Električni radiator pocrni prodam. Našlo v v oglasne m oddeiku 4830 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco. Jezerska c. 17, Kranj 4331 Prodam prašiča - 160 kg težk Vasca 5, Cerklje 4832 Radie »Soča« z garancijo, ugodno prodam. Ogled v Šenčurju 142 4833 Prodam odlično motorno kolo Horex Regina 400. X. -u v o;'as-nem oddelku 4331 Prodam stroj za avto »Op?I«. Olševek 12, Preddvor 483.1 Po ugodni ceni prodam gramofon z ploščami. Grad 44, Cerklje 4833 Radio z gramofonom po 7e'o ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4837 Imam naprodaj več mladih prašičkov. Cerklje 107 4838 Ugodno prodam travnik v neposredni biižini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4r,r9 Predam večjo količino rdečega čebul jčka. Cerklje 31 4840 Prodam prašiča — 163 kg težkega. Vopovlje 15 4811 Kuhinjsko kredenco, posteljo, otročke posteljo predam. Vi m pol-šek, Cesta Kokrškega odreda 2 4042 Prodam Fiat IM Bi. letos uvožen. Zamenjam tudi za opeko. Naslov v oglasnem or'delku 4861 * Prodam prašiča — fe"koga 170 k«. Preba^evo 42 4"r7 Predam prašiča — 150kg težkega. Markun Lovro, Voglje 57 4363 Prodam kravo, ki bo januarja tretjič telila. Olževek 14 4SG4 Prodam prašiča — 150 kg težkega, za zakol. Nasiov v oglasnem oddelku 4865 Prodam svinjo, brejo 9 tednov, in prašiča - težkega 80 kg. Zg. Bmiki 82 1 4866 Trodam nov biljard. Cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku 4867 Prodam 2 prašiča — po 180 kg težka. Vdud 86 4833 Predani aH zamenjam plemenskega merjasca, starega eno leto. Zg. Brniki 27 4339 rrodom 110 kg težkega praSKa. Naslov v oglasnem oddelku 4370 Prodam plemenskega vola nad 630 kg težkega in enega prašiča — 100 kg težkega. Zalog 61, Cerklje 4371 Hiša v Kranju — Cirče, s štirimi gespodartrkimi pc-Iopji, primerrumi za obrtno dejavnost, njive ter gozdovi usodno naprodaj. Naprodaj so tudi tri krave — dobre mlekrrri-ce, in konj ter ves kmetijski inventar, vključno z vozovi (gumi voz). Informacije vsako popoldne od 15. do 13. ure. Kranj, Kajuhova 1, na-spreti nove Tekstilne šole, Prim-skovo 4372 Prodam skoraj nov zakonski kavč. novo pomivalno mizo, pečico Plamen, malo rabljen zimski žer.ski plašč ter črno mo*ko suknjo. Naslov veglasnem cddolku 4873 Kupim prednjo premo za Fiat 1100, letnik 1939. Naslov v oglasnem oddelku 4813 Kupim avto Vi>Ikswagen. BMW, DKW Junior ah Fiat 6GD. Naslov v oglasnem oddelku 4352 Suhe smrekove plohe — 5 ali hem takoj kupim. Anton Kos, mizarstvo, Huje 3, Kranj 435'J Kupim kletko za papigo. Ponu !-be: Franci Fister, Kidričeva 28, Kranj 4360 Kar sem pisala o Elizabeti Go-ričanec, uslužbenki pri Jelenu, izjavljam za neresnično in se ji zahvaljujem za odstop od tožbe. Antonija Oseii 4337 Gostilna Kokra na Primskovem sprejme stalno moč za delo v strežbi in kot čistilko. Lahko je začetnica v gostinstvu 4844 SILVESTROVANJE! Pravočasno si rezervirajte prostor v hotelu Evropa v Kranju 4845 Šolski odbor osnovne šole Šenčur — adiminsrrativno in finančno poslovanje. Plača po pravilniku šole. Pro.mje sprejema upravite! ;'etvo osnovne šole Šenčur 4846 Trgovsko podjetje Knjigarna »Simon Jenko« Kranj obvešča vse cenjene odjemalce, da bo zaradi tro-mesečne inventure trgovina zaprta v času od 3., 4. in 3. januarja 1962. Prosimo vse potrošnike, da si pravočasno nabavijo potrebne predmete 4817 Iščem gospodinjsko pomočnico. Hrana in stanovanje sta zagotovljena. Naslov v oglasnem oddelku 4848 Iščem majhno opremljeno sobo za dve osebi. Plačam ali delam. Naslov v oglasnem oddelku 4349 Gorenjskim fantom in dekletom želijo srečno Novo leto 196?, go- renjski fantje: Vili Globočnik, Edo Dolenc, Franc Tišier, Rudi Vehar in Vinko Sumi, ki služijo vojaški rok v Zagrebu 4C50 Bivalni stroj vam hitro in strokovno popravi ter očisti v delavnici Omejc, Cesta Iva Slavca 2, Jelenov klane, Kranj 4851 Vsem prijateljem, znancem in strankam želim srečno in uspehov polno novo leto 19G2. Pleskarstvo Cchovin ,Kranj 4357 Hlače, svetlo modre barve, črtasti vzorec, rob i00.: "en, som i/ umrlo IOG.003 ljudi) polni stolpce v časnikih, je zašlo tudi v film. Zaradi vsega tega se ml zdi krivično, da bi režiserju in vsem štirim velikim Interpretom (Frcd Astaire, Antho-ny Perkins, Grcgorv Pack in Ava Gardncr) očitali njihove pomanj- kljivosti. Morda je vizija prihodnosti v filmu res temna, morda je Kramerjevo prikazovanje človekovih poti le preveč determinirano! Toda leta 1964 še nismo doživeli___Svet doslej ni dal le enega Eichmanna, še veliko jih je... pa ne le v Nemčiji. Se vedno se najdejo ljudje, ki bodo pripravljeni s smrtonosnim tovorom leteti (zdaj verjetno z aparati B-49 — leta 1945 pa so leteli z B-36) s te ali one strani sveta nad ljudi, s katerimi niso nikoli sedeli za mizo v kavarri, s katerimi se niso prepirali zaradi otrok itd. Sicer pa verjetno zdaj ne bi bilo potrebno niti leteti, zdaj bi bilo treba, tako kot v Kramerjevem fi'lmu le pritiskati na gumbe, da bi svet zaplesal in znorel. I In končno zdaj niti ne vemo, j če zaradi povečanja radioaktivno-I sil v ozračju že danes nj to Člove-I ku nevarno. Niti tega ne vemo, »li bodo zaradi tega naši otroci ljudje brez rok, ljudje brez ust in oči. In vse to je v rokah pe-! ščice blaznežev, senilnih starcev... Ti naj bi torej odločali o naših i otrocih, o naših življenjih. Kdo ' jim pravzaprav daje za to moralno pravico? Pravica močnejšega? Človek je človek, zato take skepse ne maram, niti Kramerje-ve ne! Materija, ki se je zavedla sama sebe, sama sebe ne more I uničiti. - J. K. Z novo naštudiranim programom, kjer nastopajo tudi solisti, dosega Prešernov mešani pevski zbor v zadnjem času zavidljive uspehe. Pred kratkim so pevci obiskali tudi Trbovlje, kjer so bili gost tamkajšnjega pevskega zbora — »Zarja«. Velika dvorana Delavskega doma je bila ob tej priložnosti razprodana do poslednjega kotička. Navdušenje poslušalcev pa bomo najzgovorneje opisali, če povemo, da je moral zbor ponoviti domala polovico svojega sporeda. V četrtek, 21. decembra, zvečer je zbor sodeloval tudi na proslavi JLA v dvorani kina Center v Kranju. Ob tej priložnosti je bil spored omejen zgolj na borbene pesmi. Včeraj ob 16. uri se je zbor predstavil z istim programom v Cerkljah, ob 20. uri pa na Jezerskem. Ob tej priložnosti so uvrstili v spored tudi Gobčevo Rdečo kan t a to. Tudi v januarju prihodnjega leta čaka pevce trdo delo. Zdaj pripravljajo nov program za radijska snemanja, razen tega pa je zbor dobil povabilo za turnejo po LR Srbiji. Ta naj bi bila nekako od 15. do 25. januarja. Na- Jože Ciuha: Deklica in kač črt turneje pa zajema Beograd, Novi Sad, Zemun in Pančevo. Povabilo spravlja zborovodjo Petra Liparja v zadrego. Ne ve namreč, če bodo v podjetjih in ustanovah, kjer so člani zbora zaposleni, naklonjeni takšnemu gostovanju. Prav bi bilo, če bi to zborovo težnjo z razumevanjem podprli. Gostovanje s preveč okrnjenim zborom pa bi bilo hudo tvegano, saj bi pri tem kvaliteta programa močno trpela. — S. S. »Ura pravljic« potuje Za Uro pravljic, ki je postala prava domena Prešernovega gledališča, lahko zapišemo, da ni našla mnogo malih prijateljev samo v Kranju, temveč se je glas o njej razširil daleč naokrog. Od vsepovsod prihajajo vabila. Vsi b; si radi ogledali to popularno URO PRAVLJIC. Ce ne drugega - naj imajo otroci vsaj urico prijetnega razvedrila, ko bodo gledali domiselne goste iz Kranja. Oglejmo si torej vabila. Za minulo nedeljo so jih povabili iz Litije in Smartnega. Pravijo, da so se dobro odrezali. Prispela pa so tudi pisma iz Novega mesta, Raven na Koroškem, Ajdovščine in iz Trbovelj. Pri Trboveljčanih bi Kranjčani morali gostovati za 29. november, pa so žal morali povabilo odkloniti. Gostovali pa so že na Golniku in v Cerkljah. Gostovanja v oddaljenejših krajih morajo na žalost odklanjati predvsem zaradi dragega prevoza z avtobusom. Na vabila iz bližnjih krajev pa se pravljičarji iz Kranja radi odzovejo. — S. S. dališča čutimo pomanjkanje resnejših idejno sodobnih dramskih del. To vrzel sem hotel izpopolniti prav s »Samorastniki-«. Lik Mete se mi zdi eden najlepših in nairevolueionarnejših ženskih likov v naši literaturi. Zato se mi je zdelo to delo tudi primerno za uprizoritev v polastitev občinskega praznika in dvajsetletnice ljudske vstaje.* »Na katere težave ste naleteli 4>ri režiji?« »Predvsem sem naletel na precejšnjo neresnost pri nekaterih starejših igralcih, ker so mi kratko malo odrekli sodelovanje. Posebno za manjše vloge dolgo nisem mogel dobiti igralcev. Zato pa sem toliko bolj hvaležen tistim, ki so omogočili redno, čeprav trdo delo, saj smo postavili »Samorastndke« na oder točno po enem mesecu študija. Skopo odmerjen čas je bila ena največjih ovir pri režiji. Mnoge težave mi je pomagal premostiti igralec Mirko Zupančič iz Ljubljane, ki je prišel večkrat v Loko. Ostalo težave pa so, da nimamo garderoberke, ki bi skrbela za kostume, nimamo primernega prostora za izdelavo kulis, oder je zelo majhen, prav tako nimamo dovolj reflektorjev itd.« »Kakšni pa so vaši načrti kot režiserja DPD »Svobode«?« »Za pomlad imam v načrtu režijo Fisherjeve drame »Prosti dan«, ki je bila zelo primerna za uprizoritev ob 8. marcu. Upam tudi, da bom šel poleti zopet na tečaj za režiserje in tam dobil nove inspiracije za prihodnjo sezono.« — Janko Krek Ive Subic: NAGRADNA SVETILKA Z razstave mladinskega leposlovja V okviru TEDNA TISKA je bila v sredo, 20. decembra, v Mestnem muzeju v Kranju odprta razstava slovenskega mladinskega l2?o-slovja. Ta dogodek je hkrati uvod v otvoritev Pionirske knjižnice, ki bo izročena mladim bralcem 28. decembra v Delavskem domu. — Razstavno gradivo, ki zajema slovensko mladinsko leposlovje, je razporejeno po starostnih skupinah bralcev. V prvih vitrinah so razstavljene slikanice za predšolske otroke, nato pa sledi leposlovje za cicibane. Mikavnost razstavljenih predmetov poveča še okusna In nevsiljiva dekoracija z igračami. Tretjo stopnjo prikazuje leposlovje za pionirje od 11. do 14. leta starosti. Nnto pa sledi še izbor ljudskega pesništva in pripovedništva in končno poljudnoznanstvena dela, ki so namenjena mladini. — To smotrno urejeno leposlovno zbirko dopolnjuje 29 originalnih ilustracij iz izdaj našega mladinskega leposlovja. — Razstava, ki vzbuja med kranjskim občinstvom — zlasti med mladino — precej zanimanja, bo odprta do 2 januarja 1962. — S. š. Hans VTerner RJchter 6t »Ko bi vedeli, kaj sc v resnici dogaja,« Jc dejal. »Ko bi le vedeli!« rred barako sc jc nenadoma pojavil ameriški avtomobil. »Naglo v barako!« je zašepetal Guehler. »Ne smejo naju najti .s kuni j, sicer greva z njimi.« Splacila sta «e v barako. Zunaj so vo-zili avtomobili. Sliiali k« častniška povelja. Kričanje v drugem bataljonu pa jc bilo vedno glasnejše. »Pomečile pse iz avtomobilov!« so kričali. Guehler Je stal pri vratih. Videl je razgrajače Iz drukera bataljona, ki so tekali sem ler tja med barakami. Cez plot Je pričelo leteti kamenje. V barako je pritekel Buchmann in zavpll: »Naglo t postelje! Američani prihajajo!« Slišali so o amljene strele. »Svinjarija!« je dejal Konz. »Zdaj streljajo že v taborišču!« Skoti barako so prišli ameriški vojaki. V drugem bataljonu jc nenadoma vse utihnilo. »Čemu vse to?« je dejal Schmidt. Drugo jutro je Guehler odšel v drugi bataljon. Vrata so bila zaprta z verigami. Podčastniki in naredniki so na cesti čakali na prevoz. Guehler se Je ustavil pri vratfh. Oprezni je med vrstami, da bi našel Grundman-na In nurhvvalda. Prikazal sc jc Grundmann. »Res odhajate?« »Da,« je dejal. »Na delo bi se morali prijavili, ostali bi tukaj.« »Preklelo sranje,« je dejal Grundmaim, «toda kako?« »Javiti bi sc morali, karkoli bi se zgodilo.« »Le eno željo Imam: da bi sc izmotal od tod. Tile tukaj so vse osmradili.« »Kaj se je pripetilo?« »Američane so obmetavali s kamenjem, poskušali prevrniti avtomobile in izobesiti zastavo s kljukastim križem. V taborišču so hoteli zanetiti upor.« »Upor v taborišču?« »Da,« je dejal Grundmann, »in zdaj preklinjajo, ker se jim niste pridružili.« Guehler se je zasmejal. »Ker se jim nismo pridružili? Mar so znoreli?« Skozi žično ograjo je videl Grundmannov pobiti obraz. »Človek, tukaj moraš ostati. Saj vendar ne sodiš mednje!« »Ce bi se prijavil, bi me pretepli. Marsikdo bi raje ostal tukaj in delal, toda nobeden se ne upa prijaviti. Vso noč sem prrbcdel. Neprestano sem premišljeval, kako bi to izpeljal, pa nisem našel rešitve.« »Pojdi zdaj k njim in reci, da želiš ostati tukaj.« »Poskusil sem davi, govoril sem z ameriškim častnikom. Dejal ml je, da sem nacist in .trouble-maker' in da je prepozno.« »Potom zares ni moč ničesar storiti.« »Ne,« je dejal Grundmann. »V kazensko taborišče pojdemo.« »Oslarija,« je dejal Guehler, »kakšna oslarija!« Iz barake Je stopil Buchvvald. Prišel je k vratom in porinil roko skozi žično ograjo. »Kaj Je, ti troublemaker?« Jc dejal Guehler. Buchvvald ga jo pogledal. Sicer živahni pogled je bil utrujen In moten. »Postal sem nacist, pravcati nacist, razumeš?« »Ne,« Je dejal Guehler, »ne nuoimm« »Ne razlikujejo nas. Ničesar ne opazijo. Ne verjamejo, da živimo pod pritiskom.« »Tega nikoli ne bodo doumeli.« »Nocoj so se končno vmešali. Pa še to le zaradi zastave s kljukastim križem« »Nobenih izkušenj z nacisti nimajo,« je dejal Guehler. »Da,« Je dejal Buchvvald, »nobenih izkušenj. Med nami je kopica članov tajne policije, ki nas terorizirajo, Američani pa tega sploh ne opazijo.« Iz taborišča so zaslišali nemško povelje: »Zbor!« »Oditi morava,« je dejal Grundmann. Roke je držal v žepih in zrl v tla. »Psi,« je dejal Buchvvald, »prekleti psi!« »Dobro se imejta in pazita, da vaju ne zlomijo!« »So naju že uklonili,« je dejal Grundmann. Sc vedno je zrl v tla, ko da je kaj izgubil. Guehler je porinil roko skozi bodečo žico. Buchvvald je dejal: »Varuj se teh psov!« »Pa vidva?« »Se bova že izmotala.« Krepko so si stisnili roke. Med njimi je stala bodeča žica. »Predavaj dalje in ne popusti!« jc dejal Grundmann. »Da,« je dejal Guehler, »da. da.« »Dobro srečo!« je dejal Buchvvald. Obrnila sta se in odšla po cesti. Guehler je stal tesno ob žici in zrl za njima. »Nikoli več ju ne bom videl,« je pomislil. »Vreče na hrbte!« Je zavpil narednik. Onstran športnega igrišča, na ameriškem nakladalnem kolodvoru, je pričela igrati vojaška godba. »Ribja hrana.« je dejal nekdo zraven nJega, »spet natovarjajo ribjo hrano.« Rezki zvoki vojaške koračnice so spremljali natovarjanje ameriških vojakov, ki so odhajali prok morja. Guohler je tekel po cesti mimo barak drugega bataljona proti velikim taboriščnim vratom. Videl jih je, kako so korakali skozi vrata. Na ramenih so nosili vreče. Potom so onstran zičatc ograje korakali okrog taborišča proti nakladalnemu kolodvoru. Korakali so v četveroreuih in vzdigovali noge pravilno, kakor da korakajo po kasarniškem dvorišču. Peli so: »Tanki napredujejo v Afriki . ..« Petje je odmevalo po taborišču krepko in vojaško, kakor da se vračajo z uspelega pohoda. »Kulise,« je zašepetal Guehler, »samo kulise.« Znotraj bodeče žice je tekel vzporedno s kora-kajočimi. Onstran žice sta Burhivald in Grundmann stokala pod vrečami. Na čelih sta imela znojne kapljice. »Na svidenje!« je zavpil Buchvvald. Spredaj, v koloni, so spet zapeli. Prepevali so: »Samo še enkrat proti USA ...« Grundmann in Buchvvald nista pela. Molče sta se šibila pod vrečama. Pod nogami se je vzdihoval prah s suhe, peščene ceste. Potem so zapeli: »Ptički v gozdu« in nato »V domovini, v domovini, se bomo spet srečali.« Guehler je videl, kako sta oba pela. Pesem je glasneje kakor koračnica vojaške godbe vihrala pod svetlo poletno nebo. »Zdaj poj o vsi,« je pomislil Guehler. »Vsi pojo.« S kolodvora je prodrl nagli ritem ameriške vojaške godbe. S kričečimi zvoki je pretrgala pesem. Guehler je obstal za žično ograjo. Bil je na skrajnem robu športnega igrišča. Dvignil je roko. Grundmann in Buchvvald sta ga pogledala. Tudi onadva sta dvignila roki In pomahala. Potem sta odkorakala na kolodvor. Guehler je odšel nazaj. Počasi je stopal prek športnega igrišča, kjer je nekaj nogometašev tekalo za žogo. Taborišče se mu je zdelo prazno in zapuščeno. N(aspr©ti mu jc prišel Boehmer. »No,« je dejal, »so odšli?« »Da,« je dejal Guehler. »Dobra dečka sla bila.« »Da, skupaj smo bili na fronti.« »Tukaj bi morala ostati.« »Ni bilo mogoče.« 4 o GLAS DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI 50 Na tako dolgi fronti se partizani doslej še niso spoprijeli! To je bilo presenetljivo tudi za same cankar-jevce, ki so tedaj računali, da spopad nemara ne bo tako dolgotrajen, kajti Nemci se najkasneje zvečer vedno umaknejo! NemškeV kolone so že v prvem naletu hotele priti v Dražgoše, vendar jim to ni uspelo niti na enem oddelku. Ustavili so jih dobro merjeni partizanski streli! Po nekakšnem kratkem zatišju se je zgodilo nekaj novega: iz doline so bruhnili nemški topovi in po draž-goških bregovih so padale prve granate! Zdaj ni bilo več šale! Topovi so stali v Rudnem pri Novakovi žagi in bruhali v Dražgoše ogenj, da so se domačini naglo umikali v kleti! To je bil obenem tudi dokaz, da nemški pehoti ni uspelo priti v Dražgoše, zato so uporabili topove kot skrajno rezervo. Tako se je vnela prva bitka, ki ni bila »samo vaja« za nemško vojsko, kakor se je hvalil pred tem nemški oficir! Nemci so imeli s seboj tudi radijske oddajnike in sprejemnike, s čimer so si zagotovili naglo zvezo in obveščanje, cankarjevci pa so si po partizansko pomagali S predanimi kurirji. Tisti dan je bilo zelo vroče tudi na Bičkovih položajih. Najhujši pritisk Nemcev so čutili prav na levem krilu obrambe. Nemško poveljstvo je dobro precenilo položaj in je računalo na prodor s te strani, od koder bi po razbitju partizanov potiskali fronto proti zahodu kakor harmonike ... Bičkov vod je mogel biti le naredko razporejen tam zgoraj nad Ilijevo desetino. Fantje so bili 50 do 60 metrov vsaksebi, in vodnik jim je zabičal, da v prazno ne smejo' streljati. To je pomenilo pustiti napadalce čisto blizu. Motila jih je tudi megla, ki se je plazila po pobočju in včasih zginjala. Ko se je megla dvignila, so pred seboj že zagledali Nemce. V belih oblačilih so Dili skoraj nevidni. Prihajali so v velikem številu. Takrat je v soseščini in pod njimi pokalo že kakšno ura. Sele tedaj so se približali tudi Bičkovim položajem. Borci so udarili po Nemcih, jih zaustavili in razbili. Dobro merjeni streli so povzročili tudi začasen in delen umik! Toda takoj za tem valom je pritisnil navzgor naslednji, a se mu ni godilo nič bolje kot prvemu! Morali so se umakniti! Vodnik Biček je hodil po položajih in dajal navodila. Del fantov je bilo potaknjenih za zadnjimi hišami in pod skalo, del pa na Hudi njivi. Zdaj ni bilo težko opaziti, da nameravajo Nemci prav tu naglo, prebiti njihove položaje, zato je vodnik sodil, da je njihovega voda za obrambo tega oddelka fronte premalo, kajti Namrv so se zaganjali navzgor val za valom, kot bi v ta namen začasno spraznili Vznodno fronto. Zato je poslal h Gregorčiču kurirja s sporočilom: - »Komandantu povej, kako je tu in naj nam takoj pošlje pomoč. Nevarnost je, da' nas bodo izrinili od tu, ker Nemci močno pritiskajo iz lajške in jamniške strani! Pohiti!« Podobe iz ll.svetovnevoi Od vseh pokrajinskih muzejev v Sloveniji je škofjeloški muzej v starodavnem škofjeloškem gradu menda najboljši v Sloveniji, in to po obsegu zbranega gradiva kot tudi po tehnični strani; pa tudi najbolj nazorno in kompleksno prikaže gledalcu ozemlje nekdanjega loškega gospostva v vseh pogledih. Muzejsko društvo izdaja s finančno pomočjo Občinskega ljudskega odbora Skofja Loka in delovnih kolektivov v občini že 8. leto tudi kvalitetne LOŠKE RAZGLEDE, ki so si pridobili sloves že daleč preko meja Gorenjske, saj so po kvaliteti gradiva na dostojni znanstveni višini. V škofjeloškem gradu je lepo opremljen tudi MUZEJ NOB, ki je vzorno urejen in nam vsestransko prikaže loško ozemlje in borbe loškega prebivalstva v zadnji vojni. Oglejmo si ga! £ Razvoj delavskega gibanja, razvoj Komunistične partije Jugoslavije pred vojno itd. je v muzeju prikazan precej obširno. Tu so fotokopije ilegalnih predvojnih listov, fotografije Edvarda Kardelja in Toneta Tomšiča iz zapora, načrti za stavko železničarjev v Ljubljani na Zaloški cesti 1. 1920. fotografije stavk in grafični prikaz tarifnih in stavkovnih gibanj (samo leta 1933 je bilo v Sloveniji 29 stavk, v katerih je sodelovalo 16.907 delavcev), 6 gcafik Maksima Sedeja iz cikla »-Predmestje« itd. Od 11. oktobra do 11. novembra 'leta 19.15 je bila stavka v tovarni Sečir v Skofji Loki kot uvod v veliko tekstilno stavko v Sloveniji leta 1936. O stavki pri lesni firmi »Dolenc-« jo i Delavska pravica med drugim pisala: »Kakor je znano, je delavstvo lesne induotrije Franc Dolenc v Skofji Loki in Preddvoru dn" 13. avgusta t. 1. stooilo v stavko . ..« © Ustanovni kongres KP3 18. aprila 1937 je pozval slovenski narod na enotne^t in na borbo proti fašizmu. Partija in njen vpliv sta se vedno bolj širila in utrjevala. Tudi v Skoji Loki so i:st?r.ovili celico s Francem Pfaj-farjem :'n člani Ivanom Gabrom. Jako Pintarjom ter Antonom Grudnom. Organizirali so tudi delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« kot. naslednika v Loki raz-puščer.sga prosvetnega društva »Svoboda«. Hitler je napadel JuTaslavija. Njegova zverstva razen številnih fotografij orik^zuie tudi ?e~t grafik Vi*a Globočnika iz cikla »Herrenvolk«. Temel-ne točke Osvobodil ne fronte sloverrke-fa naroda se glasijo (po fotokopiji); /. Proti okupatorju je treba vršiti neizprosno oboroženo ahcvo. 2. Ta akci'4 predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. 3. Sto;eČ na st-UŠču naravne In usodne skupnosti jugoslovanskih narodov OF ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silam- za 'la vsemu svetu. ki se niso mogli umakniti. Sami so imeli 300 do 400 padlih. Q Borbe 1943. Obleke zapornikov, njihovi predmeti seznami. Berglje in nosila, najdena na razvalinah partizanske bolnišnice oddelka »C« SVPB »Franja« na Razseku nad Tajnetovo žago v Zalem logu. Primerki partizanskega tiska. Maketa tehnike pod šolo na Martin j vrhu. Del tiskarskega stroja, ki je tiskal partizanske letake in brošure. Crke partizanske tiskarne v Ločnici. — Dokumenti so ne- Del tiskarskegas troja, ki je tiskal partizanske let ake in brošure, in črke partizanske tiskarne v Ločnici (foto: F. Perdan) Zdaj je šlo, kot gre lahko samo še v filmu: nemški j smučarski oddelki so lezli od strani, njihova pehota je J pritiskala od spodaj, v to smer pa je hitel z desetino tudi / mitraljezec Tonček Dežman, ki ga je poslal tja koman- . dant Gregorčič. V ušesih so mu še zvenele besede, naj J pohiti, ko se je s skupino že bližal Bičkovim položajem, p Streljanje je bilo bolj in bolj srdito . •. Proti Jelenščam so tako hiteli z dveh strani: nemški smučarji in Tončkova desetina! B'eek je bil že v skrbeh! Ce bo šlo tako naprej, ne bodo mogli dolgo vzdržati .. Vod je bil že v hudem ognju. DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! Eloksiranje Z ozirom ni razpoložljive kapacitete sprejamamo naročila za eloksiranje predmetov do premera 500 milimetrov Naročila bomo izdelali solidno v najkrajšem roku. Interesente naprošamo, da se oglasijo osebno v obratu v Lipnici. \h:ije OF slovenski narodni značaj. I Slovenske ljudske množice, ki se [ borijo za svoje narodne in človeške I pravice, ustvarjajo nov lik aktiv-', nega slovenstva. i 5. Vse skupine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, di bodo lojalno j v medsebojnih odnosih. 6. Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast OF kot celota. 7. Po n-.rodni osvoboditvi uvede OF dosledno Ijrtdsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presedajo okvir nerodne osvoboditve, se bodo reševala na dosledni ljudski demokratični n.f.čin. 8. V skladi: s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosivelta in Stalina bo po svoji nirodni osvoboditvi v notranji ureditvi združene Slovenije in o svojih zunanHb odnom napadom več tisoč Nemcev. 11. januarja so se morali partizani umakniti zaradi izdajstva na Jelovico. Nemci so po zavzetjrj Dražgoš in bližnjih naselij začeli z ropanjem in grozodejstvi, požgali so Dražgoše, Peči in Jelenščicc, pobili 42 mož, otrok in starcev, Takle je razstavni prostor muzeja NOB v škofjeloškem gradu (loto: Perdan) mi, a govorijo prepričljivo. Ni moč našteti vseh, preveč jih je! © POVELJE - Stab II. operativne cone NOV in POS dne 12.7.1943. - Na podlagi povelja Glavnega štaba NOV in POS z dne 24. 6.1943 se ustanovi za področje Gorenjske in Koroške H. operativna oona. Na podlagi istega povelja sc izvrši reorganizacija gorenjskih partizanskih enot. V tem smislu štab II. operativne cone, pod katerega poveljstvo spadajo vse partizanske enote na Gorenjskem in zahodnem Koroškem, ODREJA: 1. Ustanovi se Osma udarna partizanska brigada (pozneje VII-SNOB Fr. Prešerna). 2. Ustanovi in reorganizira se Gorcn'ski partizanski odred. 3. Ustanovi se samostojni Koroški bataljon. 4. Ustanove se posebne enote, ki so prav tako kot Koroški bataljon pod neposrednim poveljstvom štaba II. operativne cone. py Spet sledijo dokumenti: Tiskarska tehnika Trilof v Dav-či, ki je izredno lepo natisnila Pre.šcnovo Zdravljico. Prava bibliofilska izdaja. Zemljevid kurirskih linij na Gorenjskem. Upravna razdelitev Gorenjske med narodnoo?vobodUnim bojem. Bokanntmachunc! Razglas! Enolični plakati z imeni ustreljenih . .'• m Leto 1944-1945. Skcfjclo ki odred jc bil formiran jeseni leta 194*. ko je bil za njegovega komandanta e ~*.tavljn Oto Vrhovec - Blaž O.stravrnar. Operativno podrorjo odreda s'a b:li predvsem Selška in Poljanska dolina. Leto 1944 - leto borb in zmag. Eno'o XXXI. d-vizije so likvidiralo •-aine poevojanke v obeh dolin,-h. Na koden so še vitrine s foto-' grafijr.m: loških prvohorcev in ži-Si pari! r.i kih enot in nekaj slik s irveera obdobja gradnje in poli-tlčnca življenji v osvobpjcni Skorji Loki. - T. o ZAHVALA Ob t-žkl izgubi načela ljubega moža, očeta, starega očeta, strica ANTONA RAKOVCA upokojenca se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so mu nudili tolažbo in nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrazili sožalje, pokojniku darovali vence in so kakorkoli počastili njegov spomin. Posebno zahvalo izrekamo dr. Mayerju za dolgoletno in požrtvovalno zdravljenje, dr. Zaklju, dr. Košaku, sorodnikom, članom Jadran-turista in Članom Transporta Ljubljana, Zvezi borcev, upokojen cem, sosedom in vo-čanem. Se enkrat vsem iskrenu hvala! Žalujoči: žena Francka, sinovi Franci, Tone, Lojze z družinami. Vinko in hčerka francka Trinajst let uspešnega dela Bled - (R. C.) - Pred dnevi je imela strelska družina »Brata Rus« z Bleda trinajsti redni lotni občni zbor, ki je bil zelo dober. Razen številnega članstva, predvsem mladine in pionirjev, se je zbora udeležilo tudi več predstavnikov okrajnega strelskega odbora, taborniško organizacije, ZROP, Ljudske milice, zastopnikov sosednih strelskih družin in kum prapora blejskih strelcev Pavel Tolar. Iz izčrpnih poročil in živahn-1 razpravo je bilo ugotovljeno da je družina v zadnjem obdobju mnogo napredovala, predvsem pa v vključevanju pionirjev in mladincev v članstvo, v družini jih je sedaj že 26.'. Nedvomno je družina uspe'a prav pri množičnem delu, sij ima že dlj^ skoraj vsak redne treninge, ki so vedno dobro obiskani. V poletni sezoni so blejski strelci mnogokrat zainteresirali za streljanje tudi go«t-\ ki jih je zlas'i vos; lilo R'rcljanj" z malokal;brsko p'r*ko. Ker za to vrsto orožja na Rl^rlu še nimajo strelišča, so sklenili, da ga bolo zgradili prihodnje leto (na.lrt^ imajo že pripravljene). Peni; mirnejše je v razpravo pos^ol tu U j Pavel Tolar, ki je dal zboru precej napotkov za nadaljnje delo. Poledica - vozi previdno! Da bi promet po naših cestah potekal kar najbolj varno, je od-■ek za prometno varnost oddelka za notranje zadeve OLO Kranj storil že vrsto ukrepov. Ta prizo«-devanja so obrodila tudi lepe uspehe. V mrzlem zimskem času, ko se pogoji na naših cestah bistveno spremenijo, pa tudi najbolj vestno nadzorovanje cest, ki je zaupano prometni milici, ne more preprečiti prometnih nesreč. Tu j;--e predvsem za poledico. Ledeno cestišče ali zglajena za- . snežena cesta utegne biti za motorna vozila še poocbno nevarna. Nevarnost se poveča posebno na hujših vzponih in na ovinkih, zlasti kadar vozila niso opremljena z zimskimi gumami ali snežnimi verigami. Ce pa vozila niso prirejena za zimske razmere, tedaj se izogibajmo nagle vo/.nje, ki je še posebno nevarna na ovinkih. Zadošča že malo večja hit-os-t in že vozilo zdrkne s cesto. Napačno Namesto dveh-eno flr««*vo Tržič (R. C.) - V soboto zvečer je bil v Domu TVD Partizan skupni občni zbor TVD Partizan Tržič in SK Ljubelj - Tržič. Zboru je prisostvovalo nad 130 športnikov in številni Rostje. Namen skupnega zbora je bil predvsem v tem, da sta se obe dosedanji organizaciji združili v eno društvo, in sicer z naslovom TVD Partizan-Tržič. Po izčrpnih poročilih obeh uor.-.vniih odborov je bila izredno ž vahna razprava, v kateri je sodelovalo kar 26 članov in gostov. Osnovna ugotovitev razprave pa je bilo, da sta Partizan in smučarski klub v minulih letih pre- cej razširila svojo dejavnost, vendar pa, da bi bilo prav gotovo že doslej več usoehov, če bi bili društvi združeni. Prav zaradi tega io v soboto tudi prišlo do združitve v eno dnix!vo, zi katerega so že izvolili 35-xlanski upravni odbor m 11-članek i izvršni odbor. Novrmu dru"*vu ao predstavniki raznih oblastn'h in družbenih organov ob'jublli v.s's'ransko po-mo\ zato je pričakovati še toliko večje uspehe. Seveda pa bo potrebno najprej zagotoviti dc-Iovn'.' po7oje: več denarja kot doslej in športne objekte (rokometno igrišče, ureditev Doma TVD Partl i vlečnica na Zelenico). je tudi, če se zanašamo na svo.'e vozniške sposobnosti. Na poledenelem cestišču največkrat izrrun'" mo oblast nad vozi'om in že t« tu nesi-e.a. Dokaz? Prome'na kronika beleži iz dneva v den vec nesreč, ki jih je zakrivila zasežena ali pol^dnela cesta. In xe en ukren za varno vožnjo po spolzki cesti! Ne zavirajmo t zavorami, temveč vedno s ftr©* jem. To upoštevajmo zlastf še pr' sr-avanju z drvTiml vozili. Povsem napačno j*. k~dnr vozniki motornih vozil zan.r.čaj° r.a pesek, ki je posut po CMtilcu« Pri nizkih temperaturah tudi oe* sek ne bo nudil po.~-\>no u*'rik0" viterja terena za M v Iran Je. Rr.zef t*ga pa k"*e upoštevati tudi «>• da se po'.od'"a hudo rada pojnvli* v pasovih. NttnjO nnle!;mo zla**' na prisojnih ol:ekih cer-te. kj<"f se sne* in led čez dan talita, zvečer na mokro cestišče pomrzne. Kako nevarno je poledenelo vozišče, nam pove prometni kroni* ka I. troniesečja letos, ki je tfl beležil« kar 30 prometnih nrzcjoJ-Mokre in s.'.o'zke ceste pa so poV zroJile 24 prometnih nesreč. N'^ pak pa bi storili, če bi zvračfl'' krivdo samo na zimske razme:'ej Krivi so predvsem sami vozmil° motornih vozil!