Lepi obrazi imajo veliko sodnikov. Danski pregovor TD Številka 28 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150,-SIT) petek, 17. julija 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Treba je zaupati v lastne mlade igralce, ki pa jih morajo voditi izkušeni igralci. SAK ima oboje. Dinko Vrabac, trener SAK Prominentni podpisujejo za dvojezične otroške vrtce~ Privatni otroški vrtec društva Naš otrok je pretekli petek praznoval na Mohorjevem vrtu v Celovcu svojo 20-letnico obstoja. Več o delovanju vrtca in o prazniku lahko preberete na straneh 10 in 11. Foto: Sadjak POLITIKA Izseljenci so imeli na Radišah svoje tradicionalno srečanje. V Celovcu pa se je poslanec Karel Smolle srečal z deželnim glavarjem Zernattom. stran IZ NAŠIH OBČIN Občina Borovlje je dobila od deželne vlade povrnjen del denarja, ki ga je vložila v razpuščeno zvezo odplak „srednji Rož". Stran 7 ŠPORT Ta teden je bil konec transfernega roka na Koroškem. Velikih transfernih bomb ni bilo, tako je tudi SAK pridobil le enega novega igralca. Stran 15 2 Politika Politika Adrian Kert Komentar Našega tednika Nazorni pouk Svetovno prvenstvo je mimo. Največji športni špektakl narodov sveta je ponovno beležil nove naj-dosežke v knjigo rekordov. Pod črto pa je bilo SP tudi veliko srečanje narodov. Vsak kontinent se je predstavil s svojo posebnostjo v nogometu, čeprav je že leta slabše reprezentance skušajo posnemati nogomet velikih nacij. Kljub vsemu temu je v nogometu še dobro razpoznavna mentaliteta moštev. SP pa je hkrati tudi ogledalo nacionalnega ponosa. Ni nogometaša, ki ne bi bil ponosen na svoj nacionalni izvor. Strumno ..prepevanje” himne ob začetku tekem z držanjem roke pod-nad-ob-čez srce to naj še dodatno podkrepi. In kaj more biti na takem dogodku lepšega kot so demonstrirali navijači Francozov in Brazilcev pred finalno tekmo. Skupnost ob različnosti so prav cele-brirali vsemu svetu. Da so brazilski navijači že med tekmo ploskali na ta dan boljšim Francozom, ni bil izraz maščevanja nad brazilsko „selecao”, ampak čestitka boljšim „les bleus”. Ali obstaja kaj boljšega kot tak med-narodni odnosi Tudi moštva, ki so se predčasno poslovola, v najhujšem trenutku od navijačev niso bila zapuščena, ampak so državne barve do konca svetile z nasmejanih obrazov. Ponos sploh biti udeleženec tega Spektakla je vse prebolel. Presenetljivo tudi pri Avstrijcih, čeprav navijači sicer niso imeli priložnosti do izrednega veselja, kljub temu so stali in ostali z moštvom. A kaj imajo koroški Slovenci opraviti s SP? Plud sindrom je, ki nam ne dopušča stati v vrsti teh izrednih navijačev v Franciji. Sindrom popolnega antina-cionalizma. Sindrom sramu se na domačih uradih „outati” kot koroški Slovenec. Sindrom prepričanosti, da je za stanje narodne skupnosti kriva neuspešnost političnih zastopnikov. Sindrom popolne izgube civilne korajže. Tudi, ker ni kje koga, ki bi šel strumno naprej. Narodna skupnost je postala preveč politični pojem, o katerem se kot o imaginarni enoti razpravlja med Dunajem in Brusljem. Kakor da se prireditev kakega slovenskega društva in manjšinskopolitično zastopstvo izključujeta. A kakor pogubna bi bila folklorizacija manjšine, tako inferiorna je tačasna depolitičnost. Kajti ta pospešuje vizualno nevidnost slovenščine in potiska slovenščino za zaprta vrata. Dvojezični otroški vrtci, dvojezična topografija slovenščina kot enakovreden jezik na uradih - vse to je že leta na tapeti. Vseeno pa kaže, da med koroškimi Slovenci ni zanimanja za to. Koliko občinskih sej je minilo brez obiska tolikih nezadovoljnih, ki bi zakrknjenim občinskim gd-bornikom na kraju samem brali kozje molitvice, da ne govorimo o totalni odsotnosti medial-nega odziva v obliki pisem bralcev. Ni čuda, da so tudi politični zastopniki že na robu frustracije, ker so tolikokrat kot kralj brez vojakov. Malo več ponosa in poguma bi na Koroškem prestavilo gore. Kje je smisel ustanavljati vse več slovenskih učnih ustanov, hkrati pa se v tem jeziku bati odpreti usta? Kje je smisel da v retorti produciramo znanje slovenščine, ki se zunaj ne uporablja? Tistega nacionalizma, ki ga imajo nekateri preveč, ga imamo Slovenci premalo. Za naslednje SP bi si morali priskrbeti nekaj vstopnic - za nazorni pouk oz. Anschauungs-unterricht. Koroški Slovenci smo zreli za muzej. Za dvojezične vrce je podpisalo že veliko osebnosti NASTOPNI OBISK Karel Smolle pri deželnem glavarju Zernattu V ponedeljek je imel državnozborski poslanec Karel Smolle svoj nastopni obisk pri Karel Smolle deželnem glavarju dr. Christofu Zernattu. Smolleja je na obisku spremljal predsednik Enotne liste Andrej VVakounig. Pri pogovoru s Zernattom so se lotili cele vrste odprtih vprašanj, med drugim tudi dvojezičnih otroških vrtcev, krize sosveta, olimpijskih iger 2006 in čezmejnega gospodarskega sodelovanja, predvsem s Slovenijo. Temu obisku naj bi sledili nadaljnji intenzivni pogovori. Zastopniki narodnih skupnosti na srečanju z ministrom Einemom v Durnbachu na Gradiščanskem. Srečanje z ministrom Einemom Preteklo soboto so se zastopniki Gradiščanskih Hrvatov, koroških Slovencev in avstrijskih Romov v Durnbachu na Gradiščanskem srečali z ministrom Casprom Einemom. Srečanje je organiziral Center avstrijskih narodnosti, razprava pa je tekla o aktualni manjšinski problematiki. Globlje prerešetano je bilo seveda vprašanje sosveta, ki se še vedno ni konstituiral. Einem je pri tem podprl mnenje kolega Heinricha Neisser-ja, ki je kritiziral ravnanje vlade in njeno izigravanje narodnih manjšin. Slej ko prej se vlada ne izjasni, ali pojmuje sosvet kot načrtovani svetovalni organ ali pa, kot se de facto dogaja, v njem vidi zastopstveno telo manjšin. Kakorkoli že, tudi Einem je potrdil, daje sosvet samo pogovorni gremij, ki je svoj namen za koroške Slovence in gradiščanske Hrvate izpolnjeval po Ortstafelsturmu, da pa so današnji izzivi drugačni. V drugačno luč je postavil tudi urad zveznega kanclerja, ki ga pojmuje kot pisarno ne pa kot politično instanco. Predsednik NSKS Nanti Olip je z velikim spoštovanjem pohvalil prizadevnost Einema, ki je kot sicer ne neposredno pristojni minister dal na razpolago več ur sobotnega popoldneva za težave manjšin. Vožnje z ladjo so se udeležili med drugim Michael Johann (Zeleni), Tina Rabi (LiF), Andrej VVakounig (EL) in Andrea VVu/z (VGO). Demokracija 99 na Osojskem jezeru Kot srečanje in za boljše medsebojno seznanjenje so Zeleni, LiF, Enotna lista in VGO predzadnji četrtek na Osojskem jezeru organizirali vožnjo z ladjo za vodstva vseh omenjenih strank, ki sestavljajo koalicijo „Demo-kracija 99“. Srečanje na Osojskem jezeru je bilo zelo koristno, saj ni služilo samo boljšemu seznanjenju, temveč tudi zbiranju skupnih tem za volilni boj, ki se bo kmalu začel. Kot je znano, je cilj volilne koalicije Demokracija 99 pri prihodnjih dežel-nozborskih volitvah (marca 1999) prestopiti prag koroškega deželnega zbora in s tem popestriti koroško politično sceno. Bo sosvet še dalje igralnica strank? Pretekli petek naj bi se v Celovcu na povabilo urada zveznega kanclerja sestal sosvet. Ker sosvet od lani novembra naprej ni več v funkciji in s lej ko p rej ni jasna sestava novega, se NSKS tega sestanka ni udeležil in zahteva od kanclerja Klime, da končno imenuje novega, v katerem naj bi po mnenju NSKS bila zastopana tudi EL in štajerski Slovenci. Tudi OVP se sestanka ni udeležila. Predsednik NSKS Nanti Olip je kritiziral ravnanje SPO, ki zlorablja sosvet za strankarsko politiko. To pa gre na račun manjšin, posebno še na račun slovenskih društev. Leta morajo zaradi zavlačevalne politike čakati na podpore, ki bi morale biti določene že letos marca, kar je lani novembra dr. Christa Achleitner z urada zveznega kanclerja obljubila. Sosvet slej ko prej ne deluje, društva pa zaman čakajo na podpore. Podpisna akcija Cluba tre popoli zilvo- in večjezične otroške vrtce naleti na odprta ušesa. Club tre popoli si je z ustanovitvijo I. 1987 zadal nalogo, da deluje v smislu povezovanja v alpsko-jadranskem prostoru. Nje- Predsednik govo delovanje Cluba tre se medtem ne popoli Artur omejuje samo Rotibacher. na razna predavanja, ampak se je razširilo na čisto praktično delo. Tako že več let prireja poletne jezikovne počitnice v Piranu, ki se razveseljujejo vse večjega zanimanja. Letos pa se je Club spoprijel s presenetljivo, hkrati pa zelo razveseljivo akcijo in sicer zbiranja podpisov za dvo- in večjezične otroške vrtce. Kot tačas vroča tema marsikatere občinske sobe, je postala zahteva po nemško-slo-venskih otroških vrtcih osrednja tema dnevnega reda občinskih sej v skoraj vseh dvojezičnih občinah. Club tre popoli hoče s podpi-sno akcijo za enostranski inserat v Kleine Zeitung (stane pribl. 90.000.-) nagovoriti za finančno (po 300.-) in seveda moralno podporo vsaj 300 Korošcev/ic. Tajnica Milka Hudobnik v pogovoru razlaga namen akcije. Club tre popoli si je namislil akcijo, ki zbuja pozornost po vsej Koroški. Zakaj ste se zanjo odločili? Hudobnik: Dejstvo, da se v času, ko se Koroška pripravlja na izvedbo olimpijskih iger „Brez meja-senza confini-ohne Gren-zen”, še vedno polemizira proti dvojezičnim otroškim vrtcem in nekaj občinskih odborov je uspešno preprečilo ustanovitev dvojezičnih skupin v otroških vrtcih. To je izzvalo predsedstvo Cluba tre popoli, da izvede podpi-sno akcijo. Ta akcija je izraz klubske filozofije, saj se klub že nad 10 let z raznimi akcijami trudi za upoštevanje dvojezičnosti na Koroškem in seveda tudi za spoznavanje naših italijanskih in slovenskih sosedov onstran meje. Pismeno smo nagovorili okoli 700 Korošcev, da podprejo plačan inserat v koroškem dnevniku „Kleine Zeitung”, v katerem se s svojim imenom jasno izpovejo za uvedbo dvo- in večjezičnih vrtcev na Koroškem kot „...prvi korak k čim zgodnejši večjezični vzgoji". Pismo so podpisali Za podpisno akcijo skušamo pridobiti predvsem tako imenovane „opinion leaderse". MILKA HUDOBNIK, tajnica Cluba tre popoli Predsednik Cluba tre popoli dr. Artur RoBbacher, podpredsednik ddr. Horst Jaklitsch in člana predsedstva dr. Rudolf Dorflinger in dipl. inž. Barbara Penker. Kaj si obetate? Kot cilj smo si postavili 300 podpisov, tako da bi lahko financirali celostranski inserat. To bi bil učinkovit signal za koroško politiko, da končno omogoči vsem zainteresiranim staršem in otrokom dvo- oz. večjezično vzgojo tudi že v predšolski dobi. Ste si pri izbiri kandidatov postavili merila ali pa vprašujete vsevprek koroškega prebivalstva? Pisali smo gospodarstvenikom, kulturnikom, zastopnikom Cerkve, pedagogom, športnikom, zdravnikom, novinarjem, uradnikom idr. Seveda smo skušali napraviti nekako izbiro, da bi nagovorili t. i. „opinion leaders” - multi-plikatorje, ki stojijo v javnosti in ki so znani širši publiki. Politikom zaenkrat nismo pisali, izjema so župani tistih občin, kjer že obstajajo javni dvojezični otroški vrtci; to so Pliberk, Bilčovs, Železna Kapla, Žitara vas, Globasnica in Bistrica/ Šmihel. Kakšen je odziv? Odziv je bil že v prvih dneh presenetljiv, saj so bili kar med prvimi podpisniki vidni zastopniki gospodarstva in kulture. Seveda pa s pisanjem pisem delo še ni opravljeno, ker naši adresati dobivajo deloma ogromno pošte in brez dodatnega klica navadno še zaznali ne bi, da smo jim kaj poslali. Veliko pa je seveda tudi takih, ki sprašujejo, kdo vse je že podpisal. Te ljudi pa lahko takoj pomirimo, saj je podpisalo že kar nekaj znanih koroških osebnosti. Izkušnja zadnje dni je, da ljudje pozdravljajo idejo in jo tudi podprejo. Vsekakor pa je izvedba časovno zelo intenzivna in naporna. Adrian Kert Pred 115 leti je bila ustanovljena „Požama hramba Šentjakob" Letos praznujejo v občini Šentjakob 115-letnico ustanovitve gasilskega društva, ki se je leta 1884 imenovalo ..Požarna bramba Šentjakob.“ NA KRATKO PRIVATNI RADIO AGORA na šolanju pri radiu „Študent“ Ljubljana. Od 7. do 13. julija je bilo 5 mladih študentov na enotedenskem šolanju pri Radiu Študent v Ljubljani. Tam so spoznali uredniško delo, med drugim, kako se pripravi radijska oddaja. Kar kmalu so spoznali, da je priprava take oddaje kar zahtevna stvar, kajti pripraviti je treba mnogo stvari in pri oddaji mora pa vse funkcionirati. Čez dan so bili študentje v delavnici na Radiu Študent, zvečer so si ogledali posebnosti Ljubljane in te posneli na tonski trak. Ljubljančane so največkrat spraševali o tem, kaj vedo o koroških Slovencih. Odgovori so bili izvirni in primerni mentaliteti glavnega mesta. Enotedenska delavnica v Ljubljani je udeležencem prinesla veliko novih izkušenj, ki jih bodo prav gotovo uporabili tudi pri radiu Agora. Radio AGORA vabi inter-sente/ke, ki bi radi sodelovali pri oblikovanju programa, da se javijo za tak seminar v Ljubljani, (tel. 0463/5075 35). KANALSKA DOLINA Gasilci v Žabnicah praznujejo Žabanice. Gasilsko društvo iz Žabnic letos praznuje svojo stoletnico obstoja. Gasilci bodo jubilej dostojno počastili, saj bodo priredili več slovesnosti, ki se bodo začele konec julija in bodo trajale do sredi avgusta. Pristojni funkcionarji pričakujejo, da bo v ta namen v dolino prišlo veliko ljudi. Najavili so se že gasilci iz Južnega Tiro-ia, s Koroške, Slovenije in Furlanije. Namen slavnostnih prireditev je dokazati učinkovitost prostovoljnega dela ne samo pri gasilcih, temveč tudi pri civilni in protipožarni zaščiti. V okviru praznovanj se bo zvrstila vrsta kulturnih in zabavnih prireditev kot npr. razstava slik na temo gasilstva ter predstavitev knjige o stoletnici. V občini Šentjakob v Rožu letos praznujejo 115- letnico gasilstva v občini. Prvi gasilci so se zbrali leta 1984 v Šentjakobu in ustanovili slovensko gasilsko društvo „Po-žarna bramba Šentjakob v Rožu“. Predstojnik gasilcev je bil Franz Kobentar, po domače Vidman, njegov namestnik pa Štefan Ra-singer. Kakor je iz arhiva razvidno, je varnostna direkcija 25. marca 1884 uradno dovolila ime in delovanje društva. Leta 1935 je bilo ustanovljeno tudi mladinsko gasilsko društvo, ki ga je vodil Hanzej Janach z Reke. Leta 1923 pa so v Dolgi vasi ustanovili gasilsko društvo „FF St. Jakob - Langdorf", ki ga je vodil komandant Leopold Gabrutsch, po domače Kotz. Oficialni vzrok za ustanovitev društva so bili številni požari v občini, dejanski razlogi pa so bili politične narave, saj je veljalo ustanoviti nemške uteži proti slovenskim gasilcem. Leta 1939, po priključitvi Avstrije k hitlerjevi Nemčiji je društveni komisar Vzhodne marke odredil razpust slovenske požarne hrambe Šentjakob. Tedanji predstojnik gasilcev je bil posestnik žage Hanzej Čuden. Časopis ..Koroški Slovenec" je tedaj v kratkem članku poročal o razpustu. Po vojni leta 1945 je „FF St. Jakob - Langdorf prevzela imetje ..Požarne hrambe Šentjakob". Uradna današnja kronika sicer govori o tem, da je bila „FF St. Ja- kob - Langdorf", premeščena v poslopje slovenske požarne hrambe, v resnici pa je verjetno bilo tako, da je nemško društvo prevzelo slovensko. Zanimivo je tudi, da v Šentjakobu danes ne vedo prav, kateri jubilej naj praznujejo. 115 - letnico slovenske ..Požarne hrambe Šentjakob" ali 75-letnico „FF St. Jakob - Langdorf". Kompromis zgleda tako, da se praznujeta oba jubileja. Danes šteje šentjakobško gasilsko društvo 31 aktivnih čanov, 5 rezervistov in 10 upokojenih čla- nov. Komandant je VVolfgang Gabrutsch, njegov namestnik pa je Gunther Treiber. V odboru pa imajo tudi žensko, kar je po novem možno. Mesto tajnice izvaja Claudia Jelenig. Važna mesta kot skupinski komandanti imajo tudi Kurt Lederer, Guntram Ferda-cher, Kurt Romauch in Martin Sticker. Šentjakobški gasilci se zelo prizadevajo za dobro izobrazbo in redno sodelujejo pri deželnih tekmovanjih, na katerih že leta štejejo med najboljša društva v okraju. Silvo Kumer f/z Koroškega Slovenca, 19. julij 1939, številka 29) St. Jakob i. R. - Št. Jakob v Rožu Slovenska požarna bramba razpuščena Društveni komisar Vzhodne marke je odredil razpust slovenske požarne brambe. Njeno premoženje bo odslej upravljala občina. Odlok je utemljen z zakonom o uvedbi občinskih gasilskih čet oz. občinske policije. Šentjakobška slovenska požarna bramba je bila med najstarejšimi gasilskimi društvi v deželi in se njeno delovanje razteza na celih 6 desetletij. Njeni člani si štejejo v ponos, da je bilo njeno delovanje vsekdar v občo korist občanov in najširše okolice, v blagor naroda, katerega ime je nosila, in v čast božjo. Biti član slovenske gasilske organizacije, je veljalo za moški šentjakobški svet vsekdar za posebno odlikovanje. Naj ostanejo vzori, katerem je razpuščena organizacija tako zvesto in tako dolgo služila, nezatemnjeni še dolgo v bodočnost! Šentjakobški gasilci na skupinski sliki skupaj z županom Obiitschnigom in komandantom Gabrutschem. Nova ura za dvorško cerkev Vaška skupnost v Dvoru je zbrala denar za obnovo stolpne ure. Dvor pri Šmihelu. Preteklo ne- klih letih so ves dobiček žeg- desetletja družina Verhnjak, deljo so v Dvoru vabili na tra- nanj, ki so na travniku pred po domače Božičevi. Žegnan-dicionalno dvorško žegnanje, cerkvijo sv. Miklavža, nameni- je preteklo nedeljo kljub dežju ki je bilo letos posebno slove- li obnovi ure, ki jo je preteklo med mašo ni padlo v vodo. sno. Dvorjanke in Dvorjani so nedeljo slovesno blagoslovil Popoldan je namreč sonce namreč zbrali dovolj denarja župnik Jože Kopeinig. Da odprlo nebo in so domačini in da so lahko obnovili uro na kaže ura vedno pravi čas in drugi farani lahko na toplem in cerkvenem stolpu. V prete- da tudi zvonovi zvonijo ob suhem praznovali. S. K. pravem času, pa skrbi že Za blagoslovitev stolpne ure so dvorske ženske pripravile uro iz čokolade, ki so jo potem na žegnanju prodale. Izkupiček pa je bi! seveda namenjen dvorški cerkvi in nakupu ure. Foto: Fera KANALIZACIJA___________ Časa je samo do konca leta 1998 Pliberk. Le do konca tega leta ima še občina čas, da predloži deželni vladi svoj koncept za čiščenja odplak. Zadnja študija Dl Heidingerja je pokazala, da so tudi v občini Pliberk možne decentralne naprave (npr. za vasi Dob, Vidra vas, Cirkovče) in da je možno kanalizacijo graditi ceneje od prvotno kolpotiranih 300 mio. šilingov. Dl Heidin-ger je prišel do zaključka, da je v občini Pliberk možno pri-varčiti vsaj 25% od prvotnih 300 mio. V študiji pride Dl Heidinger nenazadnje tudi zaključka, da bi bilo smiselno pridružiti dele občine Bistrica kanalizacijskem sistemu občine Pliberk. Za najugodnejši kraj za čistilno napravo ima Dl Heidinger zemljišče med Vogrčam in Dobrovo. Dl Heidigner je analiziral tudi smisel priključka občine Globasnica na „velekanal“ in je prišel do zaključka, da bi Globašani lahko sami ceneje čistili svoje odplake. Globaški podžupan Sadovnik vidi to ugotovitev kot potrdilo za svoja prizadevanja za „glo-baško rešitev". Q v Srečanje ljudskih šolarjev po 50 letih Leta 1947/48 je v Žvabeku zapustilo 50 šolark in šolarjev ljudsko šolo. Zapiskov iz tega časa ni več, imena šolarjev so morali rekonstruirati na osnovi razredne slike. Ker so na ljudski šoli v Žvabeku 2brani le podatki šolarjev od leta 1951 naprej, sta morala ravnatelj Lenart Katz in nekdanja šolarka 9°spa Vogl s pomočjo drugih šo-lariev na osnovi razredne slike rekonstruirati imena tedanjih šolar-Jev- Naloga sicer ni bila enostav-na> toda uspelo je. Ko so bila vsa lrnena znana, je veljalo najti tudi naslove ter nova imena žensk, ki s° se poročile, nato pa so razposlali vabila na prvo srečanje po 50 letih. Od skupnno 51 vabljenih i'h je prišlo 40. Najdaljša pot je Popeljala nekdanjega šolarja iz Švice. Življenje je nekatere za-neslo tudi v druge zvezne dežele, na Salzburško ali na Predarlsko. Vse je v imenu šole pozdravil [Svnatelj Lenart Katz, žvabeški 2uPnik Simon VVuttej pa je za 29četek srečanja z vsemi praznoti sv. mašo. Srečanje je bilo nato pri Uknarju v Žvabeku, kjer so si bivši šolarji pripovedovali o življenjski usodi tega ali onega. Del tedanjih šolarjev je ostal v domačem kraju, večji del pa je s tre- buhom za kruhom zaneslo v druge kraje, kjer imajo danes svoje delovno mesto, družine in so večinoma že babice in dedeji. Večer je bo pripovedovanju življenjepi- sov in ob petju narodnih pesmi prehitro izzvenel, tako da so sklenili, da se vsi najkasneje v petih letih spet srečajo. Silvo Kumer Po 50 letih so se bivši sošolci ljudske šole Žvabek spet srečali. Mnogi so se prvič spet videli po tem dolgem času. Spominska proslava izseljencev na Radišah v znamenju sprave SPD „Radiše“ in Zveza slovenskih izseljencev (ZSI) sta vabili na spominsko proslavo in na zaključek društvenega delovnega leta. Tako kot otroška skupina je tudi mladinska skupina SPD Radiše navdušila številno publiko na Radišah. Kot bi organizatorji prireditve naročili, se je vreme tik pred začetkom prireditve zboljšalo in prisijalo je sonce na radiški kulturni dom, kjer je svečanost potekala. Pred dvema letoma so namreč na Radišah postavili spomenik v spomin in opomin na izseljeništvo in v spomin na številne žrtve Hitlerjevega nečloveškega režima. Predsednik ZSI Jože Partl je v svojem govoru ponovno poudaril delež, ki so ga doprinesli naši ljudje k osamosvojitvi in vnovični vzpostavitvi Avstrije kot samostojne države. Letošnje leto je posebno spominsko leto, kajti spominjamo se 60-letnice prevzema oblasti s strani Hitlerja, 55-letnice obglavljenja selskih žrtev ter 50 let Splošne deklaracije o človekovih pravicah Združenih narodov (UNO). Sanje nemškega nacionalizma na Koroškem se niso uresničile, koroški Slovenci se niso nikoli vdali in številni so tako kot selske žrtve dali najdragocenejše, kar imamo - svoje življenje. Kar se tiče notranjeslovenskih razprtij pa je Partl poudaril, da je potreba po koordiniranju oz. koordinacijskem odboru zelo aktualna. Poleg spomina na čas pregnanstva in izgnanstva številnih koroško-slovenskih družin SPD Radiše ta dan pripravi tudi proslavo ob koncu delovnega leta. Letos so na zaključni koncert vabili tudi prijateljsko društvo - zbor iz Sel. S Selani hočejo v prihodnosti tesneje sodelovati. Poleg MePZ iz Sel pod vodstvom Romana Ver-dela so nastopili MePZ Radiše pod vodstvom Nužija Lampichler-ja, Radiški fantje prav tako pod vodstvom Nužija Lampichlerja, otroška in mladinska skupina pod vodstvom Heidi in Sandre Lam-pichler ter Tatjane Tolmaier kakor tudi trobentaš! pod vodstvom Francija Ogrisa. Predsednik SPD Radiše Tomaž Ogris se je nato v govoru zahvalil vsem pridnim po-magalkam in pomagačem, ki so omogočili, da je društvo tudi v preteklem letu tako uspešno delovalo. „Od novega leta naprej je naše društvo sodelovalo pri 42 prireditvah, pri čemer vaje in druge priprave niso prištete," tako Ogris. In res, vsakemu obiskovalcu Predsednik ZSI Jože Parti je bil glavni govornik na spominski proslavi na Radišah. hitro postane jasno, zakaj se je na Radišah slovenščina ohranila tako živa do danes. Veliko ljudi je zagnanih pri delu in vsak poprime, kjer vidi, da je potrebna pomoč. Po koncertu pa so radiški društveniki pripravili še jedačo in pijačo, tako, da so se udeleženci in nastopajoči tudi telesno okrepili. Prireditev na Radišah so s svojim obiskom počastili tudi številni častni gostje. Med njimi so bili: predsednik NSKS Nanti Olip, radiški župnik in ravnatelj DPU dr. Jože Marketz, predsednik Zveze koroških partizanov inž. Peter Ku-char, častni predsednik ZSI dr. Mirt Zvvitter, tajnik KKZ Nužej Tolmaier, predsednica ZSŽ Milka Kokot, zastopnik drštva izgnancev iz Slovenije Mirko Rasinger, občinski odbornik Dl Stefan Oraže idr. , „ Projekt za varnost in življenjsko kakovost na vasi Občina Pliberk investira 3,2 mio. šilingov v gradnjo pešpoti ter cestno osvetljavo na vasi Blato. Blato. Lani marca je vaška skupnost (ORE) pripravila demonstracijo in zaprla cesto ter tako opozorila javnost na prometno nevarnost na vasi, skozi katero se dnevno pelje nekaj tisoč avtomobilov in to večinoma prehitro, kar pomeni veliko nevarnost za prebivalce. Na iniciativo vaščanov je občina hitro reagirala. Fric Kumer je z EL vložil formalni predlog za gradnjo pešpoti, pod strokovnim vodstovm vodje občinskega urada Franza Sourija so sledili nadaljnji koraki. Podžupan Stefan Visotschnig je pri deželnemu svetniku Hallerju organiziral glavna finančna sredstva, tako da je župan mag. Rai-mund Grilc lahko letos občinskemu svetu predložil končni koncept, ki je bil tudi soglasno sklenjen. Pretekli petek je bil oficial-ni začetek gradnje, ki bo letos trajala do konca avgusta. Dela pa bodo dokončali leta 1999. Novo je, da bodo pešpot podaljšali čez „Breznico“ do mesta Pliberk. Na oficialni začetek gradnje pešpoti so prišli zastopniki občine, cestne uprave in vaške skupnosti Borovlje dobijo odškodnino za izstop iz zveze odplak Na torkovi občinski seji so boroveljski občinski odborniki soglasno spremenili „zvezo za čiščenje odplak11 v „zvezo za oskrbo čistilnic." Občina Borovlje je bila skupno 2 drugimi rožanskimi občinami v zvezi za čiščenje odplak ..Srednji S°ž“. Ker pa ta zveza ne bo zaživela in je občina Borovlje vplačala že večmilijonsko vsoto v to zvezo (večje cevi, več stroškov za načrtovanje), ji bo dežela ta denar povrnila. Stroški se razdelijo na investicijske in stroške za načrtovanje - skupno pa znašajo okoli 4 m'°. S tem bodo občini nastali stroški povrnjeni. Gasilci. Boroveljski občinski odborniki so na zadnji seji soglas-no Podprli nakup gasilskega avta 2a gasilsko društvo Resnica. Gasilski avto, ki bo imel pogon na vsa štiri kolesa, je postal nujen, saj s starim gasilci v Resnici niso več izhajali. Skupni stroški za nov avto bodo znašali 955.000.-, občina pa bo v letošnjem letu prispevala 200.000.-. Do naslednje seje župan Helmut Krainer (SP) pripravil obširno poročilo o vseh gasilskih društvih in o načrtovanih investicijah za gasilce v naslednjih letih. Občina si bo z leasinško Pogodbo kupila tudi nov UNI-MOG, ki stane 1,2 mio. Po tej po-9°dbi, ki bo sklenjena z Volks-hank, bo občina morala mesečno odšteti nekaj nad 4.000,- (pogod- PREMIERA_____________ Faust v Borovljah Jutri, v soboto bo ob 20.00 uri v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati premiera gledališke predstave Dr. Faust (parodija) pod režijo Bogomira Verasa. Predstavo pripravlja igralska skupina SPD Borovlje. Glavni vlogi igrata Melhijor Verdel (Dr. Faust) in Hanzi Schaschl (Hudič). ba velja 36 mesecev). Občinske ceste. Podžupan Wili Hafner (SP) je poročal tudi o potrebni sanaciji nekaterih občinskih cest. Za sanacijska dela so dobili namensko vezano doklado od dežele Koroške v višini 4,7 mio. Razveseljivo je dejstvo, da bodo dela v veliki meri izvedli občinski delavci, pri čemer si bodo za asfaltiranje izposodili opremo od občine Skocijan. Od naslednjega šolskega leta naprej bo v okolici ljudske šole, glavne šole in HTL začela veljati hitrostna omejitev na 30 km/h. V naslednjih letih bo treba popraviti tudi športno dvorano. Po predlogu podžupana Primika (SP) bo najprej popravljena in izolirana streha. Finančni načrt oz. stroški za ta projekt še niso fiksirani. V svojem poročilu je župan Helmut Krainer izpostavil razstavo o jelenih (Mythos Hirsch), ki trenutno poteka v razstavišču, kjer je lani bila deželna razstava. Tudi obisk razstave je zelo razveseljiv -do sedaj je razstavo obiskalo nad 2700 ljudi. Soglasno so občinski možje sklenili tudi preuredbo razstavišča (SchloB), ki bo stala 2,4 mio. Po tej investiciji bodo v prostorih možne razstave, seminarji idr. Pristojbina za obisk občinskega otroškega vrtca (na žalost samo enojezičnega) bo tudi v prihodnjem letu znašala na mesec 640.-(celodnevno). 2. dodatni proračun. Skupno znaša redni in izredni proračun v Borovljah nad 176 mio. Za sprejetje proračuna, ki je postal potreben po sprejemu nekaterih novih projektov, sta se izrekla tudi zastopnika Volilne skupnosti mag. Peter VValdhauser in dr. Franc VVutti. Pri glasovanju so potem vsi odborniki SP (15), VP (3), VS (2) in Gabron proti glasovom FP (6) to točko sprejeli. I. R. Jelenu je posvečena posebna razstava v gradu v Borovljah, ki jo je doslej videlo že 2700 obiskovalcev. Razstava z naslovom „Mit jelen / Mythos Hirsch" je razdeljena na tri dele. V prvem je razstavljenih 46 upodobitev navadnega jelena, damjaka, srnjadi, severnega jelena in losa. Razstavni prostorje zvočno opremljen 2 rukanjem jelenjadi in zvoki iz gozdov. V drugem delu je 85 lovskih slik z jamskim in skalnim slikarstvom. V Petjem delu pa so na ogled lovske slike, ki jih hranijo v različnih evropskih muzejih. NA KRATKO SOGLASEN SKLEP 10 mio. šilingov za zabavni park Bistrica v Rožu. V Bistrici v Rožu občina načrtuje ureditev novega turističnega centra. V ta namen namerava občina investirati 10 mio. k že obstoječi počitniški vasi v Muti, blizu dravskega umetnega jezera. Projekt naj bi poleg občine financirali tudi dežela in KWF „Karntner VVirtschaftsforderungsfond" ter privatni Sponzorji. Središče novega zabavnega parka bo golf-igrišče „Gol-fodrom" (velikost 6 ha), kjer se bo vsak obiskovalec za 150.- lahko naučil igrati golf. Poleg tega naj bi v že obstoječi počitniški vasi postavili še dodatno dve teniški igrišči ter progo za inline skating in prostor za igranje beachballa. Cilj občine pa je, da bodo od zabavnega parka poleg turistov profitirali tudi domačini. Z pomočjo te investicije naj bi počitniška vas v Muti, ki ima letno 50.000 nočitev postala še zanimivejša in atraktivnejša za turiste. VARNO DOMOV Akcija „nočni taksi “ podaljšana Celovec. V Celovcu so lansko leto uvedli akcijo nočni taksi. V ta namen je mesto sklenilo proračun v višini 3 miljonov šilingov. Na zadnji seji celovškega mestnega sveta je finančni referent VValter Gassner poročal, da je do sedaj bilo prodanih bonov v vrednosti 3,6 mio. Tako je moralo mesto Celovec akcijo, na katero je bilo med prebivalstvom velik odziv, podpreti še z 1,3 mio. Tako se bo ta akcija, ki je do sedaj bila samo na preizkušnji, podaljšala, kar so celovški mestni svetniki soglasno potrdili. Podaljšanje akcije bo na vsak način trajalo tako dolgo, dokler ne bo porabljeno 3 mio., ki so bili že odobreni za to akcijo. Lep življenjski jubilej, 70-letnico, bo v ponedeljek slavila Marta Urch (slika) s Plaznice. Že kot mlado dekle je prišla v Šentlipš za farovško kuharico k svojemu stricu župniku Kristu Sriencu. Tam je spoznala tudi Jozija Urcha, s katerim je leta 1948 stopila pred poročni oltar. Šla je na gorsko kmetijo, kjer je doživela mnogo lepih, a tudi težkih ur. Poleg trdega dela in vzgoje sedmih otrok, pa je našla vedno čas tudi za prepevanje - pri domačem cerkvenem zboru ter zboru „Srce“ iz Dobrle vasi. Mnoga leta je bila tudi zaupnica Narodnega sveta. Slavljenki ob lepem življenjskem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujeta NSKS in EL Žitara vas. Dvojčki Malka Feinig iz Sveč in Meta Krstič iz Ljubljane sta minuli torek obhajali rojstni dan. Slavljenkama od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje SPD Kočna. V ponedeljek, 20. julija, bo obhajala 66-letnico Magdalena Korenjak, po domače Hutlnova Leni z Dobrove pri Šmarjeti. Slavljenki ob tem lepem osebnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam NT se pridružuje EL Šmarjeta. Mirko Boročnik iz Ladin pri Svečah je minuli torek obhajal rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje SPD Kočna. Naslednje voščilo je namenjeno Jakobu VVastlu z Metlove, ki slavi 60. obletnico življenja. Slavljencu ob tem lepem jubileju od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam NT se pridružujejo člani Slovenskega društva upokojencev Podjuna. V torek, 14. julija, sta slavila srebrno obletnico poroke Čili in Marjan Roblek iz Podgore. Slavljencema ob tem lepem skupnem jubileju prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro na skupni življenjski poti. Čestitkam se pridružujejo vsi domači ter sorodniki iz Sel. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Valentinu Cebulu iz Šmi- ČESTITAMO hela pri Pliberku, Ani Perč iz Štebna pri Globasnici in Jakobu Kirmu iz Gornje vasi. Posebne čestitke pa veljajo Antoniji Kul-mesch s Suhe pri Žvabeku, ki je slavila 70-letnico. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo slavljencem na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. 70. obletnico življenja je slavil Hanzi Umek, po domače Kra-marč iz Škofič. Šlavljencu ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in mu želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki ter odborniki SPD Edinost in domači cerkveni pevci. Včeraj je obhajala rojstni dan Mirjam Ogris iz Trebelj pri Šmarjeti. Maturantki Trgovske akademije iskreno čestitamo in želimo mnogo uspeha in sreče tudi v prihodnje. V sredo je slavil 66. rojstni dan Hendrich Paulič z Obirskega. Čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. V Goselni vasi je obhajal osebni praznik Jakob Potočnik, za kar mu veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo člani Slovenskega društva upokojencev Podjuna. Okroglo obletnico življenja Je slavila Lotte Tomaschitz iz Železne Kaple. Ob tej priložnosti ji od srca čestitajo vsi domači in drugi sorodniki ter dobri prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno Gustlu Čertovu iz Sel na Šajdi, ki je slavil 50. rojstni dan. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mici Bohm iz Podržce, Mici Krištof iz Velike vasi, Greti Ressmann z Reke in Zori Ferm iz Šentjakoba. Vsi ostali člani društva upokojencev od srca čestitajo in kličejo slavljencem na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Minulo soboto je na Dobrovi pri Dobrli vasi obhajala 65-letnico Margareta Pogačnik. Čestitamo in vse najboljše, zlasti trdnega ČESTITKA TEDNA Jubilej pri Črčeju na Blatu „Mož je zunanja stena, žena notranja", pravi pregovor, ki v mnogočem zrcali življenje zakoncev Ančke in Frica Kumra pri Črčeju na Blatu. Lani je praznoval Fric Kumer svoj 60. rojstni dan, ta teden pa je z istim jubilejem na vrsti njegova žena Ančka. Slavljenka je znana kot zelo prijazna in vedno nasmejana ter zgovorna kmetica, ki svojemu možu vsa leta ni stala ob strani le pri delu in pri vodenju kmetije. Ena njenih nezamenljivih vrlin je, da zna zelo stvarno ocenjevati probleme vsakdanjega življenja in da je tako z dobromišljenimi nasveti že pogosto dobro svetovala svojemu možu in tudi drugim, ki v zelo velikem številu redno zahajajo k Črčeju na Blato. Vsi, ki jo poznajo, jo cenijo tudi kot vzorno gostiteljico in to neglede, ali pride k Črčeju bivši ministrski predsednik, deželni glavar ali pa navaden vaščan. Za vse ima prijazno besedo in z vsemi se zna tudi izčrpno pogovarjati in družiti. Tako je bila v zadnjih dneh deležna neštetih čestitk, katerim se pridružujejo tudi štrije sinovi, peti vnučki, sorodniki, sosedje in znanci. Vsi ji želijo obilo zdravja, božjega blagoslova in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. zdravja in osebnega zadovoljstva. Za 30. pomlad čestitamo Mari-anni Brumnik iz Sel na Borovnici. Vse najboljše. Minuli ponedeljek pred 40-imi leti sta si v Železni Kapli obljubila večno zvestobo Marija in Jožef Nečemer, Rastočnikova Rija in Repi. Slavljencema ob tem posebnem skupnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna skupna leta. V Dolnji vasi pri Šmarjeti bo v ponedeljek obhajala rojstni dan Anemarie Somer, po domače Hribarjeva Mari. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo pevke in pevci domačega cerkvenega zbora. Prav tako v ponedeljek bo obhajal rojstni dan, 77-letnico, Johann VVeratschnig iz Zavoz pri Šmarjeti. Slavljencu ob tem lepem življenjskem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Pred nedavnim je obhajal rojstni dan Joži Kersche iz Sveč. Čestitamo in vse najboljše! Abrahama je_ srečal Jaki Oraže iz Sel na Šajdi. Za ta posebni jubilej mu iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Na Majerjevi domačiji na Če-mernici pri Šentjakobu je konec minulega tedna praznovala osebni praznik Micka Kofler. Čestitamo in želimo vse najboljše. V Steindorfu pri Osojskem jezeru je minulo nedeljo slavila 50-letnico Pavla Stingl, za kar od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Selah na Kotu sta obhajala osebna praznika Rudi in Jaki Mlečnik. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. V Črgovičah je minuli petek slavil 75-letnico življenja Franc Žuntar. Slavljencu ob tem lepem življenjskem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. 59. rojstni dan je obhajal Os-wald VVrienz. Čestitamo in vse najboljše. Na Kočuhi bo v ponedeljek obhajala 61-letnico Marija Ogris. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitke za rojstni dan veljajo tudi sinu Helmutu, ki je praznoval minuli ponedeljek. Rož - Podjuna - Žila Mladinska skupina Ledince dostojno obhajala 15-letnico Ker je lilo kot iz škafa, je bil kraj praznovanja Borovcev hotel Mittagskogel. Mladinska skupina Ledince pod vodstvom Anice Lesjak-Ressmann. V petek, 3. julija, je praznovala Mladinska skupina Ledince svojo 15-letnico. V ta namen je pripravila ob Dobniškem jezeru koncert »Pesmi ljubezni". Pa je dež, ki je 2ačel prav liti, vse nekoliko spremenil in se je moralo vse skupaj Preseliti v Borovcev hotel Mittags-k°gel. Kljub temu je bila dvorana natrpana prijateljev Mladinske skupine in manjkalo tudi ni otrok, ki so zasedli prostor kar na tleh Pred prvimi sedeži. Na koncert je mladina povabila tudi pianista lonca Feiniga, ki je večer pesmi sila obogatil in zaokrožil, da je Postal izreden užitek. Koncert je začela Mladinska skupina s primorsko narodno »Nocoj pa, oh nocoj ..." in tej so sledile še ljubezenske pesmi v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Vmes ie zaigral spet Tonč Feinig. Njegovemu igranju so pozorno sledili ne le odrasli, marveč tudi mladež 'n mu tako dali največje priznale. Slišali pa smo tudi misli župnika Jurija Bucha o ljubezni ter Pesmi sodobnih pisateljev. Na vrsto je prišla seveda tudi fantovska ljubezenska „Sijaj mi sončece". Mladež pa je najbolj navdušila pesem z divjega zahoda »Brauner Bar Pa tudi instrumentalisti skupine na klavirju, preč- ni flavti in kitari so doprinesli svoje k lepemu uspehu, tako v kakovosti, dovršenosti kot tudi v izvedbi. Ob koncu je zastopnica domačega društva ter občine Erika VVrolich čestitala Mladinski skupini in njeni voditeljici Anici Lesjak-Ressmann ter se ji posebno zahvalila za prizadevanje. Izrazila je tudi upanje, da bodo mlada grla ponesla slovensko pesem tudi še daleč v naslednje tisočletje in da bomo deležni še večkrat tako izrednega pevskega užitka. Po slavnosti pa so bili vsi navzoči povabljeni na zelo okusni bife in so tako ostali še dolgo v noč. fr Posrečen farni praznik v Šentjakobu Na drugo nedeljo v juliju je bil fudi letos farni praznik. Priprave so se seveda že dosti prej začele. Pripraviti in določiti je bilo treba Vse, da postane navadna nedelja Pravi praznik za mladino in za starejše; in res so vse priprave sodelavcem v fari dobro uspele. Od 10. do 11. ure je bila napovedana slovesna maša na dvorišču župnišča. Pa je začelo v jutranjih urah deževati in tako je bilo treba pripraviti farno dvorano za mašo in podaljšati streho, da Pečenke in zrezki niso padli v vodo in da vino ni dobilo birtovega krsta. Med sv. mašo je pel cerkveni zbor in slišali smo misli k nedeljskemu evangeliju o Samarijanu, župnik nas je opomnil, naj se umislimo v položaj ranjenega in oropanega, ki je obležal ob cesti. Po- vabil nas je tudi, da naj ostanemo še zbrani po maši in si vzamemo čas za srečanje in pogovor med sosedi, ker tega v današnjem hitrobežečem času v veliki meri manjka. Pa tudi, da pospravimo vse, kar so pridni sodelavci pripravili. Po maši nam je ravnatelj Lojze Sticker razložil nadaljnji potek in predstavil glavne dobitke tombole pa tudi družabne igre, katerih naj se vsi udeležimo. Med mašo je ponehal tudi dež tako, da je bilo treba postaviti le še mize na dvorišče in pod lipo in ob strani so pridne roke že cvrle in pekle, da je bil v kratkem času vsak založen s pijačo in kosilom. Po kosilu sta nam pridno igrala Toni in Joži in prav radi so se farani posluževali iger in zbijanja orehov, igranj^ na palanko, metanja žog v vedra in klobukov na obešalnik ter s tem pridobili lepo vsoto točk, da so ob koncu lahko ugotovili najboljše. Višek je bila seveda tombola in vse je pozorno poslušalo, ko so mlade deklice po vrsti ulovile številke in je g. Lojze predstavil posamezne dobitnike in firme, ki so dale dobitke na razpolago. Glavni zadetek je zadela VVustrova babica, k čemur ji je vse ploskalo, ko smo slišali, da bodo vnuki morali naučiti še babico, kako mora ravnati z modernim kolesom s toliko prestavami. Vmes smo seveda tudi še nekaj zapeli in se res o marsičem pogovorili, tako da lahko rečemo, da je letošnji farni praznik res lepo uspel in postal bodrilo za prihodnje leto. Vsem pa, ki so za ta dan vložili toliko truda in skrbi, pa velja poseben boglonaj in zahvala, fr Lipej Janschek t PLIBERK_________________ Slovo od dolgoletnega lovskega funkcionarja V soboto, 4. julija 1998, smo se na pokopališču v Pliberku za vedno poslovili od inž. Lipeja Janschka. Pokojni je bil 45 let vodja gojitvenega območja Pliberk in je v tem času bistveno sooblikoval lovsko organizacijo. Kot nadgozdar je desetletja služboval pri grofu Thurnu v Pliberku. Pokojni se je zavzemal za dobre stike z lovci v Sloveniji. Klubu prijateljev lova je večkrat pomagal pri organizaciji strelskih prireditev na strelišču v Štihu, za kar se mu je na odprtem grobu zahvalil predsednik KPL ek. sv. Fric Kumer. Kot navdušen lovski rogist se je posebno zavzemal, da so lovski rog isti sooblikovali lovske maše. V ženi Marici, rojeni Schest, je našel zvesto življenjsko spremljevalko. Pogrebne obrede je opravil mestni župnik mag. Ivan Olip. V slovo so pokojnemu zapeli pevci „LD Peca" iz Mežice, MoPZ „Kralj Matjaž" ter Južnokoroški lovski rogi-sti“. Ob odprtem grobu pa je spregovorilo tudi več govornikov. Naj pokojni Lipej počiva v miru. Ženi Marici pa velja naše iskrene sožalje. PREJELI SMO Življenje Kaj je to življenje? Je to sreča, žalost, hrepenenje; je to dar Boga? Rojen biti, se veseliti, trpeti, ljubiti, delati, se učiti, otroke vzgajati. Strah pred osamljenostjo imeti. To je življenje. Angela Fixl 10 Jubilej Poslovodja Posojilnice Bank Borovlje Werner Oraže je jubilantu čestital z denarno podporo. Levo predsednica Marija Sikoronja. Prijatelji, starši in tudi mnogi nekdanji varovanci otroškega vrtca „Naš otrok" so čestitati s svojo udeležbo. Uspeh samopomoči prizadevnih Otroški vrtec Naš otrok v Celovcu je minuli petek slovesno ob prisotnosti številnih prijateljev, staršev, nekdanjih varovancev in osebnosti iz politike, kulture in gospodarstva obhajal 20-letnico obstoja. Lepo okrašeno dvorišče Mohorjeve hiše, sproščeno razpoloženi otroci in vrtnarice otroškega vrtca Naš otrok, čestitke in pohvala za uspešno prihodnost ter mnogo gostov, mdr. kar cela vrsta odličnih. Tako se je v petek, 10. julija, predstavil otroški vrtec Naš otrok za svojo 20-letnico. Korenine vrtca segajo celo več kot 20 let nazaj, natančno v leto 1976 oz. 1977. Takrat se je namreč na iniciativo staršev in s pomočjo Katoliškega delavnega odbora organiziral pouk slovenščine za pred- in ljudskošolske otroke, ki ga dotlej v Celovcu ni bilo, ne na šolah, ne v vrtcih. Dobro leto pozneje se je ustanovilo nadstrankarsko privatno društvo „Naš otrok". Društveniki so najeli prostore v Mohorjevi hiši in s tem je bilo mogoče leto kasneje odpreti otrokom vrata. Iz samopomoči se je torej razvil kraj sožitja med naraščajem obeh narodov v deželi, pa tudi vzgojna institucija za slovenske otroke v Celovcu. „Starši na Koroškem smo daleč pred politiki spoznali izziv multikulturnosti v Evropi. Našli smo ustrezen odgovor celo v težav-nih koroških razmerah," je na jubilejni prireditvi v svojem govoru dejala predsednica društva „Naš otrok" Marija Šikoronja. Hkrati se je zahvalila vsem odbornikom društva, še posebej tistim, „ki so se ob začetku, nekateri celo 22 let, trudili za skupen cilj (dr. Rožica Pušnik, Magda VVedenig, dr. Pavle Apovnik, mag. Janko Merkač). Njena zahvala in pohvala je veljala še staršem in voditeljici vrtca Ireni Brežjak ter vrtnaricama Ingrid Sekalo in Angeliki Smrečnik, prav tako organizacijam, ki podpirajo društvo. O pomenu otroškega varstva v širše zastavljeni razsežnosti pa je spregovoril predsednik narodnega sveta Nanti Olip ter pozval odgovorne politike v deželi in državi, „da iz odgovornosti do otrok in doraščanja naslednje generacije nemudoma poskrbijo za ustrezen zakonski okvir, ki bo izluščil področje otroškega varstva iz vsakodnevne politične diskusije, saj ta po- teka na hrbtu otrok". Poleg Olipa so spregovorili in jubilantu čestitali še deželna svetnica Karin Achatz, vodkinja urada za narodnostne skupnosti pri zveznem kanclerju Christa Achleit-ner, klubski predsednik južnoti-rolske SVP Hubert Frasnelli, tajnik K KZ Nužej Tolmajer, predsednik Zveze-Bank VVili Mo-schitz in poslovodja Posojilnice Borovlje VVerner Oraže. Malčki vrtca so se gostom zahvalili in jih razveselili (s pomočjo animaterja Staneta Vilharja in vodjo vrtca) z odlično pripravljenimi pevskimi in igranimi nastopi v več jezikih ter za izvajanje zasluženo želi bučni aplavz. Iztekla pa se je slovesnost ob okusni jedači in pijači. Franc Sadjak S pevskimi in igranimi nastopi v več jezikih so na slavnostni prireditvi prepričali malčki vrtca. Slike: Franc Sadjak Jubilcj/Kultura 11 OB ZAČETKU OSEM OTROK, NATO REDNO 35 Komaj osem otrok je štela prva skupina vrtca „Naš otrok" jeseni leta 1978 (Marcella Kattnig, Eva Lackner, Constantin Cesnovar, Mathias Kampuš, Maximilian Ogris, Georg Schmidt, Bojan VVakounig in Marko Wedenig). Število prijav pa je iz leta v leto raslo, dokler ni doseglo število 35, ki za ta vrtec pomeni zgornjo Posnetek iz leta 1979. mejo sprejemanja (v zadnjih letih je bil kontingent vedno izpolnjen). Prva voditeljica vrtca je bila Marija Moser (sedaj Fei-nig), njo pa je leta 1984 nasledila Irena Brežjak, ki danes skupno z otroško vrtnarico Ingrid Šekalo in pomočnico Angeliko Smrečnik vzorno in zelo potrpežljivo vodi in skrbi za uspešno delovanje vrtca. i društvenikov Avtorica otroške zgodbice ivana Kampuš. Naš otrok/Unser Kind -otroška knjiga za jubilej Društvo Naš otrok je ob 20-letnici obstoja izdalo pisano otroško knjigo „Naš otrok/ Unser Kind“ (Mohorjeva za-iožba), ki jo je napisala tajnica društva Ivana Kampuš. Učiteljica slovenščine in angleščine na Slovenski gimnaziji z navdušenjem piše pesmi in zgodbe za otroke, snov za pisanje pa zbira ob hčerkici Miji ter ob vnukih in vnukinjah. Za slikovno obliko otroške knjige pa je bil odgovoren akademski slikar Hugo Wulz, ki živi in ustvarja v Šentjakobu v Rožu. Vsebina knjige je dosledno dvojezična in poleg otroške zgodbice vsebuje tudi nekaj informacij o društvu in otroškem vrtcu „Naš otrok". Zbor „Cantus“pod vodstvom Emila Sokača je kar trikrat navdušil na Koroškem. Minuti petek v Šentprimožu, v soboto v Borovljah in t/ nedeljo v Šmihelu (slika). Prireditelji koncertov pa so bili krajevna prosvetna društva in farni sveti. ŠMIHEL/ŠENTPRIMOŽ/BOROVLJE Čudoviti glasovi iz Ukrajine so gostovali na Koroškem Komorni zbor „Cantus“ iz Užgoroda šteje med najboljše ukrajinske zbore. Sestavljajo ga ga mladi učitelji ter študentke in študentje glasbe. Preteklo nedeljo je v farni cerkvi v Šmihelu na povabilo KPD Drava gostoval profesionalni pevski zbor Cantus iz Ukrajine, ki je v okviru turneje navdušil publiko tudi v Šentprimožu (petek) in Borovlja (soboto). V Pravoslavni cerkvi je običaj, da poje zbor pri bogoslužju „a ca-pella", medtem ko se v Katoliški cerkvi zborovsko petje večinoma spremlja z orglami oziroma z orkestrom. Zbor se je ob začetku koncerta predstavil s tremi skladbami duhovne glasbe iz 18. stoletja. Repertoar zbora, ki je zelo zanimiv, obsega poleg duhovnih skladb tudi klasične priredbe ukrajinske narodne glasbe, starodavne pesmi (ki jih še prepevajo v Za-karpatju), pesmi zakarpatskih komponistov, skladbe sodobnih ukrajinskih skladateljev in znane jazz-melodije, s katerimi so pevci navdušili mnogoštevilčno publiko v zelo akustični cerkvi v Šmihelu. Kakor pesmi so zanimivi tudi teksti melodij, ki pripovedujejo med drugim o ljubezni mladih žena in mož ter poročni teksti, katere so dekleta pela med oblačenjem neveste in lirične pesmi o mesecu. Da je bila mlada in starejša publika nadvse navdušena, je bilo slišati tudi ob bučnih aplavzih. Višek večera so bile gotovo jazz-melodije. S kakovostnim petjem in čudovitimi glasovi je zbor predstavil pesmi kot The man I love, Sijahamba, Drymba in Čor-nobrevci. Z njimi je publiko tako navdušil, da se skorajda ni dala pomiriti. Daniel Košutnik TISKOVNI SKLAD Darovali so: Pavel Buch, Klopče 20,-; Marjan Olip, Sele-Cerkev 200,-; Franc Kelih, Sele-Cerkev 60,-; Jakob Kelih, Sele-Cerkev 50,-; Valentin Roblek, Sele-Borovni-ca 100,-; Marija Kelih, Sele-Borovnica 160,-; Franc Roblek, Sele-Borovnica 100,-; N. I., Sele-Borovnica 20,-; Anton Olip, Sele-Šajda 200,-; Jožef Mautz st., Šele-Šajda 30,-; Stanka Pegrin, Sele-Šajda 50,-; Johan Roblek, Sele-Borovnica 50,-; Valentin Malle, Slov. Plajberk 50,-; Lovro Kašelj, Hodiše 100,- Prisrčen Bog lonaj! T A PETEK, 17. julija 18.00-18.30 Kulturna obzorja RADIO/TV, PRIREDITVE T E D E N V R A D I U SOBOTA, 18 julija 18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. NEDELJA, 19. julija 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. Duhovna misel (rektor Jože Ko-peinig) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna. PONED., 20. julija 18.00-18.30 Rezija -kultura in ljudje v dolini zahodnih Julijcih II. TOREK, 21. julija 18.10-19.00 Otroška oddaja SREDA, 22. julija 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 do 22.00 Večerna ČETRTEK, 23. julija 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila ©©BBS C£©G3© NEDELJA, 19. julija '98,13. 30 PONEDELJEK, 20, julija 1998 ORF 2, ob 2. 45______ TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: - „Drava je svoja fraua": razstava o Dravi in bogata kulturna ponudba ob njenih bregovih. - Od žage na Kotu do Gornika in nazaj - po neurju 1996 so Hajn-ževo pešpot na novo uredili. - „Kjer plešejo škrati..." Med Peco in Uršljo goro. - Franz in Edvvin VViegele prvič na skupni razstavi. - „Gavčanje“: šele mrzli krst naredi pravega tiskarja. - Klasična poslastica: Christian Filipič in Janez Gregorič Vsebino tv- oddaje in dnevnih radijskih sporedov lahko preberete tudi na teletekstu, stran 299. Petek, 17. julija PLIBERK Predstavitev rezultata delavnice „Pliberk 98“ Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Sobota, 18. julija LOČE - JUŽNI TIROL Planinski izlet na „Schuster-platte“ Čas: od 18. julija (ob 11. uri zbiranje pri Pušniku) do 19. julija Vabita: SPDJepa Baško jezero in Slovensko planinsko društvo Celovec GLOBASNICA Športni praznik Čas: v soboto, 18. julija, v nedeljo, 19. julija in v ponedeljek, 20. julija (s kravjim lotom) Vabi: SC Globasnica ZGORNJEŽAMANJE Tradicionalno kresovanje Čas: pri gostilni Picej / Tedi Sodelujeta: MoPZ „Vinko Poljanec" in mladinska skupina „Nomos“. Za ples Igra ..Podjunski trio" Vabi: SPD „Vinko Poljanec" BOROVLJE Premiera igre: Dr. Faust (parodija) Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati Nastopa : igralska skupina SPD Borovlje Vabi: SPD Borovlje Nedelja, 19. julija KOMELJ XIX. pohod na Komelj in spominska svečanost Čas: ob 13. uri pri Šlibarju (Odhod za pohodnike je ob 9.30 izpred kmetije Lombar-Kolenik v Cirkovcah pri Pliberku) Program: spominska svečanost, maša, nato družabno srečanje pri Šlibarju. Vabita: Zveza koroških partizanov in SPD Edinost BOROVLJE Ponovitev igre: Dr. Faust (parodija) Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati Nastopa : igralska skupina SPD Borovlje Vabi: SPD Borovlje BOŽJI GROB Klasika na Humcu Čas: ob 20. 30 Kraj: romarska cerkev Božji grob pri Pliberku Nastopata : Janez Gregorič (kitara) in Christian Filipič (prečna flavta) Vabita: VOX in MePZ Pliberk SELE Praznik vižarjev Čas: ob 11. uri Kraj: pri Jerebu Sodelujejo domači vižarji iz Sel (učenci slovenske glasbene šole), Borovelj, Poreč, Škofje Loke in drugih krajev Roža. Za jed in pijačo je poskrbljeno! Vabi: PD Sele OBIRSKO 9. mednarodno srečanje harmonikašev Čas: ob 14. uri Kraj: pri Jerebu Nastopa 12 harmonikašev iz Slovenije in Avstrije Vabi: Alpski klub Obir Ob slabem vremenu bo prireditev v nedeljo, 26. julija. KORTE Korško žegnanje Čas: ob 9.30 po sv. maši Kraj: pod lipo Nastopa ..Pegrinov trio" Petek, 24. julija IZLET V TRST Izlet: kmetijstvo - mesto -slovenska manjšina Program: ogled slovenske kmetijste zadruge v Trstu, tržaške kmetije, mesta Trst, pogovor z zastopniki manjšine, ogled slovenske pršutar-ne, zaključek v točilnici Prijave: KIS - 0463/54867 Cena: 450 šil. s kosilom (za člane KIS: 350 šil.) Nedelja, 26. julija PECA/VEŠKI STAN Žegnanje Čas: maša bo ob 10. 30, nato družabnost na prostem in v koči Vabi: Planinska zadruga Večna vas/Podgora PODGORJE Praznovanje pri obnovljeni kapelici Čas: ob 10. uri sv. maša nato pranganje; mašuje škof dr. Egon Kapellari Vabi: farni svet Sobota, 1. avgusta BOROVLJE Ponovitev igre: Dr. Faust (parodija) Čas: ob 20. 30 Kraj: v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati Nastopa : igralska skupina SPD Borovlje Vabi: Slovensko prosvetno društvo Borovlje Za vsak srečno prevožen kilometer 1 groš za misijonski avtomobil. MIVA prosi v okviru „Kristoforove akcije" v nedeljo 26. julija, da pomagate z vašo podporo. Zanesljivost ima ime t n M H RJEVA M HERMAG RAS 4^ Adi-Dassler-Gasse 4, 9073 Viktring/Vetrinj Tel.: 0463/2926 64, Fax: 0463/2926 64-30 ISDN: 0463/292664-25 E-Mail: tiskarna ©mohorjeva.co.at. PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE PGDN Razstava ljudskih votivnih tablic Kraj: gostilna Lausegger Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure PLIBERK GALERIJA WERNERJA BERGA Galerija je odprta od srede do nedelje od 10. do 12. ure in do 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. ROŽEK galerija šikoronja Razstava slik umetnika Iva Brančiča. Galerija je odprta do 18. julija od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali pa telefonskem dogovoru (tel. 04274/44 22). ŠENTJANŽ Razstave umetnika Ericha Novoszela Kraj: K & K center Razstava „Drava je svoja fraua - die Drau ist ihre ei-gene Frau“ Kraj: K & K center Razstavi sta odprti ob sredah, četrtkih in ob petkih od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure ter v sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure. LIBUČE Znamenja časa - Zeichen der Zeit Valentin Oman, Jelka Flis in Herman Falke Kraj: galerija Falke. Razstava je odprta do 5. septembra ob petekih in sobo- tah od 10. do 18. ure ali po telefonskem dogovoru (04235/3600) VOVBRE/HAIMBURG Razstava del umetnikov Franza in Edvina VViegeleja Kraj: galerija VViegele Razstava je odprta od 11. julija do 31. avgusta dnevno od 14. do 20. ure ali po telefonskem dogovoru (tel. 04232/ 72 32). TINJE Razstava slik umetnice Evelyn Sickl Kraj: Katoliški dom prosvete. Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure Objave prireditev Dragi društveniki! Naš tednik tiskamo vsak teden v četrtek dopoldan. Uredniški zaključek za prireditveni strani je zaradi tega v sredo opoldan ob 12. uri. Prosimo Vas, da nam sporočite prireditve do tega roka po telefonu ali po faksu. Telefon: 0463/51 25 28* 24 Faks: 0463 / 51 25 28* 22 OGLASI Znan celovški podjetnik išče vajenko/vajenca za poklic trgovca/trgovke v maloprodaji Interesentom nudijo izobraževanje ter prijetno delovno in družinsko vzdušje. Javite se pri SGZ: tel. 0463/50 88 02 Galerija in knjižnica iz Trsta išče interesentke/te, ki bi radi razstavljali svoje umetniške izdelke (lesorezi, keramika, slikarstvo, nakit itd.) iPleresenti naj se javijo pri SGZ: tel. 0463/ 50 88 OBVESTILA 28. likovna kolonija v Vuzenici, spz sporoča, da bo letošnja likovna kolonija mladih potekala od 23. do 29. avgusta v Vuzenici. Udeležili se je bodo mladi iz Porabja, avstrijske Koroške in Tržaškega. Mlade bo pri delu vodilo 7 pedagogov in sodelavci osnovne šole v Vuzenici. Interesenti (otroke med 10. in 15. letom) prosimo, da se čim prej prijavijo v tajništvu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, telefon 0463/514300-22. Osnovne informaciie o Slovenska šoortna zve- koroških Slovencih (nem, za: http://members.ma- slov, angl.) gnet.at/ssz/ (nem, slov, http://www.aprouc.co.at/ angl.) e-mail-naslov: slovene ssz@magnet.at Cerkveni časoois Ne- Občina Suha in okolje - delia - tedensko aktual- KPD Drava, PIS Žvabek, no http://www.aprouc.co Oktet Suha (slov., angl.) .at/slovene/nedelja.html http://members.magnet.a Center avstrijskih nar- t/stefan.logar/ odnostnih skupnosti Oktet Suha. Živ-Žav. (CAN) na Dunaju - Enotna lista Suha Volksgruppenreport http://www.members. 97http://www.aprouc.co. magnet.at/d.katz at/slovene/volksgruppen- report.html SPD Zvezda Hodiše Mohorieva založba - ak- http://www.carinthia.org/ keutschach/zvezda-ho- tualna knjižna ponud-bahttp://www.mohorje- diše/sprachkurs va.co.at Klub slovenskih štu- Založba Wieser http: dentk in študentov v Gradcu //www.wieser- verlag.co.at http://privat.schlund. Zveza Bank v Celnvcu (slov., nem. angl.) de/ksssg Ljudska šola Sele Kot: http://www.zvezabank.co 204651 @ asn. netway. .at/zb at Fara Sele - tedensko no- ve pridige župnika Kram- Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ paca in kulturne novice iz Sel Katoliško dom orosve- http ://members.magneta te v Tiniah: http:// t/fara.sele/ www. sodalitas. at (Tinje) ILEAI NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slo-jlJjdev", tiga^zastopa predsednik Nanti Olip, 9020_Celovec, 10,-Oktober-StraBe V. Tisk: Mohorjeva tiskarna,'9075 Vlktring, Adi-Das- sler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek, Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,-šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT. [p© BI ‘S8 04239/26 42 od sobote, 18. julija od 18. ure do sobote, 25. julija, do 13. ure Slovenske počitnice za nadaljevalce I. in II. Vodita: Simona Dečko in Ksenja Vidič v soboto, 18. julija od 9. do 21. ure in v nedeljo, 19. julija, od 10. do 15. ure „Telo - gibanje - glas“ Voditeljica: dr. med. Veronigue T. Gorris v nedeljo, 26. julija Ekskurzija čebelarskih družin in drugih interesentov ter znancev v Slovenijo (Proga: po Dravski dolini - Dravograd - Pohorje - Maribor - Ptuj - Apače) Vodita: ravnatelj Mirko Srienc in Pavel Zdešar v torek, 11. avgusta, ob 19. 30 Odprtje razstave: „Trenutki“ Razstavlja: Kurt Zissler iz Gradca v sredo, 12. avgusta, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Potovanja: od nedelje, 19. julija do nedelje, 26. julija 1998 Izobraževalno potovanje po Nemčiji (VViirzburg, Bamberg, Niirnberg, Regensburg) Vodstvo: ravnatelj dr. VValter Aspernig, Linz Prijave v Domu v Tinjah od ponedeljka, 24. avgusta do sobote, 29. avgusta 1998 Izobraževalno potovanje v Lombardijo Voditelj: prof. p. Andrej Kropej od petka, 11. septembra do sobote, 19. septembra 1998 Romanje v Lurd Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt od sobote, 19. septembra do nedelje, 20. septembra 1998 Potovanje po Sloveniji Voditelj: prof. p. Andrej Kropej Šport NOGOMET/NIŽJI RAZREDI Velik iz Treibacha v Dobrlo vas, Dlopst z Metlove v Globasnico V sredo ponoči (ob 24. uri) se je tokratni transferni rok. Kaže, da Rikarja vas tudi v 1. razredu hoče igrati pomembno vlogo, saj se je zelo močno okrepila z izkušenimi igralci (Blažej, legionar Pečnik, dr. Ramšak). Jasno, da je bil trener Fera zelo zadovoljen s transferji. Posebno okrepitev pa so javili Dobrolčani, saj jim je uspelo pridobiti Marjana Velika. Predsednik Tinej Lesjak: ..Marjan zna igralce odlično motivirati ter voditi igro ekipe. Mislim, da bomo z njim zopet imeli mnogo veselja." V Globasnici sicer ni bilo mnogo sprememb, toda novi igralec Albin Dlopst je gotovo velika krepitev za moštvo. Žal Globaša-nom ni uspelo pridobiti nadomestilo za Blažeja, ki je šel v Rikarjo vas. Podliaa vzhod: BILČOVS: Novi: Helmut Schavvarz (ATUS Borovlje), Ar-nautovič (Bistrica v R.); Odšli so: Harald Andrejčič (Landskron); Kader: Helmut Schavvarz, Marjan Kropiunik, Predrag Rajnovič, Gunther Lippusch, Michael Stocklas, Gunther Schaunig, Daniel Dur-nig, VVerner Kuess, Albert Ouantschnig, Joži Partl, Dušan Aleksič, Michael Fister, Christian Glantschnig, Gunther Schriefl, Igor Strug-ger, Martin Martič, Johann Kruschitz; Trener: Igor Strugger (star) PODLIGA VZHOD: Globašani bodo pričeli prvenstvo na domačem igrišču proti Vet-rinju, derbi proti Bilčovsu pa bo šele v 13. krogu. Manj naklonjen je bil žreb Bilčovščanom, ki morajo že na prvi tekmi nastopiti na tujem proti favoritu Mostič. 1. krog (172. 8. 98): Mostič - Bilčovs, Globasnica - Vetrinj, DSG Borovlje - Liebenfels, Podkrnos - ASV, Pokrče - ATUS Borovlje, Velikovec - Šentpavel, VVelzenegg - Žrelec: 2. krog (8./9. 8. 98): Bilčovs - Velikovec, ATUS Borovlje - Globasnica; 3. krog (15./16. 8. 98): DSG Borovlje - Bilčovs, Globasnica - VVelzenegg; 4. krog (22723. 8. 98): Bilčovs - Podkrnos, Pokrče - Globasnica; 5. krog (29./30. 8. 98): ASV - Bilčovs, Globasnica - Zrelec; 6. krog (576. 9. 98): Bilčovs - Liebenfels, Globasnica - Mostič; 7. krog (12713. 9. 98); Šentpavel - Bilčovs, Velikovec - Globasnica; 8. krog (19720. 9. 98): Globasnica - DSG Borovlje, Žrelec - Bilčovs; 9. krog (26727. 9. 98): Bilčovs - Vetrinj, Podkrnos Globasnica; 10. krog (374.10. 98): ATUS Borovlje - Bilčovs, Globasnica - ASV; 11. krog (10711. 10. 98): Bilčovs - VVelzenegg, Liebenfels - Globasnica; 12. krog (1771,8. 10. 98): Pokrče - Bilčovs, Globasnica - Šentpavel; 13. krog (24725. 10. 98): Bilčovs - Globasnica; 14. krog (778.11. 98): Bilčovs - Mostič, Vetrinj - Globasnica; 15. krog (14715.11. 98): Velikovec - Bilčovs, Globasnica - A. Borovlje; ■ Prvenstvo se nadaljuje 374. 4.1999. GLOBASNICA: Novi: Albin Dlopst (Metlova); Odšli so: Adi Blažej (Rikarja vas); Kader: Janko Smrečnik, Čhristian VVoibl, Peter Zanki, Gvido Sadjak, Janez Tratar, Josef Mišic, Johannes Silan, Mario Buchvvald, Stefan VVritz, Gerhard Hribar, Marjan Sadjak, Reinhard Grubelnik, Josef Pasterk, Gunther Szabo, Albin Dlopst, Lukas Kordesch; Trener: Christian VVoibl (star) 1. razred D: ŠMIHEL: Novi: Andi Pekari (Vovbre), Zlatko Kotnik (Šent-andraž); Odšel je: Kristijan Švab (Korotan); Kader: Alex Suschnig, Dieter Hober, Robert Sri-enz, Gvido Janet, Miha Kreutz, Alexander Gros, Helmut Motschilnik, Christian Kraiger, Andi Pekari, Kristijan Maurel, Oliver Burck-hard, Stefan Mert, Erich Berchtold, Zlatko Kotnik, Andreas Lutnik, Kristijan Lopinsky, Dietmar Buchvvald, Ingemar Rodler, Markuš Zoher, VValter Motschilnik, Christian Gros; Trener: Miha Kreutz (nov) ŽELEZNA KAPLA: Novi: Egon Parte (Kranj), Tomaž Šteharnik (Črna), Josef Sporn (Rikarja vas), Andreas Schorli (Rikarja vas);. Odšli so: Vili Kržan (Žitara vas), Martin Jeraj (ATUS Borovlje), Siegfried Užnik (Šmarjeta), Robert Leitgeb; 1. RAZRED D: Že na prvi tekmi se bo ekipa trenerja Kreutza (Šmihel) pomerila z Metlovo, torej z ekipo, ki je v minuli sezoni izpadla iz podlige. Novinec Rikarja vas pa ima na prvi tekmi (proti Eitvvegu) prednost domačega igrišča. 1. krog (172. 8. 98): Me,tlova - Šmihel, Rikarja vas - Eitvveg, Ruda - Železna Kapla, Labot -St. Stefan/L., Maria Rojach - Šentlenart, Žitara vas - Klopinj, Grebinj - Vovbre; 2. krog (879. 8. 98): Šmihel - Ruda, Grebinj -Rikarja vas, Železna Kapla - Maria Rojach; 3. krog (15716. 8. 98): Maria R. - Šmihel, Rikarja vas - Vovbre, Šentlenart - Železna K.; 4. krog (22723. 8. 98): Rikarja vas - Labot, Šmihel - Šentlenart, Vovbre - Železna K.; 5. krog (29730. 8. 98): Železna Kapla - Šmihel, Žitara vas - Rikarja vas; 6. krog (576. 9. 98): Rikarja vas - Metlova, Klopinj - Železna Kapla, Vovbre - Šmihel; 7. krog (12713. 9. 98); Železna Kapla - St. Stefan, Šmihel - Klopinj, Ruda - Rikarja vas; 8. krog (19720. 9. 98): St. Stefan - Šmihel, Rikarja vas - Maria R., Eitvveg - Železna K.; 9. krog (26727. 9. 98): Šentlenart - Rikarja vas, Šmihel - Eitvveg, Železna K,- Grebinj; 10. krog (374. 10, 98): Rikarja vas - Železna Kapla, Grebinj - Šmihel; 11. krog (10711.10. 98): Železna Kapla - Labot, Šmihel - Rikarja vas; 12. krog (17718.10. 98): Žitara vas - Železna Kapla, Rikarja vas - Klopinj, Labot - Šmihel; 13. krog (24725. 10. 98): St. Stefan -, Rikarja vas, Železna K. - Metlova, Šmihel - Žitara v.; 14. krog (31. 10. 98): Šmihel - Metlova, Eitvveg - Rikarja vas, Železna Kapla - Ruda; 15. krog (778.11.98): Ruda - Šmihel, Rikarja vas - Grebinj, Maria R. - Železna Kapla; ■ Prvenstvo se nadaljuje 27728. 3.1999. Kader: K. Ojster, R. Nikolič, Ch. Schmidmaier, B. Praschnik, E. Kock, G. Grubelnik, O. Schorli, J. Ošina, _R. Lobnik, W. Traun, N, Nerz, H. Haller, T. Šteharnik, H. Grubelnik, T. Lipusch, J. Sporn, F. Ošina, A. Miklau, F. Wi-cher, E. Parte, S. Schurtl, J. Grubelnik, B. Germadnik; Trener: Benno Germadnik (star) RIKARJA VAS: Novi: Adi Blažej (Globasnica), Simon Pečnik (Sinča vas), dr. Ivan Ramšak (SAK); Odšli so: Helmut Dollinger (Sinča vas), Pepi Sporn (Železna Kapla), Gerhard Rebernig (Šinča vas), Saša Sienčnik; Kader: Mario Pandel, Tone Brezovnik, Christian Gomernik, Robert Urch, Ahim Streicher, Wil-fried Sapetschnig, Robert Sturm, Florian Mochar, Peter Blajs, Manfred Figoutz, Florian Sienčnik, Siegfried Truschner, Simon Pečnik, Jiirgen Picej, Adi Blažej, Michael Kampusch, Ivan Ramšak, Adrian Strasser; Trener: Jože Fera (star) 2. razred C: SELE: Novi: Peter Scheiber (DSG Borovlje), Matjaž Razboršek (Šmarjeta), Mihael Dovjak (ATUS Borovlje); Odšli so: Erich Oraže (SAK); Kader: Peter Scheiber, Mihi Oraže, Pepi Božič, Kurti Hribernik, Aleksander Mak, Dominik Mak, Mario Mak, Florijan Dovjak, Ivan Kelih, Roman Roblek, Omer Djogič, Mario Diexer, 2. RAZRED C: SAK II (trener Janko VVoschitz) se je iz 2. razreda D preselil v 2. razred C, kjer bo mdr. „trčil“ na ekipo trenerja Mirka VVieserja -Sele. „Vroči“ derbi med ekipma pa bo že v tretjem krogu (16. avgusta) v Selah na stadionu pod Košuto. 1. krog (172. 8. 98): Sele - Poreče, Osoje -SAK II, HSV - Hodiše, Kriva Vrba - Škofiče, Šentjakob - Ledince, Tholica - Treffen, Do-nau - Rožek; 2. krog (879. 8. 98): SAK II - Hodiše, Osoje -Sele; 3. krog (15716. 8. 98): Sele - SAK II; 4. krog (22723. 8. 98): Sele - Kriva Vrba, SAK II - Rožek; 5. krog (29730. 8. 98): Kriva Vrba - SAK II, Šentjakob - Sele; 6. krog (576. 9. 98): Sele - Tholica, SAK II -Treffen; 7. krog (12713. 9. 98); Šentjakob - SAK II, Donau - Sele; 8. krog (19720. 9. 98); Sele - HSV, SAK II -Ledince; 9. krog (26727. 9. 98): Hodiše - Sele, Tholica - SAK II; 10. krog (374.10. 98): SAK II - Škofiče, Sele -Rožek; 11. krog (10711. 10. 98): Donau - SAK II, Treffen - Sele; 12. krog (17718.10. 98): Sele - Ledince, SAK II - Poreče; 13. krog (24725. 10. 98): HSV - SAK II, Škofiče - Sele; 14. krog (778.11. 98): SAK II - Osoje, Poreče - Sele; 15. krog (14715.11.98): Hodiše - SAK II, Sele - Osoje; ■ Prvenstvo se nadaljuje 374.4,1999. Horsti Olip, Marko Oraže, Ahim Oraže, Michael Dovjak, Matjaž Razboršek, Egon Was-sner, Manfred Dovjak, Mirko VVieser; Trener: Mirko VVieser (star) 2. razred D: DOBRLA VAS: Novi: Marjan Velik (Treibach); Odšli so: Gerald Radif (Žitara vas); Kader: Drago Pečnik, Mirko Lesjak, Marjan Velik, Patrick Nachbar, Roland Roger, Marjan Petek, Patrick Math, Martin Lesjak, Christian Lesjak, Aleš Pustoslemšek, Fritz Golautsch-nig, Daniel Hudi, Franz Kampi, Alfred Zun-der, Roland Opietnik, Martin Kulterer, Alfred Kastrun, Erich Roscher; Trener: Srečko Pernek (star) ŽVABEK: Novi: Wili Berchtold; Odšli so: Saša Miiller (SAK); Kader: Boštjan Jaskob, Franz Gutschi, Hans Juvan, Bernhard Jammer, VValter Ramusch, Rene Budja, Helmut Sadnjak, Alexander Po-lanz, Manfred Pistotnik, Thomas Breiteneg-ger, Gunther Zechner, Alois Ho_mer, Alois Berchtold, Stefan Žlinder, Marjan Čebul, Thomas VVriessnig, Christian Kapp, Hannes Brezovnik, Gerhard Lutnik, Peter Trampusch; Trener: Samo Mlinar (nov) 2. RAZRED E: Navijači Dobrle vasi in Žvabeka bodo jeseni deležni kar dveh derbijev med tema dvema ekipama. Že v prvem krogu morajo namreč Žvabečani nastopiti v Dobrli vasi, 7. ali 8. novembra pa bo sledila „revanša“ v Žvabeku. 1. krog (172. 8. 98): Dobrla vas - Žvabek, Sinča vas - Djekše, Preitenegg - Mautern-dorf, Reichenfels - Galicija, Šentpeter - Tinje, Važenberk, - Frantschach, Pliberk II - St-Margarethen/L.; 2. krog (879. 8. 98): Žvabek - Šentpeter, Djekše - Dobrla vas; 3. krog (15716. 8. 98): Pliberk II - Žvabek, Dobrla vas - Galicija; 4. krog (22723. 8. 98): Žvabek - St. Marga-rethen, Mautemd. - Dobrla v.; 5. krog (29730. 8. 98): Tinje - Žvabek, Dobrla vas - Važenberk; 6. krog (576. 9. 98): Preitenegg - Dobrla vas, Frantschach - Žvabek; 7. krog (12713. 9. 98); Dobrla vas - Reichenfels, Žvabek - Djekše; 8. krog (19720._ 9. 98): Sinča vas - Dobrla vas, Galicija - Žvabek; 9. krog (26727. 9. 98): Dobrla vas - Frantschach, Žvabek - Mauternd.; 10. krog (374. 10. 98): Dobrla vas - Šentpeter, Važenberk - Žvabek; 11. krog (10711. 10. 98): Pliberk II - Dobrla vas, Žvabek - Preitenegg, 12. krog (17718.10.98): Dobrla v. - St. Marga-rethen, Reichenf. - Žvabek; 13. krog (24725. 10. 98): Tinje - Dobrla vas, Žvabek - Sinča vas; 14. krog (778.11. 98): Žvabek - Dobrla vas; 15. krog (14715.11. 98): Šentpeter - Žvabek, Dobrla vas - Djekše; ■ Prvenstvo se nadaljuje 374. 4. 1999. Šport SAK V SEZONI 98/99 SAK: Nova: Heinz Dreier (VVIetersdorf), Damir Uremovič (Reka) Odšli so: Hannes Razdevšek, Gunther Hober (oba Metlova), Mario Pandel, Tone Brezovnik, Florian Sienčnik, Florian Mochar, dr. Ivan Ramšak (vsi Rikarja vas), Marjan Sadjak, Mario Buchvvald (oba Globasnica), Mario Koreimann, Alex Kuttnig, Gunther Kircher (vsi Šentvid), Marko VVieser, Folti Waldhauser (oba DSG Borovlje), Gunther Zechner (Zvabek), Mihi Oraže (Sele), Albin,Kes-selbacher (ASV), Ervvin Galo (Žitara yas), Roman Koren (Šentjakob) Odjavil se je: Saša Sienčnik Kader članske ekipe: Udo Malleg, Erich Oraže, Lojze Sadjak, Robert Zanki, Simon Sadjak, Roman Oraže, Marjan Šmid, Mirko Nachbar, Dinko Vrabac, Diar Hajdini, VVolfgang Eberhard, Christian VVoschitz, Alexander Lessnig, Christian Hajnžič, Heinz Dreier, Trenerja: Dinko Vrabac, dr. Ivan Ramšak (oba nova) Kader SAK II: Christian Regvar, Adrian Mandl, Marko Tolmajer, Mario Blažej, Slavoljub Kojič, Stefan VVieser, Dominik Mesner, Igor VVoschitz, Adrian Kert, Miloš Blajs, Saša Muller, Denis Rizvano-vič, Borut Tisnikar, Samo Lampichler, Marko Nachbar Trener: Janko VVoschitz (nov) TEKMOVALNI NAČRT SAK V prvih štirih tekmah kar trije derbiji Kakor smo že poročali, bo SAK pričel letošnje prvenstvo na domačem igrišču z večno mladim derbijem proti Pliberku. Že na tretji in četrti tekmi ga čakata naslednja derbija: najprej na tujem Šentvid, nato doma WAC. Sicer pa ima SAK jeseni več tekem na tujem (7) kakor doma (6) s predvidoma naslednjim časovnim razporedom: SAK - Pliberk (ned., 9. 8., 18.) St. Florian - SAK (sob., 15. 8„ 18. Šentvid - SAK (sob., 29.8., 17.) SAK - WAC (ned., 6. 9., 18.) Leibnitz - SAK (sob, 12. 9., 16.) SAK - Wels (ned., 20. 9., 16.) Gratkorn - SAK (sob., 26. 9., 16.) SAK - Voitsberg (ned., 4.10., 16.) Pasching - SAK (sob., 10.10., 16.) SAK - Hartberg (ned., 18.10., 16.) Lienz - SAK (sob., 24.10., 16.) SAK - Grieskirchen (sob., 31.10., 15.) LUV Graz - SAK (ned., 8.11., 15.) SVG PLIBERK_________________________ V sezono 98/99 s štirimi novimi igralci Suppanz, Moser, Dobnik in Hu-ber se glasijo novi igralci v Pliberku. Veliko pričakuje trener Polanz predvsem od Huberja, ki je prišel iz Šentvida, kjer je bistveno prispeval k po-vzdigu ekipe. Kaže, da bo tudi v Pliberku kmalu zrasel v vodilno vlogo. SVG PLIBERK: Novi: Michael Suppanz (Velikovec), Mark Moser (Grebinj), Richard Huber (Šentvid), Alex Dobnik (Ruda) Odšli so: Thomas Brežina (Šentandraž), Gottfried Slanitsch, Martin Pikalo (oba ATUS VVolfsberg) Kader: Hannes Matschek, VVolfgang Kolenik, Michael Suppanz, Robert Lutnik, Jiirgen Krevvalder, Franz VVriessnig, Hannes Skorianz, Erich Pleschgatter-nig (?), Daniel VVriessnig, Jiirgen Sla-manig, Peppo Hribar, Denis Bajrovič, Kurt Urnik, Robert Škof, Alex Dobnik, Robert Miklau, Jasmin Lisic, Richard Huber, Alexander Štern Trener: Franz Polanz (star) Z Dinkom in lastnimi igralci nazaj h koreninam kluba Trije (nemškogovoreči) igralci lanskoletne članske ekipe so zapustili klub, na novo sta prišla Heinz Dreier iz VVietersdorfa in Damir Uremovič z Reke. Brazilec Marcelino Anderson Herico (Boi) je na pripravljanih tekma popolnoma razočaral, tako da ga je SAK predčasno odslovil. Edini okrepitvi, ki ju je klub javil pri KFV, sta sredinski igralec Heinz Dreier iz VVietersdorfa in Damir Uremovič. Medtem ko so mdr. °dšli kar trije nemškogovoreči (Kuttnig, Koreimann, Kircher), se moštvo vse bolj bliža zopet koreninam kluba, ko so v ekipi igrali izključno lastni, slovenskogovo-reči, igralci. Predsednik Jurij Perč ja sicer s sestavom kadra zado-v°ljen, zelo razočaran pa je nad nekaterimi lastnimi mladimi igralci’ katere je vabil in celo prosil, a 80 dali prednost drugim klubom. Tako je lista odhodov neskončno dolga. Kar 14 lastnih igralcev je SAK - večinoma po želji igralcev samih - moral posoditi drugim klubom. Škoda, kajti v tej sezoni di se gotovo marsikateremu nudi-la lepa priložnost v članski ekipi. V tem primeru je bila volja, požrtvovalnost in pripravljenost odgovornih kluba žal zaman, kajti prisiliti nikogar ne moreš. Vsekakor pa je razveseljivo dejstvo, da igralci kot kapetan A. Sadjak, Zanki, S. Sadjak ... slej ko prej z vso voljo in energijo sto- jijo za klubom. Tudi vratar Malleg in predvsem Roy sta pokazala povezanost s klubom, saj sta kljub boljšim ponudbam drugih klubov ostala zvesta SAK. Pripravljalne tekme. SAK je v okviru priprav na letošnje prvenstvo odigral tudi že dve pripravljalni tekmi. Minulo soboto v Ledincah proti zveznemu ligašu Spittal, ter podlegel s 6:1. Gol za SAK pa je s silovitim strelom zadel Simon Sadjak. V sredo v Vidri vasi se je glasil nasprotnik NK Dravograd (2. slovenska liga), katerega je ekipa trenerja Vrabca ugnala kar s 3:1. Vse tri gole za SAK je zadel Danny Roy ter s tem ponovno dokazal dragocenost, ki jo klub ima z njim. Franc Sadjak Čeprav je klub oddal nekaj igralcev, je trener in igralec Dinko Vrabac prepričan, da bo sezona kljub temu potekata zadovoljivo. BOKS IN SHOW VOGRČAH Trde pesti in nežne ženske Danes, v petek, 17. julija, s pričetkom ob 21. uri bo v šotoru vogrškega gasilskega društva boksarska noč, na kateri se bodo pomerili boksarji Koroške in Slovenije (skupno sedem bojev). Glavni boj bo med državnim prvakom Francem VVieserjem in Kranjčanom Nagodejem (do 91 kg). Zelo zanimiv obeta biti tudi boj avstrijskega mladinskega prvaka Martina Sa-dounika, ki sodi med najper-spektivneješe mlade boksarje v državi. -* Pozor! Prav poseben obeta biti tudi okvirni spored skupine „Lucky Lips“ (Šhow * Dan-cers v Super * Sexy »Girls). NOGOMETNI PRVAK V SEZONI 97/98 VABI SC GLOBASNITZ/GLOBASNICA Sportfest im FESTZELT am SP0RTPLATZ in Globasnitz/Globasnica s.TT,. m S ™he CapS FuOballtumier lur Froizeitmannschatten . UMU m Aipe-Adria-SčMčtt »■peugeot mm KUH10TT0 KRAVJAK DttO-1 ŠAH_______________________ Dober štart D. Lukan Na 17. mednarodnem šahovskem turnirju v Šentvidu, na katerem letos tekmuje 150 šahistov in ša-histk iz osmih evropskih držav, sodelujejo tudi šahisti SŠZ. Dober štart je zabeležila Dunja Lukan, saj je slavila zmago, remi ter bila le enkrat poražena. Zelo obetaven je tudi nastop Franca Rulitza (Zugzvvang), saj v prvih treh krogih kljub močnim nasprotnikom ni bil poražen. OD TOD IN TAM KLASIČNA GLASBA Dva odličnjaka v romarski cerkvi Humec pri Pliberku. V nedeljo, 19. julija, bo ob 20. 30 v cerkvi na Humcu pri Pliberku klasični koncert. Spored bosta oblikovala Christian Filipič iz Bilčovsa (prečna flavta) in Janez Gregorič iz Globasnice (kitara). Oba glasbenika sta z odliko zaključila študij glasbe in uspešno nastopata tako doma kot tudi v inozemstvu. Janez Gregorič (levo) in Christian Filipič. KMALU BO ŽEGNANJE Pastir je z čredo že odšel na Veški stan Peca/Veški stan. Oskrbnik Veškega stanu, ali „pastir na Veškem stanu" kakor se Blaž Kordesch st. sam rad imenuje je že nekaj časa na koči na Veškem stanu na Peci. Tudi živino so kmetje iz Večne vasi in Podgorij že gnali ne Peco. Čim topleje postaja vreme, tem več turistov in domačih pohodnikov prihaja na kočo, kjer postreže oskrbnik z malico in pijačo, pa tudi prespati je na koči možno. V nedeljo, 26. julija, pa bo spet tradicionalno žegnanje na Veškem stanu. Oskrbnik koče na Veškem stanu je Blaž Kodesch st. OSEBE & DOGODKI ZAHVALA ZA ŽIVLJENJSKO DELO Jubilej prosvetaša in planinca Žoprače. Eden najznanejših, zaslužnih društvenikov med koroškimi Slovenci praznuje 75-letnico. Kot planinec si je Ljubo Urbajs pridobil velike zasluge za slovensko planinstvo in za Slovensko športno zvezo, ki mu je ta teden za jubilej iskreno čestitala. Posebno velike so Urbajsove zasluge za razvoj čezmejnega planinstva v prostoru Alpe - Jadran. Urbajs je bil predsednik Slovenskega planinskega društva od leta 1953 do 1983. FRLOŽEV LUKA »Seveda sem držal za konec nogometnega svetovnega prvenstva 1998 za svoje Francoze, čeprav so mi tudi Brazilci zelo pri srcu. Že spomin na Napoleona in njegove ilirske province me je privezal na Francoze. Skrajno zanimiva bi bila seveda tekma med Hrvaško in Jugoslavijo. Hrvatom je s tretjim mestom uspela vsaj posredna zmaga nad Jugoslovani. V interesu miru je bilo gotovo boljše, da ti dve moštvi nista trčili drugo ob drugo na nogometnem igrišču. Podpredsednik Športne zveze Danilo Prušnik (levo) čestita slavljencu Ljubu Urbajsu in njegovi ženi Ani. Foto: Lukan MILIJONI SO VIDELI ZASTAVO SAK V FRANCIJI Francija. 2 milijona Avstrijcev je se- že tretjič v sektorju avstrijskih navi- venstvu je bil odbornik SAK mag-delo med tekmo Avstrija - Čile pred jačev posnel napis „En dva, SAKI", Stanko Gregorič, kateremu bo SAK televizorji, nekaj 100 mio. gledalcev je bilo za gledalca jasno, da mora v zdaj menda podelil častno odkliko- z vsega sveta je videlo tekmo. Po- tem sektorju sedeti eden najzvestej- vanje za reklamne zasluge za SAK, zornemu gledalcu med prenosom ni ših pristašev SAK. Nekaj dni po tek- ki je po zaslugi svojega odbornika bil ušlo, da je dvakrat prišel v sliko na- mi je prišla resnica na dan. Nosilec zastopan tudi na svetovnem pr pis „En dva, SAK!" Ko je snemalec zastave SAK na svetovnem pr- venstvu v Franciji.