Obisk predstavnikOv naciOnalnega sveta na UradU za slOvence v zamejstvU in pO svetU v ljUbljani V petek, 9.10.2020, so predstavniki slovenske narodne manjšine v Srbiji obiskali Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na sprejemu v Ljubljani so se srecali ministrica dr. Helena Jaklitsch, svetovalka Tina Mlakar, predsednik Društva Sava in Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji Saša Verbic, predsednik Odbora za informiranje pri Nacionalnem svetu Slovencev Dino Dolnicar in tedanja generalna sekretarka Nacionalnega sveta ter lektorica Univerze v Beogradu dr. Tanja Tomazin. Predstavili so najpomembnejše projekte, napore in dobre prakse slovenskih društev in manjšine v Srbiji. Predsednik Save je omenil, da se je v situaciji, ki jo je ustvarila pandemija virusa Covid 19, naše Društvo moralo prilagoditi in je svoje dejavnosti usmerilo v splet. Na spletno stran Slokult.info, ki jo vodi Dino Dolnicar, smo postavili virtualno galerijo in na ta nacin predstavili razstavo o Znamenitih Slovencih v Beogradu. Na omenjenem spletu smo ustanovili tudi radijsko oddajo Slokult Radio podcast z aktualnimi informacijami, ki zanimajo naše clane in prijatelje. Število obiskov naše spletne strani kaže, da smo naredili pravo stvar. Prav tako so se v splet uspešno premestili naša likovna in gledališka delavnica ter pouk slovenskega jezika. Društvo Sava je pobudnik ustanovitve casopisa za kulturo, znanost in izobraževanje Slovenika, o cemer je na sestanku govorila dr. Tanja Tomazin, sekretarka uredništva in sooblikovalka Slovenike, katere 6. številka je ravnokar izšla iz tiska. Omenili smo tudi festival sodobnega slovenskega filma DSF, ki ga v vlogi umetniškega direktorja vodi Drago Zupanc. Ministrico smo hkrati obvestili, da bo v Srbiji v letu 2021 potekal popis prebivalstva, kar ima izjemen pomen za manjšinske skupnosti, med njimi tudi za našo. V cilju cim vecjega odziva pripadnikov naše manjšine na popis smo zaprosili za podporo in pomoc pri naši kampanji. Ministrica Jaklitsch in svetovalka Mlakar sta pokazali veliko zanimanje za potrebe manjšinske skupnosti ter izrazili podporo, na katero Slovenci v Srbiji lahko racunamo tudi v prihodnje. Društvo Sava v letu 2021 praznuje 20. obletnico svojega obstoja in na proslavo ob tem velikem jubileju je predsednik Verbic povabil tudi ministrico Jaklitsch, ki je z zadovoljstvom sprejela vabilo. Tanja Tomazin in Saša Verbic prazniCnO vOŠCilO ministrice dr. Helene jaklitscH Dragi naši Slovenci v zamejstvu in po vsem svetu, letošnje leto je bilo res posebno leto. To je bilo leto, ko ste povsod po svetu pokazali, da Slovenci resnicno zmoremo premagovati tudi najtežje izzive in preizkušnje. Ko se niste mogli srecevati osebno, ste se znašli in svoje dejavnosti marsikje prenesli na splet. Številne gledališke predstave, pevske nastope, spletne razstave in še veliko drugega smo lahko obcudovali in prek spleta spremljali tudi v domovini, v Sloveniji. Ceprav je epidemija zarezala v naše stike, smo bili na svoj nacin, mi z vami in vi z nami, še bolj povezani kot sicer. Naj torej zakljucek leta izkoristim za zahvalo za vse vaše delo, trud in vztrajnost za delo za slovensko skupnost. Ne vem, ce vam znamo dovolj in na pravi nacin pokazati, da ste nepogrešljivi del našega naroda. Resnicno hvala za vse! Dragi rojaki, iz vsega srca želim vam, vašim clanom in vsem vašim družinam lepe in resnicno bogato doživete božicne praznike. Naj bo to cas pristnega veselja, tkanja toplih spominov ter prijetnega druženja z vašimi dragimi. Tiste, ki jih letos zaradi varovanja vašega zdravja in zdravja ljudi okoli vas, ne boste mogli obiskati, pa naj razveseli vaš telefonski klic, klic prek zooma ali drugih spletnih možnosti (kar nas je tudi naucilo letošnje leto), sms ali vošcilnica. Ob koncu leta 2020 vam tudi želim, da bi pogumno zakorakali v leto, ki prihaja. Da bi leto prineslo mnogo lepega, predvsem pa obilo zdravja! Želim vam, da bi vsak dan znova koncevali z mislijo »bilo je vredno, bilo je lepo«. Vse dobro in res prijetno praznovanje, ceprav verjetno malo drugace, kot smo vajeni. Dr. Helena Jaklitsch ministrica Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Obisk velepOslanika gOspOda damjana berganta gospoda Damjana Berganta. Na Terazijah so se z gospodom Veleposlanikom srecali predsednik Nacionalnega sveta ter Društva Sava Saša Verbic, predsednik Odbora za informiranje pri Nacionalnem svetu Slovencev Dino Dolnicar, dosedanja generalna sekretarka Nacionalnega sveta dr Tanja Tomazin in novoimenovana generalna sekretarka Nacionalnega sveta Ivana Mandic. Poleg predstavljanja pomembnih projektov ter aktualnih smernic delovanja slovenske manjšine v letu 2020 in prihodnosti je ob tej priložnosti ena izmed pomembnih tem bila ustanovitev slovenskega kulturnega centra v Beogradu. Ob koncu sestanka je gospod veleposlanik dal intervju za oddajo Slokult podcasta, ki ga lahko poslušate na spletni strani Slokult.info ali preberete v tej številiki Biltena v rubriki Intervju. Ivana Mandic Obisk predstavnikOv naciOnalnega sveta pri županih ljubljane in kranja V ponedeljek, 12.10.2020, so se predstavniki Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji in predstavniki Srbskega kulturnega centra – Knjižnica „Mihajlo Pupin“ v Sloveniji srecali z županom Ljubljane Zoranom Jankovicem in z županom Kranja Matjažem Rakovcem. Ob tej priložnosti so izkazali skupno željo o razglasitvi 12. junija za „Dan prijateljstva srbskega in slovenskega naroda“ in prosili za njihovo podporo ter pokroviteljstvo ob realizaciji tega projekta. Ceprav so gospodarski odnosi med obema prijateljskima državama na zelo visoki ravni, menimo, da je te vezi treba še okrepiti s spodbujanjem medsebojne kulturne izmenjave in nenehnega delovanja na tem podrocju. Pogoj za izboljšanje medsebojne kulturne izmenjave bi bila ustanovitev kulturnih centrov – slovenskega v Beogradu in srbskega v Ljubljani, pod pokroviteljstvom maticnih držav. Tanja Tomazin drUŠtvO sava v CasU kOrOne 2 Z velikim upanjem smo pricakovali poletje, da sonce in toplo vreme unicita virus, ki nas je moril v prvi polovici leta 2020. Žal se to ni zgodilo. Prišla je tudi jesen in smo previdno zaceli z dopolnilnim poukom slovenskega jezika. Obisk ucencev je bil manjši, ker je strah bil prisoten in smo pouk v zacetku decembra prestavili na on-line obliko. Zbor Pojoca družba je bil najbolj rizicna skupina in vaje v obicajni obliki niso bile možne, saj je zbiranje vecega števila ljudi bilo prepovedano. Ampak clanice so dobile note in program dela od dirigentke Višnje Dimitrijevic ter so pridno vadile doma. Na ta nacin so se pripravljale za nastope v prihodnosti. Tradicionalno vseslovensko srecanje zborov v Šentvidu pri Sticni je tudi bilo odpovedano. Likovna delavnica je tudi delala od doma in svoja ustvarjanja objavljala na viber skupini, ki so jo ustanovili. Delo Društva Sava je zdaj usmerjeno na splet. Poleg spletne strani Društva Sava je aktiven portal Slokult.info, na katerem objavljamo vse informacije s podrocja kulture v slovenski skupnosti v Srbiji. Na omenjenem portalu je ustanovljen tudi Radio podcast, preko katerega posredujemo aktualne informacije v zvezi z možnostmi potovanja v Sloveniji in drugimi konzularnimi opravili. V oktobru smo izkoristili izredno priložnost, ko je Srbija bila na “zelenem seznamu” za vstop v Slovenijo in smo obiskali Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter se srecali z ministrico dr. Heleno Jaklitsch ter svetovalko Tino Mlakar. V imenu Društva Sava so se srecanja udeležili Saša Verbic, predsednik Društva Sava in Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine, dr. Tanja Tomazin, generalna sekretarka Nacionalnega sveta ter Dino Dolnicar, predsednik Odbora za informiranje Nacionalnega sveta (vsi clani Društva Sava). Predstavili smo najpomembnejše projekte za leto 2021, napore in dobre prakse slovenskih društev ter manjšine v Srbiji. Ministrica Jaklitsch in svetovalka Mlakar sta pokazali veliko zanimanje za potrebe manjšinske skupnosti ter izrazili podporo, na katero Slovenci v Srbiji lahko racunajo tudi v prihodnje. Posebej smo veseli, da nam je ministrica Jaklitsch dala podporo ob naših prizadevanjih v zvezi s popisom prebivalstva, ki bo potekalo v Srbiji leta 2021. V letu 2021 Društvo Sava obeležuje 20. obletnico od ustanovitve, ki je bila 23. junija 2001. Upam, da se bo epidemiološka situacija v Srbiji do takrat izboljšala in da bomo ta jubilej dostojno proslavili. Saša Verbic Junija 2020 je v Beograd prispel novi veleposlanik Republike Slovenije, njegova ekscelenca gospod Damjan Bergant. Novembra je gospod Bergant obiskal Nacionalni svet slovenske narodne manjšine, oziroma Društvo Slovencev v Beogradu - Društvo Sava. Ob tem prvem obisku so ga pozdravili Saša Verbic, predsednik Nacionalnega sveta ter Društva Sava, Dino Dolnicar, predsednik Odbora za informiranje pri Nacionalnem svetu Slovencev, dr. Tanja Tomazin, dosedanja generalna sekretarka Nacionalnega sveta in Ivana Mandic, novoimenovana generalna sekretarka Nacionalnega sveta. Ob koncu sestanka je gospod veleposlanik dal intervju za Slokult podcast, z njim pa se je pogovorila dr. Tanja Tomazin. Intervju objavljamo v delno skrajšani obliki prilagojeni za tisk. Danes poteka Vaš prvi uradni obisk Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine in Društva Sava. Tu Vas je sprejel predsednik Saša Verbic. Kako se pocutite na Terazijah, kakšni so neki cisto prvi, cisto sveži vtisi? Pocutim se odlicno. Pocutim se, kot doma bi rekel. Sem med Slovenci, govorimo slovenski jezik, tako, da so obcutki res lepi. V Beograd ste kot novi slovenski ambasador prišli šele pred nekaj meseci. A ste pred tem že bili kdaj prej v Beogradu, v Srbiji in kako to mesto in navsezadnje to državo doživljate zdaj, ko tu tudi prebivate? Moj prvi obisk Beograda je bil davnega leta 1988, ampak ne na prostovoljni osnovi, pac pa na osnovi tega, da sem tukaj služil vojsko. Živo se spominjam mesta kot lepega, kot zanimivega. Potem sem seveda veckrat obiskal Beograd, Srbijo, tako po službeni dolžnosti kot zasebno, tako da od vsega zacetka odkar sem tukaj na mandatu moram reci, da se pocutim odlicno. Pravzaprav, nimam nobenih pripomb, zadeve so takšne, kot morajo biti in vesel sem, da sem tukaj in vesel sem, da bomo poskusili kaj skupaj narediti. Rekli ste, da ste bili tu pred vec desetletij. Se je spremenilo mesto? Ja, seveda marsikaj se v tridesetih letih spremeni. Ampak, duša ostane vedno ista, tako da je mesto takšno vedno bilo, je in bo. Zelo atraktivno, krasno. Ostali so neki podobni obcutki, kot takrat, ko sem prvic obiskal Beograd. Seveda, ce pogledamo infrastrukturo, ce pogledamo recimo razvoj mesta, se je tudi Beograd spremenil, tako kot se spreminja tudi Ljubljana. Nažalost je tako naneslo, da ste prišli ravno v tem res nenavadnem nic kaj lahkem letu. Kako ta vsesplošno težka situacija vpliva na delo v ambasadi, kako se z njo soocate ali sploh lahko delujete naprej? To je edina pravzaprav slaba rec, ki se zdaj dogaja, ampak v tem problemu smo vsi. Seveda, Covid kriza zelo vpliva na naše delo, pravzaprav je otežila normalno delovanje veleposlaništva, tako da smo trenutno na veleposlaništvu razdeljeni v dve ekipi, zato da lahko normalno poslujemo. Ena ekipa dela iz ambasade, druga ekipa od doma, po enem tednu pa se zamenjamo. Ker stanje ni obicajno, to tudi vpliva na naše stike. Diplomacija vendarle deluje na podrocju stikov in teh stikov zdaj ne moremo opravljati na ta nacin, kot bi jih lahko v normalnih razmerah, ampak nekako smo se le prilagodili situaciji. Seveda smo tudi prevzeli neke popolnoma nove nacine dela, to je delo preko spleta, spletne sestanke in konference. S tega stališca veleposlaništvo funkcionira normalno. Ampak mi je žal, ker Beograd in Srbija ponujata toliko lepih stvari, ki pa temeljijo na druženjih, kot so kulturne prireditve, športne prireditve in nenazadnje tudi prireditve, ki jih organizirajo Slovenci tukaj. Na žalost jih zdaj ne moremo niti organizirati niti sodelovati na njih, ampak verjamem, da bomo vse nadoknadili. Kako se je razvijala Vaša profesionalna pot, nekaj od samih zacetkov in šolskih klopi, do trenutka, kjer ste sedaj? Jaz sem rojen v Mariboru. Ampak pravzaprav celo življenje sem preživel v Ljubljani, ker so se starši preselili v Ljubljano zaradi dela. Torej obiskoval sem šolo v Ljubljani, potem sem tudi študiral na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in sem takoj po študiju zacel z diplomatsko kariero leta 1995. Diplomatska kariera me je vodila marsikam po svetu. Prepotoval sem ogromno držav. Mislim, da sem najvec držav obiskal ravno zahvaljujoc diplomaciji. Sicer sem pa živel na Dunaju, kjer sem delal na našem predstavništvu pri organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Štiri leta sem bil na Dunaju, potem pa štiri leta v Strasbourgu, pri Svetu Evrope. Tam smo v stalnem predstavništvu imeli nekaj projektov, kot so predsedovanje EU, predsedovanje Svetu Evrope in tako naprej. Opravljal sem tudi funkcijo direktorja ITF-a, mednarodne fundacije za pomoc žrtvam min in deminiranje. To mednarodno organizacijo je ustanovila Slovenije in ona zelo dobro posluje. To inštitucijo sem vodil tri leta, zajema podrocje od Avganistana do Kolumbije, Afrike, Vzhodne Evrope. Tudi na ta nacin sem prepotoval ogromno držav. Moja zadnja naloga, preden sem prišel v Beograd, je bila, da sem bil generalni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. In zdaj sem tukaj. Prepotovali ste veliko sveta. A je morda kakšna država, kakšna dežela, ki Vam se je posebej vpisala v srce, v spomin, neki kraj kamor bi se takoj vrnili? Seveda povsod je lepo, ampak doma je najlepše, a ne? Vsaka država, vsaka regija, vsaka celina ima svoj car. Težko bi posebej izpostavil eno državo. Res je, da ta moja potovanja niso bila obicajna turisticna potovanja. Ponavadi z letalom prispem v neko mesto, se nastanim v hotelu, grem na sestanek, potem mogoce na kakšno kosilo, vecerjo, nazaj v hotel in potem naprej. Kljub temu, da sem v nekih državah bil, kot recimo v Kolumbiji, ne morem reci, da sem to državo videl. Želel bi se recimo vrniti tja, in državo malo bolje spoznati. V dolocenih priložnostih pa sem le imel cas za malo bolj turisticni obisk nekega mesta ali države, in takrat marsikaj doživiš. Latinska Amerika je recimo bila zelo simpaticna. Severna Amerika je lepa, da ne govorimo o seveda o Japonski in drugih azijskih državah. Ampak ostanimo recimo v Evropi - tudi Srbija je cudovita država. Ko sem nekoc potoval po južni Srbiji, kjer smo z ITF-om naredili projekte razminiranja, sem opazil zelo lepe kraje, ki so mi bili neizmerno všec. Ko sva že zapeljala v nekaj pocitniške smeri, kaj Vas v življenju navdušuje, kaj Vas sprošca? Imate kakšne hobije, posebna zanimanja? V bistvu, po eni strani prihajam iz športne družine. Šport je bil nekako vedno prisoten v naši družini, sicer bolj v novinarskem smislu, ampak moram reci, da iz moje družine prihajajo dobri športniki. Teta je recimo bila odlicna tekacica na 400 m z ovirami. Stric in oce sta bila dobra tenisaca. Sam se veliko gibljem, veliko hodim, tudi v hribe, ce je možnost. Tukaj v Srbiji bo malce težje, ker so hirbi dalec. Predvsem tecem, kadarkoli je možno grem na kakšen krog, tecem par kilometrov in potem se clovek cisto drugace pocuti. Kako pa doživljate ta preplet slovenske in srbske kulture, nenazadnje obeh narodov, ki imata in sta v zgodovini imela toliko sticnih tock. Se cuti neka bližina ali morda daljina? Definitivno bližina. To je v bistvu nekaj kar nas seveda spremlja, mene od rane mladosti bivanje v isti državi. Jaz sem še tista generacija, ki sem v osnovni šoli imel takrat še srbohrvaški jezik. Spremljali smo televizijo v srbohrvašcini, poznali smo pesmi, moderne, pop pesmi, ki so jih prepevali recimo v Srbiji ali na Hrvaškem. Kar se naše generacije tice, cutimo to sodelovanje oziroma sticne tocke kulture. Moram reci, da tudi mlajše generacije mojih otrok, ko pridejo v Beograd cutijo to neko povezanost med kulturama. Nenazadnje smo naravno povezani in prav je da tako tudi ostane. Ali so kakšni obicaji, navade, morda celo razvade v kulinaricnem smislu neke dolocene karakteristike obeh kultur, ki so vam osebno posebej pri srcu? Ne vem, ali sem kje na svetu doživel tako izrazito dobro kulinariko kot je to v Srbiji. Tukaj je to res cudovita stvar, vsakic uživamo z družino, ko v teh casih sploh imamo možnost iti v kakšno restavracijo in ko me pridejo sem obiskat se vedno hecamo, da imamo tradicionalni kulinaricni obisk. Srbska tradicionalna kuhinja je odlicna, in glede na to, da je Beograd veliko mesto, prestolnica, se najde tudi kaj drugega, druga kuhinja. Po drugi strani pa imamo tudi Slovenci dobro kulinariko, ki žal ni tako znana, ker nas je malo. Ampak tisti, ki poznajo slovensko kulinaricno tradicijo, vedo, da smo dobri. Ce pa govorimo o kulturi nasplošno, je slovenska kultura zelo prisotna tukaj v Srbiji. Ogromno obeležij iz casa bivše skupne države, ki so jih naredili Slovenci, spomeniki itn. Umetniki, ki delujejo tukaj in srbski umetniki, ki delujejo v Sloveniji so vidno povezani. Kako obcutite slovensko skupnost v Srbiji? Zdaj ste jo vsaj malo obcutili, kot sem rekla razmere ne dopušcajo, da bi je tako zaobjeli in objeli, kot ste sicer želeli od zacetka, pa vendar ste že dobili kakšen vtis o tem kako Slovenci bivamo tukaj v Srbiji? Ja, kot ste rekli, nam žal še ni uspeli dobro razviti teh kontaktov in odnosov, ampak sem le malce okusil slovenstvo v Srbiji. Nenazadnje smo imeli to priložnost, da smo se oktobra dobili pri meni v rezidenci s predstavniki društev. Absolutno je treba pozdravit to, kar slovenska skupnost dela v Srbiji in kako deluje. Gre za nacin krepitve slovenske kulture, slovenskega jezika, slovenske nacionalne identitete in se mi zdi, da se to dogaja v pravi smeri in na pravi nacin. Tudi vsa slovenska društva, ki so v Srbiji so zelo aktivna, organizirajo veliko zadev. Upam, da bomo vse to nadoknadili potem, ko bo situacija boljša. Slovenska skupnost v Srbiji je, kolikor sem lahko videl, odlicna in vsekakor lahko racuna na našo podporo in mojo osebno podporo tudi v prihodnje. Bi želeli morda za zakljucek vsem tem Slovencem po Srbiji še kaj zaželeti, še kaj sporociti? Predvsem jim v teh težkih casih moram zaželeti dobro zdravje, da bodo pazljivi, da bodo seveda skupaj, da bomo vsi skupaj, ne samo Slovenci, tudi drugi državljani Srbije to krizo cimprej in na cim manj problematicen nacin prebili. Predvsem pa upam, da bomo imeli veliko priložnosti za hvala za ta tako prijeten pogovor, še enkrat dobrodošli med nami. srecanja in zabavo, ko bo vsega tega verjamem da ni zadnji, da se bomo še Hvala tudi Vam in enako. konec. srecevali, tako v etru kot v živo. Želimo Vam res srecno v vseh vaših podvigih in Redakcija oddaje Slokult Podcast Gospod Damjan Bergant, najlepša seja sveta vlade rs za slOvence pO svetU V Ljubljani je 16. decembra 2020 potekala seja Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, katere se je preko spleta udeležila predstavnica Srbije, clanica Društva Sava, prof. dr. Maja Đukanovic. Svet Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu je bil ustanovljen kot posvetovalno telo leta 2007, z namenom sodelovanja pri oblikovanju politike R. Slovenije na podrocju odnosov s Slovenci po svetu, in namenja posebno skrb ohranjanju narodne identitete ter spodbujanju vsestranske povezanosti slovenskih ustanov in posameznikov v tujini z maticno domovino. Na seji sta osrednji temi bili stanje in potrebe slovenskih skupnosti v casu koronavirusa ter prihodnost slovenstva v svetu in strategija za naslednje desetletje. Maja Đukanovic je izpostavila dve tocki kot osrednji za prihodnost slovenstva: ostati v stiku in ostati viden. Treba se je usmeriti predvsem na ustvarjanje in razvoj razlicnih spletnih in drugih platform, preko katerih so/ bodo v stiku z matico tako Slovenci med seboj v doloceni državi, Slovenci iz razlicnih koncev sveta ter Slovenci, živeci v tujini. Slovenske skupnosti v svetu svoje dejavnosti morajo predvsem usmeriti v drugo, tretjo generacijo in pri njih ohranjati ter razvijati poznavanje slovenskega jezika in kulturne dedišcine. Društvo Sava v sodelovanju z Nacionalnim svetom slovenske manjšine nenehno spremlja in posodablja nacin delovanja, in te dejavnosti so se izkazale kot zelo ucinkovite. Maja Đukanovic informacija o prvem delovnem sestanku z gospo Comic, ministrico za cloveške in manjšinske pravice ter družbeni dialog V Palaci Srbija je 24. novembra 2020 organiziran prvi delovni sestanek predsednikov Nacionalnih svetov narodnih manjšin z gospo Gordano Comic, ministrico v novoustanovljenem Ministrstvu za cloveške in manjšinske pravice ter družbeni dialog. Na tem sestanku je ministrica Comic predstavila svoj pogled na stanje manjšinskih pravic v Srbiji, ter cilje svojega Ministrstva za prihodnje obdobje delovanja nove Vlade. Predsedniki Nacionalnih svetov so predstavili svoje nacionalne skupnosti in težave s katerimi se soocajo njihovi clani. V imenu Nacionalnega sveta slovenske skupnosti v Srbiji se je sestanka udeležil Saša Verbic, predsednik Nacionalnega sveta nacionalne manjšine. On je v svojem nagovoru predstavil slovensko skupnost v Srbiji in opozoril, da so njeni clani dobro integrirani v srbsko družbo. Omenil je pomen popisa ki je pred nami in je predlagal, da se nacionalnim svetom omogoci nastop na javnem servisu RTS z namenom promocije svojih skupnosti. Saša Verbic Prevod: Tatjana Badarevic vpis v pOsebni imenik vpis v posebni volilni imenik slovenske narodne manjšine v srbiji Zakon o nacionalnih svetih narodnih manjšin iz leta 2009 je omogocil vpis v posebne volilne imenike narodnih manjšin v Srbiji. Obrazec za vpis lahko prevzamete na spletnih straneh Nacionalnega sveta in Društva Sava. Na osnovi Zakona o varovanju osebnih podatkov, ki velja od 1. 1. 2009, je za vpis v posebni volilni imenik potrebno izpolnjeni zahtevek za vpis osebno dostaviti pristojni obcinski upravi, kjer imate prijavlje-no prebivališce – ob predložitvi os­ebne izkaznice. Zakon tudi dopušca, da izpolnjen zahtevek skupaj s foto­kopijo osebne izkaznice pošljete priporoceno na naslov vaše pristojne obcinske uprave. Pristojna obcinska uprava bo na vaš naslov v 15 dneh poslala Odlocbo o vpisu v posebni volilni imenik. Vpis v posebni volilni imenik je oprošcen placila adminis­trativnih stroškov. Z vpisom v posebni volilni ime­nik se ne izgubijo druge volilne pravice. Z Odlocbo o vpisu v posebni volilni imenik slovenske narodne manjšine se pridobi pravica do udeležbe na neposrednih volitvah Slovenskega nacionalnega sveta, ki so vsaka štiri leta. slOkUlt pOdcast – centralna inFOrmativna Oddaja slOvenske narOdne manjŠine v srbiji V casu epidemije je zacet projekt pod imenom Slokult podcast. Snemanje prve oddaje se je zacelo junija in do konca leta je uspešno posneto 15 oddaj. Slokult podcast je centralna informativna oddaja, namenjena clanom slovenske skupnosti v Srbiji, Slovencem po svetu in v matici, kot tudi vsem zainteresiranim za slovensko kulturo in sodobno ustvarjalnost slovenske skupnosti v Srbiji. V oddajah se ukvarjamo z aktualnimi temami v Srbiji in Sloveniji, povezanimi s kulturo, ter z napovedjo dogodkov in se pogovarjamo s pomembnimi osebnostmi glede aktualnih tem za Slovence v Srbiji, matici in po svetu. Zahvaljujoc dobremu sodelovanju in podpori veleposlaništva Republike Slovenije, v vsaki oddaji lahko slišate aktualne, tocne in natancne informacije o pogojih za prehod meja, epidemioloških ukrepih v Srbiji in Sloveniji, tranzitu skozi sosednje države ter stanja na letališcih. Za to se ob tej priložnosti zahvaljujemo veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu, in posebej Primožu Križaju, konzulu na veleposlaništvu RS in Ireni Herak, svetovalki za kulturo in medije. Vsaka oddaja je posneta v srbskem in v slovenskem jeziku, predvaja pa se dvakrat na mesec. Lahko z gotovostjo recemo, da gre za uspešen projekt, ki je ustvaril velik korpus stalnih poslušalcev, tako v Srbiji kot v svetu, in da imamo kot rezultat veliko vecjo opaznost in prepoznavnost naše skupnosti, tako v našem lokalnem okrožju, na ozemlju cele Srbije, kot povsod po svetu. Oddajo lahko poslušate na vseh relevantnih platformah, kakor tudi na spletni strani Slokult.info, in tudi na spletnih straneh Društva Sava in Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine. Uredništvo Slokult podcasta sestavljajo Tanja Tomazin, Ivana Mandic, Saša Verbic in Dino Dolnicar, ki je zadolžen tudi za tehnicno realizacijo. Dino Dolnicar Prevod: Marija Miljkovic spletni pOrtal »slOkUlt.inFO« Slovencev in slovenskih združenj v promocijo slovenskih umetnikov, Srbiji. Portal je namenjen slovenski ki delujejo in ustvarjajo v Srbiji. Slokult.info, platforma za narodni manjšini v Srbiji in vsem Dobrodošla vsa slovenska društva obvešcanje in promocijo aktivnosti ostalim zainteresiranim za kulturo k sodelovanju – naj se dobra praksa slovenskih kulturno-umetniških in umetnost. Slokult.info ponuja dalec sliši. društev v Srbiji, predstavlja prostor možnost za promoviranje in Portal »slokult.info« podpira za promocijo slovenske kulture in pozivanje javnosti na vse dogodke, ki Nacionalni savet slovenske narodne umetnosti prek delovanja društev jih organizirajo slovenska društva, in manjšine. nOva slOvenika – izŠla je 6. Številka CasOpisa Konec preteklega leta je zaznamoval še en pomemben dogodek: izšla je že šesta številka znanstvenega glasila Slovenika – casopis za kulturo, znanost in izobraževanje, ki enkrat letno izhaja v sozaložništvu Nacionalega sveta slovenske narodne manjšine in Filološke fakultete Univerze v Beogradu. Casopis je namenjen kulturno-umetniškim, znanstvenim in izobraževalnim temam, s katerimi se raziskovalci in ustvarjalci iz Srbije in Slovenije na najrazlicnejše nacine posvecajo odkrivanju, razumevanju in tkanju srbsko-slovenskih kulturnih ter zgodovinskih vezi. Na straneh Slovenik so se v preteklosti zvrstila že mnoga velika imena, in kar je še bolj pomembno, izredno zanimivi clanki, pospremljeni z umetniškim prispevki, za prelepo in unikatno graficno podobo casopisa pa vselej poskrbi akademska umetnica Marija Vauda. V tokratni številki si lahko preberete znanstvene in strokovne clanke o scensko-glasbenih uprizoritvah Hlapca Jerneja (dr. Marija Mitrovic), opernem delu Mihovila Logarja (dr. Ivana Vuksanovic), izgnanstvu slovenskih književnic v Srbijo (dr. Tjaša Markežic), frazeoloških stikih in razlikovanjih v slovenšcini in srbšcini (dr. Katarina Begovic), znacilnostih ucbenikov za poucevanje domacemu sorodnih tujih jezikov (Milica Poletanovic), možnostih novih znanstvenih prepoznanj in prikazovanj cloveških usod (Helena Rill, dr. Lada Stevanovic) in o telesnih, duševnih in sociokulturnih razsežnostih bolecine (dr. Duška Meh, mag. Dejan Georgijev). V Kroniki so objavljena besedila o petih letih revije Dnevi slovenskega filma (dr. Ivana Kronja), sodobnih arhitekturnih povezovanjih med Slovenijo in Srbijo (Andrej Strehovec) in o zadnjem desetletju delovanja Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine (predsednik NS Saša Verbic), cemur sledita prikaza dopolnjenega srbskega prevoda knjige dr. Alojzije Zupan Sosic (Darko Ilin) in pesniškega ustvarjanja Teodora Lorencica (Marija Mrvoševic), vsebino pa zaokroža besedilo v spomin skladatelja Zlatana Vaude (Marija Vauda, dr. Anica Sabo). Vabljeni ste, da si casopis pogledate na spletnem naslovu: http://slovenci. rs/slovenika, v kratkem pa bo nova številka dopolnila tudi zbirke vseh vecjih strokovnih in univerzitetnih knjižnic po Srbiji in Sloveniji. Tanja Tomazin dnevi slOvenskega Filma v nOvem terminU Po prejemu sredstev na podlagi razpisa za projekte in manifestacije narodnih manjšin v Srbiji, je organizacijski odbor Dnevov slovenskega filma, ki deluje v okviru Društva Slovencev v Beogradu »Sava«, zacel z realizacijo projekta. Dneve slovenskega filma organiziramo v sodelovanju s Filmskim centrom Slovenije, Nacionalnim svetom slovenske narodne manjšine, Jugoslovansko kinoteko, Društvom Slovencev v Beogradu »Sava« ter veleposlaništvom Republike Slovenije v Srbiji. Za letošnjo revijo smo izbrali osem dolgometražnih, igranih in dokumentarnih filmov ter deset kratkih dokumentarnih in igranih filmov. Prikazani naj bi bili med 12. in 15. decembrom 2020. v veliki dvorani Jugoslovanske kinoteke. Nacrtovane so tudi projekcije v: Novem Sadu, Nišu, Vršcu, Smederevu, Pancevu in Kovinu. Izbrani filmi za letošnjo revijo so pravocasno prispeli in so bili pripravljeni za projekcije, skupaj s prevodom in podnapisi. Opravljen je bil tudi kompleten graficni dizajn DSF revije, za tisk pripravljeni katalog, plakati, banner, program in sponzorirano oglaševanje. Kot vsako leto smo tudi letos nacrtovali tribune in okrogle mize v okviru spremljevalnega programa. Posebne projekte študentskih in eksperimentalnih filmov DSF+ organiziramo za obcinstvo v Domu kulture »Studentski grad«. V sodelovanju z društvi in kulturnimi skupnostmi Slovencev v Srbiji organiziramo posebne programe za vsako mesto v katerem delujejo slovenske manjšinske skupnosti. Zaradi pandemije Coronavirusa in odlocbe kriznega štaba Srbije o casovnih omejitvah so nam iz FCS i veleposlaništva Republike Slovenije priporocili, da Dneve slovenskega filma prestavimo v naslednje leto. Priporocilo smo uveljavili in dobili od uprave Jugoslovanske kinoteke nov termin za organiziranje revije in sicer od 14. do 17. aprila 2021. Upamo, dragi clani in obiskovalci revije DSF, da boste podprli in pozitivno ocenili našo odlocitev o spremembi termina. Dragomir Zupanc Umetniški direktor revije DSF Prevod: Monika Bogdanovic na razstavi V cudovitem vzdušju kavarne Tuluz Lotrek, v Resavski ulici v Beogradu, so zacetek novembra odprli razstavo kolažev clanice Društva Sava. Radmila Jeremic Curcin je razstavo poimenovala Igra. Nekaj deset kolažev je plesalo po stenah kavarne. Imela sem vtis, da ta dela lahko vsak trenutek zaplešejo okoli obiskovalcev. Do zdaj nisem imela priložnost videti tako fino izrezanih košckov papirja razlicnih barv in teksture. Igra je res edina beseda, ki bi jo lahko poimenovala. Koronavirus nam je spremenil življenje, zato je v casu epidemije resnicen uspeh pobegniti v svet umetnosti in biti nekaj casa nekje drugje. V klubu v duhu Pariza sem stala pod ulicno svetilko in sem odtavala v neke pretekle case. To je bila osvežitev v casu, ko nam je druženje zmanjšano na minimum. Maske smo slekli samo zato, da bi naredili fotografije, bili smo na predpisani razdalji.... Vsi smo bili navdušeni nad delom. Alenka, Sanja, Ida, Miroslav in Sonja so analiticno opazovali kolaže, Nada Markus pa je bila v nekem trenutku izjavila – Poglejte, kako me gleda, kar se je nanašalo na delo, ki je spominjalo na portret. Vse skupaj, lepa razstava. Zdi se mi, da Radmila, iz delavnice Društva Sava Slika in znanje, in s predlogi Marije Vaude in Nikole Pilipovica ki vodita delavnico, pocasi oblikuje svoj umetniški izraz. V cast mi je, da sem imela priložnost opazovati ta dela med nastajanjem. Z Radmilo sva sestri, tako da sem spremljala njen razvoj. Pricakujem vec samostojnih razstav, zlasti v Društvu Sava. Olga Bukovcak Arslanian Prevod: Marija Grujicic drUženje s slOvenci v sUbOtici Z družino smo v soboto odšli na izlet v Subotico. Bil je lep in soncen dan. V Subotici so nas pricakali gostitelji, DS Triglav na prireditvi Mavrica. Naša družina se je te prireditve udeležila prvic. Otroci so recitirali pesmice in gledali otroške predstave, ki so jih pripravili ucenci pouka slovenšcine iz razlicnih skupnosti Slovencev v Srbiji. Po prireditvi in okusnem kosilu so otroci jahali konje in se vozili s kocijo. Imeli smo se odlicno! Družina Šerifovic dOpOlnilni pOUk slOvenŠCine v drUgem delU leta nošenje mask in razkuževanje rok). To pa ni zmotilo našega dela in druženja vse do konca novembra. Ko so se decembra meseca vrata naše skupnosti zaprla zaradi dane situacije, smo ucitelji dopolnilnega pouka slovenšcine v Srbiji povabili ucence kot vse zainteresirane naj obdržijo stik s slovenšcino preko spletne strani http:// pouksrbija.simplesite.com/ in se preizkusijo v ucenju na daljavo. Na njej obstajajo razlicne naloge, ki jih lahko rešujejo vsi, ki želijo in vsi, ki najdejo cas in veselje do ucenja. Uživajte, se ucite in ostanite zdravi! Tatjana Bukvic Za vso pomoc se prisrcno zahvaljujemo: Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije Nacionalnemu svetu slovenske narodne manjšine beremO s slOvenijO v rUmi V nedeljo dopoldne, 11. oktobra, smo v Rumi z ucenci iz Vršca, Smedereva, Rume, Subotice, Beograda in Niša zakljucili projekt Beremo s Slovenijo, ki je dragocen del naših dejavnosti v Nacionalnem mesecu skupnega branja. V soboto, 10. oktobra, se je uvodnega dela z naslovom Pot knjige udeležilo 30 ucencev. Led smo prebili z medsebojnim spoznavanjem. Odmore so ucenci izkoristili za igro na igrišcu ter v ringu. Ob okusnem kosilu in v delavnicah se nam je pridružilo še 10 ucencev iz okoliških krajev. Delavnice je vodilo 5 mentorjev, v projektu je sodelovalo tudi vec spremljevalcev. Letošnje srecanje smo posvetili 500-letnici rojstva Adama Bohorica, 70. obletnici smrti Prežihovega Voranca (Solzice in Voranceve poti) in 40. obletnici smrti Lepopolda Suhodolcana (Piko Dinozaver in Krojacek Hlacek). V prvem delu smo ob video gradivu in ucnih listih spoznavali pot knjige od avtorja do bralca (s poudarkom na prvih tiskanih knjigah, bohoricici, e-knjigah ...). Ta del ucenja je vodila uciteljica Rut Zlobec, na spletu pa je dostopnih veliko posnetkov in virov. Vsebino brošure Pot knjige smo obravnavali s pomocjo https://www.biblos.si/. Sicer si Slovenci po svetu e-knjige lahko brezplacno izposojamo. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako berejo slepi in slabovidni, ter si ogledali video o tem vprašanju. Na koncu prvega dela smo še prebrali in poslušali pesem Dežela branja. V drugem delu so bili mladi razdeljeni v pet skupin. V gledališki delavnici so z režiserko Danielo Cendo Miljanov dramatizirali Suhodolcanovo besedilo Hiša iz gumbov (iz knjige Krojacek Hlacek) in pesmi Pobic s solzicami ter Pekel iz slikanice Voranceve poti, v literarni so z uciteljico Tatjano Bukvic spoznavali zgodbo o Piku Dinozavru, v pesniško-likovni so Prešernovo Zdravljico (himno) ob vodstvu Tanje Kovacevic likovno zapisali v bohoricici in gajici, v graficni so z ustvarjalcem Igorjem Takacem risali mandale. Po sladolednem odmoru so zamenjali delavnice (vsak ucenec se je udeležil dveh). Ucenci, ki so delo koncali prej, so pomagali pri rezanju sadja in kuhanju kompota. Kuharsko delavnico so vodile clanice maticnega Društva. Pred slovesom oz. odhodom na pocitek in vecerno branje nas je Tanja Kovacevic razveselila s tradicionalno slovensko sladico - ¨šmornom¨ oz. carskim pražencem. Navdušila nas je! Pa tudi kompot je bil odlicen. Po vecerji smo imeli zakljucek srecanja z nagovorom Zorana Jovicica, predsednika DS Emona Ruma in vodje projekta, ki je vsem udeležencem zaželel še naprej veliko zadovoljstva ob branju knjig in se z dišecimi darili, ki jih je izdelala clanica DS Emona Sofija, zahvalil predsednicama DS Kula Vršac, Snežani Vidergar in predsednici DS Martin Krpan, Ikoniji Luknar Popovic, mentorjem, clanicam DS Emona Ruma in uciteljicama. Ucenci so izmenjali izkušnje in vtise, si ogledali fotografije s srecanja in tri risbe, ki sta jih ucenca David iz Novega Sada in Marko iz Rume poslala na natecaj Urada za Slovence po svetu Moja Slovenija. Vsi ucenci so prejeli darila Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki sta jih pripravili predsednica DRPD Branka Bukovec in Savka Fejzic, iz Slovenije pa pripejal Đorde Veselinov, predsednik DS Kredarica Novi Sad. Razveselil nas je obisk Cvetke Vuckovic iz DS Kula Gudurica, Ivane Kodric iz DS Triglav Subotica, družine Đelebdžic iz DS France Prešeren Niš, družine Skulic iz DS Sava Beograd. Hvala staršem, ucencem, organizatorjem in mentorjem, hvala pa tudi clanom in clanicam DS Emona:Aleksandru Jovicicu, Vukici Jovicic, Zorici Kovacevic, Mariji Đukic in Aleksandru Stojanovicu ter ekipi Sremske televizije za posnetek o dogodku, ki si ga lahko ogledate na http://sremska.tv/2020/10/ ocuvanje-slovenackog-jezika-i-kulture/. Tatjana Bukvic Utrinki s sObOtnega zajtrka z UCenci v savi Tudi letos bomo na tretji petek v novembru, 20. 11., obeležili dan slovenske hrane in spremljajoci Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ki bo letos že deseti po vrsti. Njegova izvedba bo zaradi epidemije covid-19 letos drugacna. Glede na nepredvidljive razmere se letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk s sloganom »Zajtrk z medom – super dan!« ne bo izvedel po šolah in vrtcih kot v preteklih letih, temvec bo pozornost namenjena ozavešcanju in spodbujanju širše javnosti k obeležitvi dneva slovenske hrane tudi na nacin zajtrkovanja doma in v službenih kolektivih z izbranimi živili, in sicer kruhom, maslom, mlekom, medom in jabolkom. Zajtrka kot posebnega dodatnega oziroma samostojnega obroka za otroke šole in vrtci ne bodo pripravljali, je pa s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bila podana pobuda, da 20. novembra pri pouku na daljavo ali ce bodo razmere dovoljevale ucni proces v razredu del šolske ure namenijo dnevu slovenske hrane in pomenu rednega zajtrkovanja. »Zajtrk z medom – super dan!« https://www. nasasuperhrana.si/tradicionalni-slovenski-zajtrk/ jubilejni-10-tradicionalni-slovenski-zajtrk-letos-v­drugacni-obliki/ V Društvu Sava smo izvedli Tradicionalni slovenski zajtrk in se na ta nacin seznanili z zdravim nacinom prehranjevanja. Za obed smo pripravili kruh, maslo, med in jabolko ter mleko. Otroci so spoznali avtohtono slovensko cebelo, pojem cebelarstvo, cebeljnjak. Naucili so se pesmico Anje Štefan, Tri cebele in pripovedovali o svojih prehranjevalnih navadah. Tatjana Bukvic naredi sam – UstvarjamO igrO spOmina Namesto delavnice... Otroški koticek bo delil zgodbe o tem kako se iz recikliranih materialov naredijo igrace, predlagal bo zanimive igre z otroki in bo nenehno vesel in barven. Tukaj je predlog kako naredimo igro spomina iz zamaškov za kislo mleko ali jogurt. Potreben material: - zamaški (parno število) - škarje - papir za risanje ali slike iz revij Za zacetek moramo zbrati zadostno število zamaškov enake barve in velikosti. Vec kot jih zberemo bo igra bolj zahtevna. Ko jih zberemo dovolj, naredimo risbe za igro spomina. Risbe naj zajemajo najosnovnejše pojme, da bi jih otroci lahko razumeli in narisali. Neke njihove najljubše stvari - avto, roža, žoga, muca, pes, sonce ... Na papirju se najprej nariše obseg zamaška, v tem krogu se potem nariše dolocen pojem in se pobarva. Lahko se barvajo tudi razlicne slikice, fotografije iz casopisa, ali se barvne nalepke zalepijo na papir. Izrežejo se po robovih (kot na sliki) in se vsaka slikica postavi v pokrovko. Pomembno je, da od vsakega pojma imamo po dva. Pripravljeni smo za igranje. Igra se tako, da se zamaški postavijo s slikico navzdol in se zložijoijo v vrste. Igralec odpre samo po dva zamaška, ko išce par. Ko najde par, ga postavi predse, ce pa ni odprl para, vrne zamašek na isto mesto, s slikico spodaj in potem pride na vrsto naslednji igralec. Zmagovalec je tisti, ki zbere vec parov. Igralci odpirajo izmenoma in igrajo dokler se se vsi pari ne zberejo. Cudovita igra za razvoj spomina, pozornosti in potrpljenja. Ko otrokom ta igra postane dolgocasna, vzemite papirje iz zamaškov in dobite „cep za hendikep“. Recikliramo. Desanka Stefanovic Prevod: Tatjana Badarevic miklavž v letU 2020 Cas ob koncu starega leta je cas velikih pricakovanj. Otroci se veselijo predvsem Miklavža, Božicka in dedka Mraza. Že nekaj let v DS Sava prihaja prvi od dobrotnikov, sv. Miklavž. Otroci ga pricakajo s prireditvijo, Miklavž pa jih obdari s sladkarijami. Letos ga žal v Beograd ni bilo. Preko svojih angelov se je pozanimal, ali so bili otroci v šoli in doma pridni. Ker so vsi bili, jim je poslal darila kar po pošti. Paketov so bili ucenci DP slovenšcine veseli. Žal jim je bilo, ker moža niso mogli prijeli za dolgo belo brado, a verjamejo, da bo prihodnje leto spet med njimi. Lahko se mu bodo zahvalili s pesmico in ga pocukali za brado. Tatjana Bukvic dObrOdOŠli med nami! pozimi pridne otroke in še toliko drugega. Vmes pa se vsako leto zgodijo še mnogi drugi veseli, srecni dogodki, kakršni so tudi rojstva otrok, novih clanov društva. Ker skupne srece ni nikdar prevec, v tej rubriki Biltena, prisrcno pozdravljamo prihod novih ljudi na ta svet in med nas. 3. decembra 2020 se je rodila ANDREA SIMIC, zdrava in vesela deklica. Želimo ji vse najboljše in iz srca cestitamo njenima staršema, SANJI MANDIC in SAVI SIMICU. Ce je tudi vašo družino obogatilo novo bitje, vas vabimo, da nam to sporocite, da se bomo lahko veselili z vami. ponatis ucbenika slovenšcina brez meja Infinitiv studio za ucenje tujih jezikov vam s ponosom predstavlja ponatis ucbenika Slovenšcina brez meja (www.slovenacki.com) avtorice Milice Poletanovic, doktorandke, profesorice in sodne tolmacke za slovenski jezik. Ucbenik je namenjen priucevanju na zacetni ravni (B1). Slovenšcina brez meja je bogato ilustriran ter sodobno dizajniran ucbenik, ki temelji na sodobnih lingvo-didakticnih dosežkih in znanjih. Uporabniku omogoca, da se brez težav, sam ali s pomocjo profesorja, nauci predvideno gradivo ter obvlada osnove slovenskega jezika. Ucbenik lahko narocite na povezavi www.slovenacki.com ali pa ga osebno prevzamete v šoli Infinitiv studio za ucenje tujih jezikov, na naslovu Jurija Gagarina 20a, A blok. Infinitiv studio za ucenje tujih jezikov Prevod: Monika Bogdanovic samostojna razstava ''igra'' radmile jeremic Curcin Na zacetku novembra 2020, je Radmila Jeremic Curcin, clanica Društva Slovencev v Beogradu – Društva Sava, slikarka in ekonomistka, imela svojo prvo samostojno razstavo kolaža z naslovom ''Igra''. Razstava je bila slovesno odprta 1. novembra v prostoru Art kafe galerije Tuluz Lotrek v Resavski ulici v Beogradu in je trajala do 15. novembra 2020. Radmila že vrsto let obiskuje likovno delavnico ''Slika in znanje'', ki je v Društvu Sava vodita Marija Vauda, diplomirana kiparka in Nikola Pilipovic, magister slikarstva. Clanica je ULU Sergej Jovanovic v Beogradu, ART Centra in Društva likovnih ustvarjalcev Tolmin v Sloveniji. Udeležuje se tekmovanj in razstavlja v Srbiji, Federaciji BiH in Sloveniji. Ivana Mandic Prevod: Marija Miljkovic Clanica društva sava na mednarodni razstavi »ženske­slikarke majdanpek 2020« Na 18. mednarodni razstavi »Ženske-slikarke Majdanpek 2020« je v kategoriji skulpture zmagala clanica društva »Sava«, ekonomistka in slikarka, Radmila Jeremic Curcin, z delom »Mislim–modro«. Letošnja razstava je v organizaciji Centra za kulturo Majdanpek predstavila 102 umetnici iz Srbije in tujine, s skupaj 167 deli v petih likovnih tehnikah. Zaradi epidemije koronavirusa je svecana otvoritev, ki je sicer bila nacrtovana za 20. april, potekala 27. junija, ko so izrocene nagrade avtoricam najbolj uspešnih del. Cestitamo naši Radmili na uspehu! Ivana Mandic Prevod: Monika Bogdanovic delavnica idrijska Cipka Po uvedbi izrednega stanja zaradi epidemije povzrocene z virusom Covid 19, smo nestrpno cakale ponovno srecanje in nove delavnice. Naše prvo srecanje se je zacelo s POTICO. Potrebovale smo malo casa, da se spomnimo pravil klekljanja, ampak smo kmalu navdušeno nadaljevale delo. Izdelki, seveda, napredujejo pocasi, ampak so vedno bolj uspešni. Kmalu potem smo zaradi epidemije spet morale odpovedati naše delavnice. Nestrpno cakamo nadaljevanje druženja v prihodnjem letu. Svetlana Lenasi Prevod: Marija Miljkovic pOjOCa drUžba in kOmOrna pOjOCa drUžba v drUgi pOlOvici leta 2020 Kljub težki situaciji, v kakršni sta kultura in umetnost že skoraj celo leto, za številne med nami, to ni bilo leto nesmislnosti, obupa in dolgocasja. Tisti z najvec entuziazma, so v nenacrtovanem in nepricakovanem odvecnem prostem casu našli številne ustvarjalne ideje. Žal so nas, kljub dobri volji in kreativnosti, realne okolišcine v dobri meri preprecile v uresnicevanju zamisli. O tem najbolje prica dejstvo, da so skoraj vsi festivali, tako doma kot v tujini, ter koncerti velikih svetovnih zvezdnikov (kateregakoli žanra) - odpovedani. Osebno se mi zdi, da so v tem smislu najbolj trpeli festivali pevskih zborov, saj so s strani SZO, pa tudi nasploh s strani medicinske in politicne javnosti, zaznamovani kot najbolj rizicni. V tem je seveda tudi nekaj resnice, glede na to, koliko ljudi se lahko zbere na samo enem festivalu pevskih zborov, kjer je obicajno, da se v majhnem prostoru zbere veliko ljudi, pri cemer bi bilo zelo težko upoštevati varnostne mere. Akademski ansambel „Collegium Musicum“, v katerem pojem že 14 let, je žal moral odpovedati dve veliki turneji, nacrtovani za leto 2020 – Rusijo in Kitajsko. In dokler so solisticni koncerti še nekako obstajali, so zborovske prireditve, katerkoli oblike, vecinoma prestavljene za neke boljše case. Ko gre za delo s pevskim zborom, je prostor delovanja zelo omejen, kljub volji i kreativnosti. Festivali na katerih Pojoca Družba tradicionalno nastopa že vrsto let, ki so sicer posveceni slovenski glasbi, in se organizirajo v Šentvidu pri Sticni (junija), potem v Subotici (septembra), kjer smo že dolgo gosti, ter koncrt v novosadskoj sinagogi (novembra), so bili vsi odpovedani. Poleg tega bi omenila še en festival, ki je meni zelo pri srcu, saj sem vrsto let vodila zbor, ki je gostitelj na tem festivalu, in sicer Ekumensko srecanje zborov v Zemunu. Gre namrec za festival duhovne glasbe, na katerem je Pojoca Družba prvic nastopila lani, vabilo pa smo prejeli tudi za letošnje leto, toda zaradi specificne situacije, pa tudi odgovornosti in empatije do naših clanic - ga nisem sprejela. Festival je na koncu, žal odpovedan. Od kadar delam s Pojoco Družbo, se vedno znova navdušujem nad voljo, željo in entuziazmom naših clanic. Od njih sem se veliko tega naucila, kot gre za pozitiven pogled na svet in optimizem. Kljub tako neugodni situaciji, je Pojoca Družba nadaljevala z vajami, od zacetka oktobra naprej. Nejprej sem opravila online anketo, da bi ugotovila, koliko clanic si sploh želi prihajati, oziroma, ali menijo, da je to varno. Zelo sem bila presenecena, ko je približno polovica ansambla prišla. Zaradi epidemioloških mer smo se razdelile v dve skupini, tako nas na vajah ni bilo nikoli vec kot šest v enem terminu. Ceprav „to ni to“ in se ne more primerjati z vajami, na katerih je prisoten celoten ansambel, smo bile zelo vesele zaradi ponovnega druženja, gradiva z vaje pa smo po viberju delile drugim clanicam. Toda zame kot dirigentko je takšna situacija bila zelo pomembna, saj sem prišla do številnih novih ugotovitev. Prvic, ugotvila sem, da ceprav niso imele priložnosti peti tocno po leta, naše clanice sploh niso izgubile prevske forme, in so že po nekaj vajah zvenele, kot da pavze sploh ni bilo! To je res fascinantno. Namrec, ko gre za ukvarjanje z glasbo, se šestmesecna pavza lahko izkaže kot nepremagljiva težava, tako kot v športu. V tem smislu sem bila zelo vesela te naše „stare forme“, kar je znacilno za zelo dobre ansamble. Moja druga ugotovitev je v zvezi s tem, da sem sedaj prvic imela priložnost slišati vsako clanico posebej, kot solistko, saj so bile razdeljene v majhne skupine. Naj omenim, da skupine niso bile utrjene, pac pa so clanice hodile na vaje, kot jim je ustrezalo in je sestava bila vsakic drugacna. Ugotovila sem, da vsak od teh kvintetov lahko poje brez zbora in da to zveni izvrstno ter ne zaostaja na to, kako zveni celoten zbor. Torej s katerihkoli petih clanic bi lahko naredila koncert! Gre za nekaj, s cimer se redko kateri dirigent lahko pohvali, saj v zborih naceloma obstajajo tisti, ki „držijo“ ansambel in tisti, ki se, kot v žargonu recemo, „šlepajo“. Pri nas torej vsi sodijo v prvo skupino. Obdobje lock-downa sem izkoristila za pisanje aranžmajev za Pojoco družbo, ter za pisanje skladb in nacrtovanje nastopov za Komorno pojoco družbo. Kljub težki situaciji, je Komorna pojoca družba izkoristila poletje in zgodnjo jesen na zelo ustvarjalen nacin. Ceprav se zavedamo dejstva, da je v danih okološcinah zelo težko organizirati koncert, nismo pogrešale navdušenja. Vaje smo imele na Fakulteti za glasbeno umetnost, saj smo potrebovale orgle. Naše prizadevanje ni bilo zaman, ceprav je predvsem imel namen, da se razveselimo. Komorno pojoco družbo sem angažirala na svojem specialisticnem izpitu iz Komorne glasbe, ki je bil septembra, pred petclansko komisijo. Na izpitu sem sama morala nastopiti v vlogi klaviristke in ne pevke, kar sicer sem, in smo zato morale narediti dolocene spremembe v zelo kratkem roku, kar prica o veliki profesionalnosti ansambla. Na programu so bile moje skladbe (kar je sicer izjema na izpitu iz Komorne glasbe, saj nihce prej ni izvedel skladb, katere je sam pisal), z duhovno tematiko, na slovenska besedila. Tokrat se še enkrat, javno, iskreno zahvaljujem KPD, ker so mi ustregle s tem, da so nastopile na mojem ispitu. Ceprav izpit, zaradi situacije s kovidom ni bil odprt za obcinstvo (temvec samo za študente in profesorje FMU), je zelo pomembno to, da je KPD ustvarila stik s profesorji beograjske Univerze umetnosti. Menim, da je eden glavnih ciljev mojih ansamblov pri Društvu Sava, ter vseh drugih kulturnih institucijah, ravno obstoj. Danes, ko smo price tega, da številne veje gospodarstva dejansko izginjajo zaradi „lock-down-a“, in kultura ter umetnosti so morda še najbolj ogrožene, se moramo z vso mocjo boriti zanje, saj en narod ne more obstajati brez svoje kulturne identitete, ena družba pa ne more biti zdrava in kompletna brez umetnosti. Višnja Dimitrijevic Prevod: Marija Grujicic Predstavljemo slovenske narodne jedi, ki so po etnoloških virih in podatkih sastavni del materialne kulture slovenskega naroda oz. del naše kulturne dedišcine. Po nastanku, pomenu in znacilnostih, te jedi razlikujemo od danes, pogojno povedano, splošno bolj znanih sodobnih receptov mešcanske in internacionalne kuhinje. Neredko so posamezne narodne jedi nastale v zvezi z razlicnimi ljudskimi Jęzik, jezíka, jezíku, jęzik, o jezíku, z jezíkom... Dva jezika, dveh jezikov, dvema jezikoma, dva jezika, o dveh jezikih, z dvema jezikoma Trije jeziki, treh jezikov, trem jezikom, tri jezike, o treh jezikih, s tremi jeziki Skratka: jezikovni koticek (Nadaljevanje z prejšnje številke Biltena) Prislovna dolocila podcrtamo s poševnimi crtami in jih delimo glede na vprašalnico na: - prislovno dolocilo kraja: Kje/kam/kod ... + povedek? - prislovno dolocilo casa: Kdaj/od kdaj ... + povedek? - prislovno dolocilo nacina: Kako + povedek? - prislovno dolocilo vzroka: Zakaj + povedek? - prislovno dolocilo kolicine: Koliko + povedek? Primer: Ana v šoli pridno posluša uciteljico. ///////// ///////// I I p.d.k. p.d.n Povedkovo dolocilo Povedkovo dolocilo je del povedka ob pomožnem/pomensko nepopolnem glagolu. Vlogo povedkovega dolocila najveckrat opravlja samostalniška ali pridevniška beseda v imenovalniku ali glagol v nedolocniku. Primeri: Katja je lektorica. Dedek je že star. Moral je priti. Povzeto s spletne strani: www.digitpen.com Danijela Stojnic obicaji in praznovanji. Jedi bodo predstavljene po slovenskih pokrajinah kjer so nastale, kadar je o tem dovolj gotovih krajevnih virov. Prizadevali si bomo v vsakem primeru slediti avtenticnosti receptov, ce­prav posamezni tudi ne bi bili popolnima v skladu s sodobnimi zahtevami zdrave prehrane. pišcanec s smrcki Sestavine: 2 pišcanca, sol, 10 dag olja ali masla, malo moke, voda ali juha, peteršilj, ľ kg smrckov, drobtine Pišcanca zrežemo na 4 dele, jih osolimo in popecemo na olju ali maslu. Lepo rumene potresemo z moko in zalijemo z juho ali vodo. Posebej na olju prepražimo še narezane in osoljene smrcke s peteršiljem in jih dodamo pišcancema in specemo v pecici. Jed po želji zgostimo še z drobtinami in jo lahko postrežemo s širokimi rezanci. krap po ribiško Sestavine: 2-3 kg krapov, 50 dag krompirja, 2 vejici timijana, 30 dag svežih ali 3 dag suhih gob, sol, 1 dl belega vina, 20 dkg olja Krapom izlocimo kosti, jih zrežemo na rezine in solimo. V kozico zložimo najprej plast olupljenega in na rezine narezanega krompirja ter rezine gob. Solimo in na to plast zložimo ribje fileje ter jih zacinimo. Pokrijemo z drugo plastjo kropmirjevih in gobovih rezin ter prelijemo z vinom. Pokrijemo in dušimo do mehkega. novoletni šarkelj Sestavine: 3 dkg kvasa, 15 dkg masla, 15 dkg sladkorja, limonina lupinica, sol, 2 rumenjaka, 1 jajce, 60 dkg moke, 3 dl mleka, 10 dkg rozin Postavimo kvas. Maslo in sladkor penasto umešamo, dodamo sesekljano limonino lupinico, sol, rumenjake, jajce, vanillin in rum. Iz the sestavin, vzhajanega kvasa, moke in mlacnega mleka naredimo mehko testo. Dobro ga stepemo, vmes dodajamo rozine. Testo denemo v namazan in pomokan model, sega naj do polovice. Ko testo dovolj shaja, ga specemo. Danijela Stojnic dan slOvenske Hrane in tradiciOnalni slOvenski zajtrk Mojca Simic Dan slovenske hrane se obeležuje vsako leto tretji petek v novembru. Na ta dan po Sloveniji že tradicionalno poteka Tradicionalni slovenski zajtrk, letos že 10. zapovrstjo. Tradicionalni slovenski zajtrk obicajno zajema kruh, Nada Markuš maslo, med, mleko in jabolko. Povabljeni od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, smo ga praznovali seveda tudi v Srbiji. Zahvaljujemo se clanom Društva Sava za vse poslane fotografije, ki ste jih naredili ob tem Tijana Milojevic prazniku in nam jih poslali. Uživajmo v krasnih fotografijah, ki so nam jih poslale Tijana Milojevic, Mojca Simic in Nada Markuš. Ivana Mandic epidemija in OHranjanje psiHOlOŠkega ravnOvesja Izredno stanje v psihološkem pomenu pri vecini ljudi spodbudi regresivno obnašanje, ki je povezano z regresivno ravnijo duševnega delovanja zaradi omejitev. Odvisno od osebnosti posameznika se bodo pri njem razvili doloceni obrambni mehanizmi, s pomocjo katerih naj bi ustrezno prenašal nove, neznane in tudi zastrašujoce okolišcine. Ce so obrambni mehanizmi neustrezni, bolj škodujejo kot pomagajo posamezniku v „preživetju“ neznanega in lahko prej pripeljejo v nevarnost kot v stanje ravnovesja. Vecina psihologov si zastavlja vprašanje, na katerega delno lahko tudi že odgovori, da bo aktualna pandemija COVID-19 za mnoge pomenila tudi soocanje s t.i. PTSS posttravmatskim stres sindromom, podobnim, kot se razvija po velikih katastrofah (vojnah, poplavah, potresih ipd.). Pomembno je poudariti, da dogodki, kot je aktualen, ki traja brez dolocenega casa, ko so ljudje vsak dan pod vplivom informacij iz medijev o številu zbolelih in umrlih in ko se morebitna okužba doživlja kot resnicna nevarnost za zdravje in življenje ljudi, zahtevajo od vaskega izmed nas prilagajanje na nove življenske okolišcine ter je naša glavna naloga, da se naucimo živeti v novi realnosti, kot tudi zavedati se osebne odgovornosti. Ceprav je pozitiven in optimisticen odnos do zdravja zaželjen, ga je potrebno razlikovati od narcisticne orientacije, po kateri se clovek, skupina ljudi ali celo ljudje z dolocenega zemljepisnega podrocja prepricujejo da se to „njim ne more zgoditi“, saj na tak nacin pravzaprav iznicujejo obstojeco stvarnost. Bolj zaželjena je „behavioral immunity” oz. psihološka imuniteta, ki ima za cilj prilagajanje na trenutne, resnicne okolišcine in obnašanje na nacin, ki nas bo v cim vecji meri zašcitil. Mnogi potrebujejo in tudi poišcejo psihološko pomoc, naloga psihologov pa je, da razumemo od kod poteka strah vsakega posebej, da povrnemo upanje, mu pomagamo znebiti se bremena in ga usmerjamo k racionalnem nacinu razmišljanja. Za cim boljše delovanje je pomembno, da ima vsakdo dnevni nacrt z dolocenimi obveznostmi saj je znano, da se najvecje število psiholoških kriz zgodi na dopustu, med vikendom in med prazniki, torej v casih, ko naj bi bili ljudje najbolj sprošceni in ko nimajo dnevne rutine. Starši z mlajšimi otroki, kot tudi odrasli, ki imajo ostarele starše imajo še dodatno obveznost, saj razen skrbi o svojem psihološkem ravnovesju, morajo biti tudi moralna podpora bolj obcutljivim skupinam soljudi-otrokom in ostarelim. V teh primerih je treba dodatno pojasniti otrokom, da so okolišcine (zacasno) spremenjene, da sedaj obstajajo dolocene omejitve v družbenih stikih in je zato zelo pomembno skupaj z otrokom narediti dnevni nacrt dogodkov in dejavnosti, ki so delno sestavljene iz prostega casa, ki naj bi bil izpoljnjen s primerno igro, kot tudi iz obveznosti (pospravljanje, domace naloge, trgovina ipd.). Ce smo prevec izcrpani in pod stresom, kar je vsakdanjik že sam zase ne glede na epidemijo, se dostikrat pojavijo težave z dihali, kar vpliva na padec imunitete, ki pa je v tesni zvezi z vplivom na našo custveno raven. Zato mora poudarek biti še bolj na sprostitvi v primernih okolišcinah in na nacin, ki pri posamezniku vpliva na dober obcutek. Tudi zavestno omejevanje sprejemanja novih obvestil v zvezi z epidemijo je pomembno in naj ne bi trajalo dlje kot pol ure na dan, od nas pa je odvisno, katera obvestila si bomo izbrali. Vsekakor je bolj priporocljivo, ce so obvestila jasna, natancna, brez prevelike kolicine podrobnosti in brez sporocil, ki nas še dodatno zmedejo. Kaka lepa pesem, pol ure meditacije, zanimiv film ali dober pogovor s prijateljem, vsaj po telefonu, lahko vplivajo na nas veliko bolje, kot potreba, da smo ves cas dobro obvešceni. Danijela Stojnic, psihologinja poziv clanom društva sava za sodelovanje na razstavi »sentiment« V okviru Društva Sava pripravljamo razstavo, ki bo predstavila materialno – sentimentalno kulturno dedišcino clanov društva Slovencev v Beogradu. Na razstavi bodo prikazani predmeti, ki jih imate doma in ste jih kot posameznik ali družina podedovali (dokumenti, družinske fotografije, fotografije domacega kraja, razglednice, izrezki iz casopisov, brošure, rocno narejeni izdelki, predmeti, ki so vam dragi, filmski in video material, originali ali reprodukcije slik slovenskih umetnikov, spominske knjige, dnevniki, kosi oblaci…) ter izhajajo iz Slovenije oziroma so del vaših spominov ali kako drugace povezani z maticno domovino. S tem opusom, to je zbirko spominov, ki so povezani z vam dragimi predmeti, bi na ustrezen muzeološki nacin predstavili vsakodnevno družinsko in profesionalno življenje vas in vaših najbližjih ter vaše custveno potovanje skozi osebno in družinsko zgodovino. Clani Odbora za kulturo Društva Sava in Odbora za kulturo Nacionalnega sveta bodo predmete - eksponate, ki jih bodo clani Društva Sava predlagali, dokoncno izbrali ter uvrstili na razstavo. Razstava bo pripravljena v skladu s sodobno razstavljalsko prakso, kjer se bo na sodoben, interaktiven in kreativen nacin predstavil material, kjer je vsak predmet prikazan kot »objekt – znamenje« (v smislu beseda in predmet) in obravnavan kot muzejski eksponat. Ce ste lastnik katerega koli od navedenih predmetov in ce bi ga zacasno odstopili za namene razstave, vas prosimo, da o tem obvestite Odbor za kulturo Društva Sava (drustvosava@gmail.com). slapOvi stare planine Stara planina je prostrana gora na jugovzhodu Srbije. Je le del vecjega gorovja, ki se razprostira tudi v Bolgarijo. Eden mejnih kamnov, med Srbijo in Bolgarijo je tudi najvišji vrh Srbije Midžor (2.169 m). Narava gore je zelo lepa, nižje porašcena z gozdovi, višji predeli so pa pokriti s travniki. Je polna izvirov oziroma potokov in manjših rek. To je zavarovano obmocje, toda, zadnje case je zaradi pohlepa ljudi tudi ogroženo, namrec zaceli so graditi mini hidroelektrarne, ki unicujejo naravo, prebivalcem pa pogosto jemljejo celo pitno vodo. Po zelo ozki cesti, delno vklesani v pobocje visoko nad Toplodolsko reko, smo pripotovali v vas Topli do, v dolini, ki se globoko zaseka v goro. Vas je nekoc imela cez 400 prebivalcev, danes pa le okoli 30, v starih propadajocih hišah. Ukvarjajo se poglavitno z živinorejo, danes le za lastno preživetje, nekoc pa so znani Pirotski kackavalj izdelovali tudi za izvoz. Zaradi tega vas daje žalosten vtis, je polna praznih, razpadajocih hiš, ki so nekoc bile lepe. Nahaja se pa sredi precudovite narave, stisnjena med pobocja ozke doline. Po noci, ki smo jo preživeli v zelo skromnem domu, kjer je nekoc bila stara sirarna, nas je prebudilo sveže soncno jutro. Zbrali smo se pri mostu prek bistre Javorske reke, kjer je postavljeno opozorilo »podjetnikom«, ki bi tukaj radi gradili mini hidroelektrarne, da so nezaželeni. Od tu smo krenili ob toku navzgor. Makadamska cesta je rdeca, tako kot tudi skale v rekah in potokih, kar daje lep kontrast okoliškemu zelenju v mesecu maju. Na pobocjih so namrec bujni, zdravi, sveže zeleni gozdovi, vmes pa tudi lepi travniki, z zelo visoko travo. V reko pritekajo številni potoki, ki tecejo kar cez makadamsko cesto. Ob cesti je vse polno travniških in gozdnih cvetnic, vecina jih je zdravilnih. Vidimo tudi gobe, med njimi je tudi žlahten goban. Ves cas se vzpenjamo in kmalu zapustimo glavni tok ter hodimo po ozki stezici, ob manjšem potoku v bukovem gozdu. Potok hiti cez rdeckaste skale in nenehno tvori manjše slapove. Nekateri so odkriti, na soncu, drugi pa skoraj nevidni skriti med drevjem in grmovjem. V majhnem jezeru pod slapom smo zagledali vodno kaco, iz gozda pa se sliši petje pticev, Pot je vse bolj strma in pred nami se koncno prikaže cilj tega vzpona, lep slap, ki sredi gozda pada cez kamnito polico visoko 30 m. To je slap Cungulj, dostopen le planincem. Voda pada z višje planote cez skalnato stopnico in nadaljuje kot potok v dolino. Reke in potoki Stare planine tvorijo veliko slapov, skritih vecini ljudi, ker so težko dosegljivi. Pravijo da jih je le okoli Toplega dola 25. Dan je bil vroc, toda ob slapu je prijetno sveže. Po kratkem pocitku gremo nazaj, ob enem izmed številnih pritok zavijemo navzgor in zagledamo naslednji slap, visok le 7-8 m, toda zelo bogat z vodo. Pod njem lepo jezerce bistre vode z rdecim dnom. Ko pridemo iz gozda gremo naprej po travnikih, travoa nam sega cez ramena, prehodili smo reko brez mostu, po vodi globoki skoraj en meter, in še enkrat zavili ob nekem potoku navzgor. Presenetil nas je strmi vzpon od 300 m v lepem gozdu z izjemno mocnimi, bukovimi drevesi. Zaradi veliko vlage v zraku smo se krepko potili in ko smo se spraševali, ali se to sploh splaca, se je pred nami prikazal najvišji slap za danes. To je Piljski slap. Tudi ta je skrit v gozdu. Voda se stopnicasto spušca po skalah z višine štiridesetih metrov in se razbija v tisoce kapljic, ter se nabira v majhnem jezeru spodaj. Iz jezera voda pada v novi, nižji slap. Slapova sta obdana z zelo velikimi, bukvami, cisto ob njem sem pa zagledal tri najlepše gobane za danes, toda mogel sem jih pustiti pri miru, ker bi v tej vrocini, do vrnitve domov, gotovo propadli. Pocasi smo se spušcali v Topli do, kamor smo prišli še pred soncnim zahodom. Prehodili smo 25 km in naredili okoli 1.000 m vzpona, utrujeni, toda zadovoljni da smo lahko videli toliko lepih prizorov. Po vecerji, ko je še bilo vidno, smo se sprehodili po enem delu vasi. Le malokatera hiša ob ozkih in vijugavih cestah je nastanjena, pa še te so v slabem stanju. Vecina hiš je praznih in razpadajocih, tako da je vidno, kako so grajene: med lesene tramove, ki predstavljajo nekakšen okostnjak so prepletene veje in nametano blato. Nekoc so vse stene bile tudi pobeljene, danes pa imajo barvo prsti. Z veseljem se naslednjega dne odpravimo v naravo Stare planine. Branko Zorko V tej številki Biltena objavljamo imena tistih clanov, ki so preminuli in nas zapustili v letu 2021. Objavljamo imena tistih, o cigar smrti smo bili obvešceni. Marija Jovanovic (Pucelj) Beograd, 05.12.1942 – Beograd, 05.01.2021 Založnik: DRUŠTVO SLOVENCEV V BEOGRADU – DRUŠTVO SAVA Beograd, Terazije 3/IX, tel/fah +381 11 33 40 875, e-mail: drustvosava@gmail.com www.drustvosava.org DRUŠTVO SLOVENCEV V BEOGRADU - DRUŠTVO SAVA Uredništvo: Saša Verbic, glavni in odgovorni urednik, Ivana Mandic in Zorko Branko Lektura: Maja Đukanovic Likovno-graficna priprava: Dušan Todorovic, Aleksandra Andelkovic in Jasmina Pucarevic. Bilten je brezplacen. Izdajanje Biltena financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Rokopi­sov, fotografij in risb ne vracamo. Podpisani clanki predstavljajo osebno mnenje avtorjev, ki ni nujno enako mnenju uredništva. Delo v Biltenu je volontersko. CIP - .............. . ........... ....... .......... ......, ....... 061 BILTEN / Društvo Slovenaca "Sava" u Beogradu ISSN 1452-9092 = Bilten (Društvo Slovenaca "Sava" u Beogradu) COBISS.SR-ID 140641548