Rekonstrukcija nekaterih tekstilnih podjetij
Povečanje proizvodnje tekstil-ne industrije na Hrvatskem je dejansko odvisno od možnosti za povečanje proizvodnje nekaterih obratujočih večjih tovarn. Med njimi so vsekakor najpomemb-nejši proizvajalci Duga Resa (najvažnejši proizvajalci bom-bažnih tkanin), Varteks (največje volnarsko podjetje), nadalje Za-gorska volnarska industrija, Osi-ješka tovama lanenega platna in Zagrebška svilarna.
Duga Besa: Rekonslruk-cija r;e letos
V Dugi Resi se je začela pro-Izvodnja že leta 1885 in večina predilniškiih strojev izvira še iz prve svetovn« vojne. Obrablje-nast posameznih naprav v pre-dilmici znaša nad 90°/o. Tretjina strojev za predelavo bombažne preje predeluje boljšo vrsto bombaža, da bi obdržala kvali-teto, ki bd jo sicer lahko dosegli s slabšim bornbažem, če bi ga predelovali na modernejši mikal-n<icd. Ce bi samo te stroje zame-ivjaM z novimi, bi letno prihra-nili nad 100.000 dolarjev.
Neki drugi stroj v sužilnici dela 25-krat počasneje kakor so-dobni stroji iste vrste. Ravno ta stroj pa skupno s tistirrtl za pre-delavo bombažne preje predstav-Ija grlo proizvodraje. Glede na to, da ti stroji ne morejo predelati tkalnišlcih izdeLkov, je tovarna prisiljena, da okrog 30%> svojih proizvodov prodaja v surovem stanju.
Zato so predlagali, oaj bi s« ta tovarna rekonstmirala že v letu
1956. Po rekonstrukcij.i bd se pro-izvodnja povečala za več kakor 4 miUjone ma tkanin, povečala pa bi se tudi možnost izvoza.
Varteks: iekonstrukcija predilnice in koniekcije
Tudii v Varteksu predilniške zmogljivosti zaostajajo za tkal-nico, razen tega pa so zelo zasta-rele in grozi nevarnost, da bodo posamezni deli ustavili delo.
Zlasti težavno je sta.nje v od-delku kanfekcije, kjer se je pro-izvodrvja v zadrvjih. 10 lebih pove-čala za 260°/o. S sedanjimi stroji nii več mogoče še naprej večati proizvodnje, ker že sedaj neka dela opravljajo ročno. Nekateri šivalai stroj.i delajo že nad 30 let, in to za polovico počasneje, ka-kor moderni stroj. Menijo, da ima samo ta obrat za 30 milijo-nov dinarjev letnih izgub.
Rekonstrukcija tega podjetja zahteva zamenjavo, nekoliko pa tudi dopolnitev naprav predil-nice in konfekoije. Ta dela pa bl bilo treba začeti že letos. Z za-menjavo in dopo-lnatvijo Mrajev bi se zmanjšal uvoz surovin, po-veial pa bi se izvoz fckanin za okrog 100 miilijonov dinarjev. Prav tako bi se povečale mož-nosti proizvodnije v konfekciiji.
Tudi v zagors'ki tetattlni Indu-str.iji predstavlja predilnica ozko grlo proizvodnje, ker ne more zadostiti potrebam tkalnice. Zato jo je treba rekonstruirali.
PK>dobno »tanje je tudi v lanenj industriji v Osijpku, ki proizvaja konopljino   m   laaeno  prejo   in
bkanlne   kakor   tudd   bombažne tkanine.
Kakor vidimo, so skoraj v vseh važnejših podjetjih tekstilne in-dustrije na Hrvatskem potrebne rekonstruikoije, nekatere od njih pa so celo zelo nujne. Razumlji-vo je, da ne bo mogoie dati že letos aredstev za vse te rekon-strukcije, nifci so plani rekon-strukcije teh podjetij tako po-stavljeni, da bi se mogli izvršitl v enem letu. Prav gotovo pa je treba z rekonstrukcijo nekaterih podjetij takoj začeti, da bi v na-slednjah nekaj letih omogočili tekstilni industriji, da poveča proizvodnjo blaga za široko potrošnjo.
D. P.