Stran 464.
Kmetijstvo.
Varčnost  pripomore  do  blagostanja.
že slednjikrat sem omenil nekatere reči, katerih bi se naj varovali. Opomnil sem vas na nekatere potrate. Nekaj pa še moram vender le dodati. Hočem vam še pokazati, kako zapravljajo nekateri svoj denar brez potrebe, potem pa pravijo, da ni mogoče, si česa prihraniti. Neverjetno veliko izda marsikdo, ki brez potrebe poseda po gostilnah. Če se tudi ne napije, pa vender zapravi denar, zraven pa še zamudi delo, s katerim bi si kaj pridobil. Tak ima dvojno zgubo. Privoščim ti kupico vina ali piva iz celega srca, če si ga res potreben. Pa brez potrebe ne posedaj pa krčmah. Drugi zopet zapravlja nepremišljeno svoj denar, ker misli, da mora res biti pri vsaki veselici, pri vsakem društvu in pri vsaki svečanosti, kadar pa je kaj podučljivega, ali kaj druzega važnega na dnevnem redu, ali pa volitve, takrat pa ga navadno ni. Za resnega, delavnega moža se pač slednje bolj spodobi, kakor prvo.
Koliko zapraviš z nemarnim kadenjem? Ravnaj pametno tudi tukaj, boš si marsikaj prihranil. Varčen in pameten bodi pri obleki. Marsikateri bi se lahko oblačil bolj priprosto, ter bi si s tem prihranil veliko. Žalibog pa opazujem, da se navadno naši fanti in naša dekleta zmiraj dražje oblačijo, kakor premore njih stan. Kako dragocene reči zvesijo mnogokrat na sebe. Posebno dekleta se hočejo po mestno oblačiti, po najnovejši modi. Mislijo, da jim bo taka obleka najprej pripomogla do lastnega gospodinjstva in sreče. Pa kako se motijo! To ni pot do srečnega zakona! Priden in pameten mladenič ne bo iskal med onimi svoje neveste, ki si gizdijo in lepotičijo, ki izdajajo za obleko več, kakor premore njih
Stran 465
stan. Kaj bo s tako začel? Saj ve, da bi mu taka le zapravljala, kar si on zasluži s svojimi žulji. Gizdavost ni porok srečnega zakona. Pomni si slovensko dekle to-le: Nedolžnost, priprostost, ponižnost, snažnost, zadovoljnost in skromnost so tiste čednosti, ki te dičijo najbolj, ki ti obetajo in pripravljajo srečno bodočnost. Zato pa mi de vsikdar prav težko, ako vidim fante in dekleta pripro-stega stanu drago oblečena, z drago uro in verižico, z dragimi uhani itd. nakinčana. Na to so potratili ves svoj zaslužek. Oh, kak revež je tak, ako na pr. zboli in mora ostati dalje časa brez zaslužka. Poznam take in vem, kako hudo se jim je godilo. Denar je pošel, začel je prodajati obleko! Kaj pa dobiš za obleko, če jo moraš ponujati? Ne da ti nikdo niti polovico prvotne cene. Tako je tudi z uro, prstani, uhani itd. „Silakola lomi"! Prodati moraš, ker si v hudi sili. Oh, kako si goljufan! Glej, ko bi se oblačil, ko bi se oblačila bolj priprosto, ostalo pa bi djal v hranilnico, imel bi sedaj kaj v roke vzeti. Sedaj pa stojiš s praznim žepom. Če bi imel kaj prihranjenega, bi lahko fudi svojim starišem v sili pomagal, ali bi lahko, kakor tista vdova v evangeliju, svoj majhen dar dal za dobre namene, za uboge in siromake. To bi ti dajalo večje veselje, večjo tolažbo, kakor pa gizdava obleka. Poskusi dragi slovenski kmet in ti slovensko dekle tako varčevati!
Marsikateri gospodar bi si prihranil in privarčeval mnogo, če bi pazil bolj na svojo hišno opravo in domače orodje. Koliko se tacega potere in uniči po malomarnosti in nepazljivosti. Dobro je, če gospodar zna kako rokodelstvo ter si tako sam pomaga in napravi opravo za domačo potrebo.
Dokler se obvaruješ dolgov, tako dolgo še ti bo dobro šlo. Sicer si boš moral marsikaj pritrgati, marsikaj odreči sebi in svojim, pa vender boš prost mož. Ne kupuj ničesar na dolg. Tak kup navadno ni kaj srečen za te, ker moraš vsakokrat več plačati, kakor bi sicer plačal, če daš takoj denar v gotovini. Bazven tega še boš moral plačevati obresti. To je že druga škoda. Posebno se varuj, da ne boš, kakor pravijo „na knjigo jemal". Kdor da pri peku, pri mesarju, v štacuni, pri krojaču itd. vse zapisovati, ta se bo zakopal kmalu tako globoko v dolgove, da si jih ne bo mogel nikdar rešiti. Tak navadno slabše in veliko dražje živi, kakor oni, ki si lepo izračuni, koliko sme na dan potrošiti, da segne plača do prihodnjega plačilnega dne. Kdo pa sme zameriti peku, mesarju itd., če začne v takih slučajih dražje prodajati svojo robo, ker mu mine veliko dobička pri takih plačnikih.
Še bolj se varuj loterije. Pojdi, vrzi raj denar v Savo, kakor pa, da ga v loterijo nosiš. Oh, kako nespametno ravnaš, če nosiš svoje težko zaslužene novčiče v loterijo, da si kupiš tam upanje na jako negotov dobiček, da si pripraviš za lastni denar mnogo britkih ur, ur kesanja, zdihovanja, da, celo preklinjanja itd. Kako ubog si pač, če se te loti strast, v loterijo staviti! Povsod spremlja takega siromaka  misel  na  loterijo, bodisi  pri
delu, bodisi pri molitvi, doma in v cerkvi, ponoči in po po dnevu. Kakor, da bi mu spustil panj (koš) čebel v glavo, tako rojijo številke po njegovi glavi. S prazno vero, z vražami in drugimi pregrešnimi in mnogokrat smešnimi in neumnimi sredstvi hoče pogoditi srečo! O kako nespametno! Videl sem starega moža umirati v revnem kotičku, odetega s samimi cunjami. Grozen revček je bil! Vse ga je pomilovalo Neki duhovnik mu je nosil večkrat vina in neka gospa mu je pošiljala vsaki dan dobre, goveje juhe. Lesen kovčeg je bilo vse njegovo premoženje. Umrl je. Po smrti so seveda odprli kovčeg in kaj so našli? Polno loterijskih listkov. Mogoče, da je drug bolj srečen! Pa izračunilo se je, da je bolj gotovo, da te bo strela ubila, kakor da boš v loteriji zadel. Devaj rajši ta denar na kup in ga nesi v posojilnico — to ti bo prineslo pravo loterijo.
Najbolj pa se varujte, dragi rojaki, igre, posebno nepoštene, prepovedane igre za visok denar. Če včasih pošteno igraš, pa ne igraj za denar nikoli. Koliko jih je prišlo po igri na beraško palico! Koliko jih je grozno smrt storilo potem, ko so preigrali celo noč in zapravili ves denar. Lahko bi vam naštel toliko izgledov, da bi jih vam „Novice" lahko prinašale celo leto. Pa nočem. Le to edino vam polagam na srce, varujte se igre, dolgov in loterije.